------   44   ------
Kmetijstvo.
Kako delajo s kmeti?
Neki dunajski list, ki zastopa koristi nižjih razredov sploh, je priobčil ta le zanimiv dogodek: Mladoletna grofa F. in A. T. sta posestnika grajščine R., ki ima 1814 hektarov zemlje. Kmet F. St. v selu R. pa ima posestva, ki meri 5 oral ali 87y2 ara, torej niti cel hektar. Oba imata torej 2080krat toliko zemlje, kakor kmet, po zimi živita na Dunaju, po letu na nekem letovišču. Kmet ima ženo in pet otrok v starosti do osmih let, in je po letu in po zimi navezan na svojo zemljo. Jedino njegovo veselje je bilo sadje na vrtu, katero je že 14 let gojil, katero mu je predlanskim že rodilo, a mu ga je uničila zima 1894. na 1895. leta. Bogata graj-ščaka sta pa po izpovedbi njiju gozdarja za svojo mnogo-brojno divjačino kupila le za pet goldinarja zim3ke krme. Zima je bila huda, tako huda kakor že petnajst let ne poprej, sneg je bil debel, divjačina ni imela kaj jesti in prišla je v vas.
Vrt omenjenega kmeta je bil ograjen in je mej hišami, a vendar so vanj prišli zajci in drevesa objedli jeden meter visoko. Drevesa so se po tem po letu posušila. Uničen je bil dohodek od sadja, ki je znašal na leto kacih 10 do 15 gld. in s katerim je kmet lahko plačal obresti od nekega svojega dolga. Kmet je zahteval od grofovega gozdarja z lepa 100 gld. odškodnine. Gozdar je ponudil 5 gld. in odšel smejoč se, ko jih kmet ni vzel. Stvar je prišla pred politično oblastvo, ki ima določevati napravljeno škodo po divjačini.
Nekega jutra ob osmih dobi kmet naznanilo, da ob jednajstih pride komisija ceniti škodo in on naj si preskrbi jednega izvedenca, kar je njegova pravica. V tem času seveda kmet ni mogel po izvedenca v blizu tri ure oddaljeno kmetijsko šolo in njegova pravica je bila ilu-zorična.
Komisija je prišla in gozdar je takoj našel v plotu 10 do 15 centimetrov široko odprtino, če tudi je kmetski izvedenec izrekel, da skozi to luknjo bi mogel zlesti k večjemu kak sestradan zajec, in da krivda zadene le grajščaka, ki ne krmi divjačine, da lačna zahaja na kmetske vrte. Kmetovo pritožbo so odbili. Dobil ni nobene odškodnine, temveč še naročilo se mu je, da mora pri okrajnem glavarstvu plačati skoro 20 gld. komisijskih stroškov. Kmet nima več sadnih dreves in še stroške mora plačati za komisijo, ki je odbila njegovo pravico. Pritožil se je pri namestništvu, kar pa ni nič pomagalo,