Nelcaj zgodbic s JcomentarjeD O slovenskih časni Id h In časnikarjih niaaa dobrega nmenja. Urbski in hrvatski časniki so dosti boljši: bolj zaninivi so in tudi bolj pogumni. Tako se ne saeno čuditi, čs ljudje po vsej Sloveniji kupujejo ne le srbske in hrvatske športne časopise (Slovenci svojega Športnega časopisa nismo imeli, odkar je Polet klavrno propadel. Tudi novemu HOTO POTO fiPOHTUbi si po prvih številkah ne upal prerokovati kaj dosti boijSe usode!), ampak tudi revije in dnevnike. Ko slovenski bravec niha npr. med srbsko Borbo in slovenskim Delom, se kljub temu, da mu morda jezik aela težave, odloči za časopis, ki nu vsebinsko več dajs. Komentarji o dogodkih po svetu so v Oslu dosti slabši kot v Borbi, športna poročila, ki z£U3imajo večino brav-cev, so v Delu popolnoma anemična (da o pismenosti slovenskih Športnih novinarjev sploh ne govorimo!), vesti o čisto naših slovenskih problemih, čemur bi morali naši časopisi posvetiti največ pozornosti, pa so dostiicrat komaj bled odsvit resničnosti. In to je greh, ki ga slovenskim časnikom najteže odpustimo. Ljudje so že pred XV. pls-numom javno povedali marsikatero ostro in pametno, za katero v časopisih ni bilo prostora. Na sejah in zborovanjih razpravljajo odkrito in pogumno, predvsem pa konkretno, časopisi pa - ko poročajo o sejah - zapišejo nekaj bledih rraz. (Delni izjemi sta v tem pogledu Delavska enotnost in iS-onu-nist). Ker nam je menda vsem j£isno, da se glavni problemi porajajo "spodaj", da jih tu najbolj čutimo, bi bila torej prva dolžnost časnikov, da pišejo o tem, kaj pravi "glas ljudstva". Ta "glas" je zahteval smiselno gospodarjenje že davno pred gospodarsko reiorao, ta "glas" (glas vpijočega v puSčavi) že aolgo let zaman zaditeva, naj vsaikdo 100 odgovarja za svoje delo, ne pa da za grehe neka-ternikov plačuje vsa skupnost (velenjski primer ipd.) Dočakali smo gospodarsko reformo, bomo kdaj dočakali tudi "moralno" reformo? Časopisi bi morali biti predvsem resnična ljudska tribuna. To pa niso. ao tribuna nekega imaginarnega ljudstva. Vsi, ki se z mnenjem tega ljudstva ne strinjajo, so po-sameaniki, (ne gleae na njinovo število;. In vendar so prav ti posamezniki, ki so mislili s svojo glavo in so izhajali iz konkretne situacije, v preteklosti dostikrat dali pametne predloge, pa jih ni nihče poslušal. Najmanj je bilo za njihove krivovarske" ideje dovzetno časopisje. Hovinarji namreč vse preveč dobro vedo, kako je treba pisati v trenutni politični situaciji. V nedavni preteklosti me je obiskal novinar koprskega radia in me prosil za intervju. Ko je posnel mojo izjavo na magnetofonski trak, je bil z njo očitno nezadovoljen. "Veste," je rekel, "jaz sem prišel zaradi tega in tega in bi želel izjavo v takem in takem smislu." Ker si je mojo osuplost najbrž razlagal po svoje, mi je dobrohotno pomagal in sicer tsiko, da mi je povedal dve ali tri variante izjave, ki bi prišla v postev. Zanimivo je, da je slovensko časopisje v političnem smislu dosti bolj previdno, kos je npr. srbsko (To velja tudi za ETV), Včasih ta previdnost meji že na politično topoumnost. Ko so npr. pred nedavni« na Filozofski fakulteti neki nekulturni Offlejenci napisali "protidržavne" napise, jih Balo ui upalo objaviti. Ko so študentje poslali Delu dopis, v katere« so obsodili pisce gesel, a tudi navedli gesla, je Delo ta dopis zavrnilo. (Izšel je v Sribunl). Zakaj so študentje hoteli, naj se gesla objavijo, mi je razualjivo« bila so tako bedasta, da je bilo vsakomur, ki jih je prebral, takoj jasno, da jih ni napisal nihče od študentov! Zakaj jih Delo ni hotelo objaviti, lahko le ugi-baooi najbrž se tistemu, ki je odločal o objavi, gesla niso zdela bedasta! Posebno poglavje v Delu sta rubriki, ki sta namenjeni stiku z bravcl: Pisma bralcev in Pogovor z bravciJE>rva je bila v začetku dinamična in so jo ljudje z zanimanjem prebirali, ker pa se je uredniku najbrž zdela za Delo kar preveč živa, ou jo je kmalu uspelo spremeniti v rubriko za puriste in "penzioniste". Sam se uredniku te rubrike pred leti poslal dopis, v katerem sem prosil za pojasnilo, kako da so slovensko prvenstvo v reševanju šahovskih problemov, ki so ga pričeli v Delu, brez pojasnila ali opravičila prekinili. Mislim, da sem tako pojasnilo smel zahtevati, saj sem pol leta vsak teden pošiljal rešitve, potem pa ugotovil, da so me z drugimi reševavci vred Imeli za norca! Mojega vprašanja Pisma bralcev niso objavila. Minilo je pol leta in stopil sem na uredništvo ter vprašal, kako je s to stvarjo. Prednika ni bilo, uradnica pa mi je pojasnila, da so moj dopis po-101 alall športnemu oddelku, ki naj bi dal pojasnilo, da pa niso dobili odgovora. Ker sem imel s seboj kopijo svojega dopisa, me je prosila, naj ji jo dam. Minilo je spet nekaj mesecev, a mojega vprašanja niso objavili. Spet sem stopil na uredništvo in vprašal, kako je z mojim dopisom, lo pot sem imel čaat govoriti s samim urednikom. Povedal mi je, da so tudi kopijo dali na športni oddelek in da se je tudi ta izgubila. Ker sam - neizicušen, kot sem - dopis napisal le v dveh isvodih, aisem imel nobene kopije več, zato mi je urednik svetoval, naj dopis napišem znoval Povedal sem mu, da bi bil moj novi dopia precej obsežnejši, saj bi v ajea moral govoriti tudi o saai rubriki, o aje-nen odnosu do bravcev, o morali ljudi. kx jo urejujejo, pa 36 samo skomissgail z rameai, Taicc sea kapituliral in odšel. Mogoče bi '«a agodba priSi--; prav koma, ki x'iše satire? Ima xe eno poaan^jklji-vosts tako ja resnična, da je že .sioraj neverjetna. Včaslh/oerem tudi Po£'>vora z bralci, ki jih vodi Franc Šetinc. Kakšen uaoen ima ta rubrika, ai ai Š8 čisto jasno. Moj vMs je nekako takle: br&fsi odpirajo protilema, uredaii. jih zapira,. Vasalao 1* dva primera: 7. julija je Anton Jalac izrazil sSfjfb, ksis/a bo y letu turizEa 2 doisačim "ssalim" človekom, ko do&o "gospodu tujcu, če bo 'ialveaketal z dsvl^tai., a.>' kam zlazlie" Šetinc mu. na to viJiaSanje - ■^pj-aša- nje , ki se mu js porodilo iz nacionalnega ponosa (tistega ponosa, ki je rodil NOB)- ni odgovoril, pač pa BU je prikazal dobre strani turizma, ki da so predvsem v "vsestranskem napredku, ki ga prinaša turizem: višja splošna Kultura ljudi." Ker nisem avtoriteta, kot je franc Šetinc, si te njegove trditve ne bi upal zagovarjati. Jelenov strah pred velikimi narodi, ki prinašajo s seboj gnilobo (zgoaovinske skušnje!), pa mu je prišel prav, da ga je poučil, ksLko ti narodi uporabljajo traktorje namesto motik. Čeprav je odgovor namenjen preprostemu kmetu, to še ni opravičilo za nivo odgovora, zlasti še, kar so Pogovori najbrž namenjeni tudi ostalim bravcam. 14. julija je J6LQez Sekullč pisal o tem, kako ni ras, da Slovenci nočejo delati na cesti. Ssuii je brezposeln in bi sprejel vsako delo, toda na zavodu za zaposlovanje ne čaka le on, "v vrsti čaka na stotina moškib, ki preživljajo družine, pa ne morejo dobiti dela niti na cesti niti v gradbeništvu." In kar je preveč strank, želi aekulič, da bi na zavodu za zaposlovanje pooalj-šali delovni čas. In Setinčav odgovor? Nič o problemu brezposelnosti, le to, da bo "delovni čas treba prilagoditi potrabam strank." In vendar ao "stotine moš-kili, ki preživljajo družine, pa ne morejo dobiti dela, zame večji proolem kot ena invalidka, o kateri na moč sentimentalno^govori malo prej. Ker je zanjo poskrbljeno, pravi Šetinc: "In zdaj ebo vsi lahko samo zadovoljni, aa z invalidko ni tako, kakor smo se bali da je." tirno ob stotinah moških, ki preživljajo družine, pa ne morejo dobiti dala, "tudi vsi lahko samo zadovoljni"? Poglavje zase je izobrazba novinarjev. 'i!i bi morali 102 biti široko razgledani. "Naravni talent" je za ta poklic odločno premalo. i'ri nas pa je šolstvo urejeno tako, da si taki "nadarjenci" - mimo šol, ki dajejo splošno izobrazbo - lahko pridobijo celo visoko izobrazbo. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je v Sloveniji novinarjev, kakšno izobrazbo imajo in kako so si jo pridobili! Eno prednost pa ima pomanjkljiva izobrazba prav gotovo: manj ko znaš, bolj si samozavesten! Pred leti, Jto so bili na Bledu šaliovski dvoboji mea kandidati za svetovnega prvaka, je bil pri nas tudi nekdanji svetovni prvak U. Talj. Nekega dne je odgovarjal po televiziji na vprašanja mladega novinarja. Ta ga jo spraševal v slovenščini, Talj mu je odgovarjal v ruščini. Nato je novinar Taljeve odgovore "pra-vedal". Ker o ruščini očitno ni imel pojma, ja kio-basal take neumnosti, da Talj, ki ga ge kolikor toliko razumel, ni mogel prikriti začudenja in nejevolja I Najbrž do tadaj še ni vedel, da ja v Jugoslaviji vse mogoče, zlasti Sa, Se imaš opravka z novinarji! Kao bi mi utegnil očitati, oa ta moj članek temelji v glavnem le na nekaj zgodbicama, ki se tičejo posameznih novinarjev, ter zato ne more veljati za vse slovanske časnikarje. Kar imamo ljudje v življenju ponavadi več smole kot sreče, sem prav lahko tudi jaz po nesreči prišel do zdaj v stik le s slabimi novinarji in sem bral v časopisih večji del le slabe članka. Vendar celo zdajšnji predsednik Društva novinarjev Slovenije lillan Pogačnik ne taji, da je imelo časnikarstvo v naši družbi doslej dokaj klavrno vlogo: "Včasih SDO Borali časnikarji seznanjati javnost a stvarmi, za katere je kazalo, da so se zgodile tako cakoč čez noč in aa katere tudi ai sani nismo bili pripravljeni. Samoupravijavoi takšne "spremembe čez noč" razumejo kot diskvalifikacijo svoje vloge v naši družbi, ki je zgrajena prav na podlagi njiliovega soodločanja pri vseb družbeno pomembnih zadevah.. lake iznenadne spremembe tudi mi časnikarji razumemo kot svojo diskvalifikacijo, kot dokaz nezaupanja v našo angažiranost na strani tistih sil, ki vlečejo naprej voz našega družbenega razvoja. Zato upamo in pričakujemo, da bo v bodoče med nami in najvišjimi centri odločanja v naši družbi več medsebojnega zaupanja in sodelovanja." (Coeežki in naloge časnikakrstva. Delo 29/6-1967). Vinko Cuderman