1/2020 letnik CXXII 13 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zaključek Ugotovili smo, da se v raziskavi uporabljeni osmukalni- ki glede učinkovitosti v posameznih obdobjih spremljanja razlikujejo in ni pravila, da bi bil vedno en tip osmukalnika najučinkovitejši. V povprečju beležimo dnevni donos cve- tnega prahu med osmukalniki, kot si sledi od največjega do najmanjšega donosa: tip 3, tip 2, tip 1. Povprečni donosi pa so največji v mesecu maju in juniju. Pri nakupu osmukal- nika bodite pozorni tudi na druge lastnosti, kot so npr. na- mestitev, ustrezen material, zračnost, preprostost čiščenja itd. Upoštevajoč naštete lastnosti smo ocenili in razvrstili uporabljene tipe osmukalnikovi: 1. mesto – tip 1, 2. mesto – tip 3, 3. mesto – tip 2. Svetujemo, da so čebelarji pri nakupu osmukalnikov pozorni na material, iz katerega so izdela- ni, saj menimo, da je preprosto vzdrževanje osmukalnika ključno pri zagotavljanju varnosti in kakovosti cvetnega prahu. Z upoštevanjem cene osmukalnikov na tržišču in priporočene cene cvetnega prahu se čebelarju strošek na- kupa v raziskavi uporabljenih osmukalnikov v ugodnih vre- menskih in pašnih pogojih amortizira že v eni čebelarski sezoni. Tip 2 Tip 3 Zunanje mere satnika se držijo standardnih mer za 2/3 LR. In spremembe? 1. Zgornja nosilna letvica ni več debela 1,5 cm in na »uše- sih« 1 cm, temveč je celotna debelina 1 cm. 2. Bočna letvica ima distančnike zgoraj in spodaj v sku- pni dolžini 3 cm, kar je 2 cm krajše kot pri običajnih satnikih. V primerjavi s standardnimi satniki ima spodnji del bočne letvice malo boljši spoj s spodnjo le- tvico (večkrat rogljičen). 3. Spodnja letvica je na sredini stanjšana z obeh strani. Ena od stvari, ki me je osebno motila, so bili 2/3 LR-satniki, ker so preprosto pomanjšane verzije standardnega LR-satnika. Če so določene stvari potrebne pri standardni meri LR-satni - kov, so pri 2/3 LR nepotrebne. Recimo zgornja nosilna letvica, ki je po standardu LR debela 1,5 cm. Je to potrebno tudi pri 2/3 LR? Ne, nobene potrebe ni po ojačitvi. Ravno tako je tudi z di - stančniki na bočnih letvah, ki so pri 2/3 LR preprosto predolgi. Ker pri 2/3 LR-panjih delam s celimi nakladami (ne pre- gledujem vsakega sata posebej), sem si stvar poenostavil do te mere, da za pregled panja ne potrebujem več kot nekaj mi - nut. Pač, v stilu: »Lenoba je gonilo napredka.« Torej, za kaj gre? Razvoj inovativnega 2/3 LR-satnika ali Multitudo non est sequenda Matej Levstek matej.levstek@pipistrel.si Mnogokrat se dogaja, da se veliko stvari v če- belarski opremi zgolj »kopira«, ne da bi razmi- šljali, kaj in kako bi lahko bilo bolje, lažje, pre- prosteje – za nas čebelarje pri delu s čebelami in posledično »bolje« tudi za čebele. Pogled od spredaj na bočno letev Foto: Matej Levstek Foto: Nataša Lilek Foto: Nataša Lilek 1/2020 letnik CXXII 14 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE In kje se te izboljšave poznajo? Statično je ta okvir pre- cej močnejši kot standardni. To dovoljuje malo bolj »divje« delo pri pregledovanju čebel. Ni pomembno, kako odložiš naklado, saj distančniki na zgornji in spodnji strani prepre- čujejo, da bi se satniki med sabo stisnili in tako pomečkali čebele. Ko kontroliram prisotnost matice (pač pogledam samo en plodiščni sat; če so jajčka, je nekje tudi matica), sat pri vračanju v naklado s spodnjim distančnikom »utira« pot med druge satnike. In najpomembnejše: spodnja letvi- ca z za to predvideno odprtino »nakazuje« čebelam, kje naj potegnejo matičnjake, če imajo namen rojiti. Preprosto, v nekaj sekundah vidiš, ali gre družina na roj ali ne. Pač po- gledaš »samo« v za to predviden spodnji del satnika – in če se tam nič ne dogaja, se zanesljivo tudi drugje na satu ne. Večkrat slišim kritiko na svoj račun, češ kam se ti tako mudi pri čebelah. Sam ne bi rekel, da se mi »mudi«. Prepro- sto nimam česa več početi pri takem načinu pregledovanja. Z vrha pogledam medene zaloge in odmaknem naklado na čebelarjevo delovno postajo (glej članek v SČ 7-8/2018, str. 219, op. ur.). Pogledam naslednjo naklado z vrha, izvlečem sredinski sat, da vidim, ali so zaležena jajčka. Vrnem ta sat nazaj v naklado, naklado dvignem in pogledam od spodaj, ali v »oknih« nastavljajo matičnjake. Pregledam še spodnjo naklado zaradi matičnjakov (spet samo privzdignem) in ocenim količino čebel, ki visijo v visoki podnici. Če jih je veliko in če sta napovedani medenje ter obetavno vreme, potem dodam novo naklado (ki je vedno pri roki v delovni postaji) s satjem in satnicami med dve plodiščni nakladi. In to je to. Druga »praksa«, kot npr. zlaganje satja na ko- zico pa iskanje matice po panju (zato da jo vidijo), je samo metanje časa in energije v prazen nič. Skratka, kot se glasi prevod v naslovu zapisanega latinskega pregovora: »Ni tre- ba vedno slediti množici.« Pogled od spodaj na spodnjo letev z odprtinami za matičnjake Foto: Matej Levstek pa naj bi se prisotnost teh spremenila pri raznih bo- leznih in bi tako spremlja- nje maščob lahko uporabili tudi kot način spremljanja učinkov zdravljenja čebel. Poleg tega nas je pri tej raz- iskavi tudi zanimalo, kako dobro morfološko sliko nudi magnetnoresonančna mikroskopija. Poskus je bil namreč izveden na povsem novem sistemu za tovrstno slikanje, ki je najzmogljivej- ši v Sloveniji. Za slikanje sem najprej ujel čebelo, ki se je polegla spomladi in ki je ravnokar prišla s paše na regratu (tik pred pašo akacije), in jo po- topil v konzervirno tekoči- no, ki je hkrati medij (Fluorinert, 3M), primeren za slikanje Motivacija za poskus je bila v iskanju odgovora na vpra- šanje, če je možno s slikanjem z magnetno resonanco kvan- tificirati maščobne obloge čebele. Domnevamo namreč, da so te izrazito različne med letno in zimsko čebelo, prav tako Slikanje čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo Mitja Štrukelj, dr. med., in prof. dr. Igor Serša mitja.strukelj74@gmail.com Po virih, dosegljivih na svetovnem spletu, je bilo do sedaj izvedenih že nekaj poskusov sli- kanja čebel s pomočjo magnetne resonance, vendar jih ni v preobilju. To me je vodilo k za- misli, da bi z nekdanjim sodelavcem pri Prešer- novi nagradi, sicer s področja medicine, prof. dr . Igorjem Seršo z Odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, izvedla takšno slikanje čebel. Pri nas tovrstno slikanje še ni bilo izvede- no, zato je stvar še bolj zanimiva. Prav tako na svetu še ni bilo narejenih veliko raziskav s po- močjo tovrstnega slikanja. Magnetnoresonančna slika pašne letne čebele po vrnitvi s paše. Puščici označuje- ta svetleje obarvane maščobne obloge. Foto: Igor Serša