Tečno u (• i 1 o. Kazavni podnk. Skedenj. Snova. Guinno (jskedenj , pod) , žitnica, žito; serp , cepec, rešeto; senica, seno, slama; senene vile, kosa, grablje. Učilo. Suho žitno snopovje skladajo iz kozelca, in ga zvozijo v skedpnj ali na pod. Snopi so s poresli povezani. Mlatiči nasade snope po skednji v dve versti, ter jih mlatijo s cepci, ali pa jili na gumnišču s konji nianejo. Zito zvejejo z vevnico, ločijo pleve in slamo , ter ga spravijo v žitnico ali kašeo. Klero žito se mlaii? ktero niane ? — Serp ima krivo klinjo in .lesen rog. 8 serpom žanjejo žnjicežito, pa tudi kake druge zelišča. — Cepec ima dolg Iesen ročnik, na kterem je lesena baliea navezana. S cepcoin mlatijo mlatiči žitne snopp. — Rpšeto je, lespno in okroglo; dno ima spleteno iz viter, ali iz drata. Reta je veliko rešeto. Skozi rešeto ali reto se zernje prespjp. — Spnica se imenuje kraj, kamor se send spravlja. — Send je suha trava. Kaj je otava ? Slama je pšenična ali pšeničnica, režena ali reženica, ovsena ali ovsenica, bobova ali bobovina, grahovka, jpčmenova ali ječmenica, lečevina, ajdovica, prosenica i. t. d. Slama se poveže v otepe ali se poškopa v škopnike. Slamo spravijo na svisli. Čeinu je slama ? čemu otepi in škopniki ? — Senene vile so lesene, in imajo dva ali več krivih rogljev. — Kosa ima dolgo klinjo, ktera je nasajena na dolgem lesenem ročniku, kteri ima za desno roko kljuko, za levo pa deržaj. S koso kose ali sečejo kosci po travnikih in senožetih i. t. d. travo, pa tudi po polji deteljo, sternišče i. t. d. Pravijo da ima smert tudi kosd, zakaj ? — Grablje so lesene, in imajo čeljust z zobini in ročnik. Z grabljami se grabi send, detelja i. t. d. Nektere grablje imajo tudi železne zobe. Z železnimi grabljami se kamnje grabi. — Na podu ali v skednji so še: trebilo ali veternica, metla, lopata, mera, mernik, polovica, četertinka, vreči i. t. d. Kakšne, in četnu so vse te reci ?