UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 00:01

/



SAKSOFON /

Umetniška gimnazija – glasbena smer; /

modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 2 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v .

3

0

slovneski Istri – glasbena smer; modul B:

petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: saksofon

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovneski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Mateja Bajt, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jože Bogolin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Matjaž Emeršič, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Gregor Gorenšek, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Liza Hawlina, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matjaž Jevšnikar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Valerija Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Simon Klavžar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Uroš Košir, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jože Kotar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Janez Pincolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Robert Prednik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Lev Pupis, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Dejan Rihtarič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jože Rošer, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Metod Tomac, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Rok Vilhar, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Rok Volk, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matej Zupan, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper

JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-saksofon_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260361475

ISBN 978-961-03-1286-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt saksofon za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu saksofon za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Transkripcije ................................................ 60

Namen predmeta 4. LETNIK .......................................................... 62 ......................................... 10

Temeljna vodila predmeta Tehnične in muzikalne prvine ....................... 62 ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje Etude ........................................................... 64 ................... 11

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Skladbe brez spremljave .............................. 65

Kažipot po didaktičnih priporočilih Skladbe s spremljavo klavirja ....................... 66 .............. 12

Ciklična dela ................................................. 68

Splošna didaktična priporočila ..................... 12

Skladbe slovenskih skladateljev ................... 70

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 14

Transkripcije ................................................ 71

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 15 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 72

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 22 1. letnik ........................................................ 72

1. LETNIK .......................................................... 23 ETUDE ........................................................ 72

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 23 SKLADBE BREZ SPREMLJAVE ...................... 72

Etude ........................................................... 25

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO ......... 72

Skladbe brez spremljave .............................. 27

CIKLIČNA DELA ........................................... 73

Skladbe s klavirsko spremljavo ..................... 29

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 73

Ciklična dela................................................. 31

Skladbe slovenskih skladateljev TRANSKRIPCIJE .......................................... 73 ................... 33

Transkripcije ................................................ 34 2. letnik ........................................................ 73

2. LETNIK .......................................................... 36 ETUDE ........................................................ 73

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 36 SKLADBE BREZ SPREMLJAVE ...................... 74

Etude ........................................................... 38

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO ......... 74

Skladbe brez spremljave .............................. 40

CIKLIČNA DELA ........................................... 74

Skladbe s klavirsko spremljavo ..................... 42

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 74

Ciklična dela................................................. 44

Skladbe slovenskih skladateljev TRANSKRIPCIJE .......................................... 75 ................... 46

Transkripcije ................................................ 48 3. letnik ........................................................ 75

3. LETNIK .......................................................... 50 ETUDE ........................................................ 75

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 50 SKLADBE BREZ SPREMLJAVE ...................... 75

Etude ........................................................... 52

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO ........ 75

Skladbe brez spremljave .............................. 53

CIKLIČNA DELA ........................................... 76

Skladbe s klavirsko spremljavo .................... 55

Ciklična dela SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 76 ................................................. 57

Skladbe slovenskih skladateljev ................... 59 TRANSKRIPCIJE .......................................... 76



4. letnik........................................................ 77

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............ 77

ETUDE........................................................ 77

SKLADBE BREZ SPREMLJAVE...................... 77

SKLADBE S SPREMLJAVO KLAVIRJA............ 77

CIKLIČNA DELA .......................................... 78

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 78

TRANSKRIPCIJE .......................................... 78

PRILOGE ............................................... 79





0


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

3

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen predmeta saksofona je razvijanje glasbenih sposobnosti, izvajalskih spretnosti ter umetniške in osebnostne rasti dijaka. Dijak skozi individualni pouk odkriva raznolikost in izrazne možnosti instrumenta, razvija občutek za ritem, fraziranje, agogiko, dinamiko in tonsko oblikovanje ter poglablja teoretična in praktična znanja ter veščine. Pri tem ozavešča in razvija motorične spretnosti, bralne, muzikalne in ustvarjalne sposobnosti ter spoznava stilne značilnosti različnih obdobij.

Znanje igranja saksofona v srednješolskem obdobju dijaku odpira poti in priložnosti v smeri kompleksnosti dojemanja vsebine ter sporočila glasbe in hkrati spodbuja, usmerja ter navdihuje dijaka k sodelovanju pri raznovrstnih komornih in orkestrskih zasedbah, kar se navezuje na prihodnje profesionalno delovanje. Cilj izobraževanja je celostni razvoj dijaka, ki ga pripravi na nadaljevanje študija ali aktivno umetniško udejstvovanje.

Povezovanje obveznega predmeta z drugimi strokovnimi vsebinami dijaku omogoča pridobivanje glasbene širine in poglabljanje znanja, kar mu omogoča, da aktivno sooblikuje kulturno življenje v svojem okolju. Ob tem razvija delovne navade, koncentracijo in spoštljiv odnos do umetnosti in kulture.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na ciljno in procesno usmerjenem izvajanju avtentičnih oblik glasbenega učenja. Učni proces je zasnovan tako, da spodbuja dejavno vlogo dijaka ter vodi k njegovemu celostnemu razvoju in trajnejšemu znanju. Učitelj pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteva dijakovo stopnjo razvoja, interese in individualne zmožnosti. Dijaka spodbuja k samostojnemu postavljanju učnih ciljev, načrtovanju učenja in izbiri strategij za doseganje zastavljenih ciljev. Tak pristop krepi dijakovo odgovornost za lastno učenje in prispeva k razvoju učne samoregulacije. Ob sistematični vadbi razvija delovne navade in odnos do dela; spremlja in samostojno vrednoti uspešnost svojega napredka.

Učni proces vključuje jasno izraženo namero učenja, oblikovanje osebnih ciljev in kriterijev uspešnosti, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje ter postopno razvijanje delovnih navad in odnosa do dela. Učitelj prevzame odgovornost za izbiro ustreznega programa, s katerim se dijak predstavlja na nastopih, preverjanjih znanja in ocenjevanjih, kjer izkaže svoje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke.



10





0


0

:

0

1

/

/

/



Poudarek je tudi na kakovostni in spoštljivi komunikaciji med učiteljem in dijakom, ki je temelj učinkovitega 5202 učenja. Učitelj namenja posebno pozornost ohranjanju fizičnega in duševnega zdravja dijaka ter gojenju .21 ustvarjalnosti, kar je pomembno za njegov celostni razvoj..30

Poglobljeno razumevanje glasbene oblike in harmonije mu pomaga pri interpretaciji in pomnjenju skladb. Uporaba avdio- in videoposnetkov vrhunskih izvajalcev postane pomembno orodje pri razvoju glasbenega okusa, obisk koncertov pa razširja estetska obzorja in spodbuja umetniško refleksijo.

Dijak se vključuje v domača in mednarodna šolska partnerstva ter ob koncu šolanja dosega predpisano znanje za nadaljevanje študija.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je zasnovan celostno in ciljno, z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega dijaka. Učitelj pozna dijakove ambicije, sposobnosti in značilnosti ter mu nudi kakovostno strokovno podporo pri njegovem umetniškem in osebnem razvoju. Za učinkovito načrtovanje in izvajanje pouka učitelj spremlja dijakovo počutje, odzivanje in napredek ter ves čas ohranja sočuten in spodbuden pristop. Dijaka spodbuja k zavestnemu razvijanju glasbene identitete in ga usmerja k najvišji možni uresničitvi njegovih potencialov v danih razmerah. Pri tem ohranja spodbudno naravnanost in ustrezno raven zahtevnosti. Pomemben del učiteljevega dela je tudi priprava dijaka na javno glasbeno predstavitev. Priprava zajema temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko obvladovanje programa.

Med izobraževanjem naj učitelj dosledno spremlja in usmerja dijaka k pravilni telesni drži med igranjem – s poudarkom na stabilni drži trupa in nog ter sproščenem položaju rok. Učitelj naj posveča posebno pozornost tudi skrbi za fizično zdravje dijaka, saj je dobro telesno počutje ključno za sproščeno in tehnično učinkovito izvajanje glasbe. Priporočljivo je, da učitelj dijake spodbuja k splošni fizični kondiciji ter k uporabi metod razgibavanja in sproščanja, kot so: Alexander tehnika, Feldenkraisova metoda, avtogeni trening in dihalne vaje.



11





0


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

3

0



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



12

0

0

:

0

1

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .21 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .30 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



13





0


0

:

0

1

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .21 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .30 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



14





0


0

:

0

1

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.21.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in



15

0

0

:

0

1

/

/

/



» prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 5202 dijaka),.21.3 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 0

interesov,

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obiski koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične prvine, Etude). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov se učitelju omogoča avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.



Učni program je zasnovan tako, da dijaku omogoča spoznavati, odkrivati, usvajati in razvijati specifične lastnosti izvajalske tehnike glasbila.

Priporočena glasbena literatura ponuja ustrezno izbiro in prilagodljivost posameznemu dijaku ter mu omogoča nadgradnjo že pridobljenega znanja. Širok izbor literature omogoča dijaku postopen razvoj specifičnih tehničnih in tonskih posebnosti glasbila, od preprostejših pa do virtuoznih, profesionalnih del. Igranje etud vpliva na dobro branje z lista in večjo tehnično spretnost. Pestra izbira skladb spodbuja dijaka k razumevanju zgradbe skladb, stilnih obdobij in različnih slogov igranja. Glede na to, da je saksofon relativno mlad instrument in literatura obsega skladbe iz druge polovice 19. stoletja do danes, se za splošno glasbeno razgledanost dijaka priporoča tudi igranje transkripcij. Ob upoštevanju različnih stilnih obdobij dijak razvija tonske, estetske in



16

0

0

:

0

1

/

/

/



barvne posebnosti glasbila, odkriva dinamično niansiranje in zvočno izraznost, kar spodbuja izražanje. Ob 5202 pomoči priporočenih tehničnih in muzikalnih prvin, etud in različnih skladb, dijak bogati spretnost .21 obvladovanja čiste intonacije, tehnične spretnosti ter poglablja izvajalske spretnosti, čutno izraznost in stilno .30 ustrezno interpretacijo.

Znanje igranja saksofona v srednješolskem obdobju dijaku odpira poti priložnosti v smeri kompleksnosti dojemanja vsebine ter sporočila glasbe in hkrati spodbuja, usmerja ter navdihuje dijaka k sodelovanju pri raznovrstnih komornih in orkestrskih zasedbah, kar se navezuje na prihodnje profesionalno delovanje. Učni program ponuja predloge in rešitve, ki sledijo tudi temu cilju.

Dijaku naj omogoči vključevanje v čim več različnih zasedb, vzpodbuja ga pri usvajanju specifik glasbila in namenja posebno pozornost izboru ustreznega materiala (instrument, ustnik) in dijaka poduči o pravilnemu uigravanju jezičkov, ki so pomembni za oblikovanje in kvaliteto tona.

Učitelj naj v program dijaka vključuje skladbe slovenskih skladateljev, saj s tem krepi tudi njegovo narodno zavest in poznavanje domače kulture in glasbe.

Učitelj dijaka vzpodbuja k nastopanju, priporočata se vsaj dva nastopa v okviru predmeta na leto.

Učitelj naj dijaka skozi vsa leta izobraževanja vzpodbuja k udeležbi na različnih seminarjih, tekmovanjih in nastopih tako v šoli kot izven nje.

Učitelj dijaka pouči o skrbnem vzdrževanju glasbila z redno higieno.



Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk saksofona ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka instrumenta še bolj podpira individualizacijo in diferenciacijo. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.

Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



Medpredmetno povezovanje

Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri komorni igri, v vokalno-instrumentalnih sestavih, v orkestrih, pri korepeticijah. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, glasbenega stavka in zgodovine glasbe uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in bolj kakovostni izvedbi skladb.



17

0

0

:

0

1

/

/

/



Medpredmetno povezovanje se uresničuje v čim večji možni meri s timskim delom in v prožni organizaciji učnih 5202 ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini, pri projektnem in raziskovalnem .21 delu..30



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijaka.

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku.

Individualni pouk instrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih.

Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde znanja. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.

Priporočena snov za zaključni nastop

1. LETNIK

Dijak:

» zaigra eno durovo in eno molovo lestvico s pripadajočim kvintakordom in septakordom (arpeggio in

razloženo) ter terce; snov izvede v šestnajstinkah v tempu MM=80-88;

» zaigra dve etudi različnega karakterja (hitro in počasno), od tega eno na pamet;

» zaigra eno skladbo s klavirsko spremljavo (lahko tudi posamezni stavek iz cikličnega dela) po izboru na

pamet;

» zaigra eno obvezno skladbo po letnikih, ki jo določi učitelj predmeta/komisija vsaj en mesec pred

nastopom.



2. LETNIK

Dijak:

» zaigra eno durovo in eno molovo lestvico s pripadajočim kvintakordom in septakordom (arpeggio in

razloženo) ter kvarte; snov izvede v šestnajstinkah v tempu MM=88-100;



18

0

0

:

0

1

/

/

/



» zaigra dve etudi različnega karakterja (hitro in počasno), od tega eno na pamet; 5202.2 » zaigra eno skladbo s klavirsko spremljavo (lahko tudi posamezni stavek iz cikličnega dela) po izboru na 1.3 pamet;0

» zaigra eno obvezno skladbo po letnikih, ki jo določi učitelj predmeta/komisija vsaj en mesec pred

nastopom.



3. LETNIK

Dijak:

» zaigra eno durovo in eno molovo lestvico s pripadajočim kvintakordom in septakordom (arpeggio in

razloženo) ter kvinte; snov izvede v šestnajstinkah v tempu MM=100-108;

» zaigra dve etudi različnega karakterja (hitro in počasno), od tega eno na pamet;

» zaigra eno skladbo s klavirsko spremljavo (lahko tudi posamezni stavek iz cikličnega dela) po izboru na

pamet;

» zaigra eno obvezno skladbo po letnikih, ki jo določi učitelj predmeta/komisija vsaj en mesec pred

nastopom.



4. LETNIK

Dijak:

» zaigra eno durovo in eno molovo lestvico s pripadajočim kvintakordom in septakordom (arpeggio in

razloženo) ter terce, kvarte in kvinte; snov izvede v šestnajstinkah MM=108-120;

» zaigra dve etudi različnega karakterja (hitro in počasno), od tega eno na pamet;

» zaigra eno skladbo s klavirsko spremljavo (lahko tudi posamezni stavek iz cikličnega dela) po izboru na

pamet;

» zaigra eno obvezno skladbo po letnikih, ki jo določi učitelj predmeta/komisija vsaj en mesec pred

nastopom.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.

V okviru pouka dijak

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost



» Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika. (1.1.2.2)





19

0

0

:

0

1

/

/

/





» Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi. 5 (1.1.4.1)202.2 » Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (1.1.5.1)1.30 » Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje. (1.3.1.1)



» Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst. (1.3.2.1)



» Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih. (1.3.4.1)



» Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje. (1.3.4.2)



» Živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1)



Trajnostni razvoj



» S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem. (2.1.1.1)



» Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov. (2.1.3.1)



» Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv.



(2.2.2.1)



» Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1)

Zdravje in dobrobit



» Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje. (3.1.2.2)



» Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev. (3.2.3.2).



» Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja. (3.2.4.1)



» Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1)



Digitalna kompetentnost



» Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo. (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1)



» Upravlja svojo digitalno identiteto. (4.2.6.1)



» Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1)



Podjetnost



» Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov. (5.1.2.1), (5.3.1.1)



» Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. (5.3.5.2)



» Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3)





20





0

0

:

0

1

/

/

/



Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami 5202.2 Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, 1.3 dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega 0

družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



21





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


0


0

:

0

1

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

3

0

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku vstopa v sistematičen proces razvoja osnovnih tehničnih in izraznih kompetenc, ki predstavljajo temelj njegovega umetniškega razvoja. Poudarek je na izgradnji funkcionalne drže, pravilnem nastavku, razvoju dihalne podpore ter oblikovanju tonske izenačenosti skozi celoten razpon instrumenta. Ob tem dijak postopoma razvija tehnične prvine (lestvice, terce, akorde, artikulacijo, vibrato), ki jih uporablja v različnih stilnih kontekstih.

Z izvajanjem etud dijak usvaja tehnično natančnost, razvija glasbeni spomin, fraziranje, muzikalnost in orientacijo v različnih glasbenih obdobjih. V skladbah brez spremljave se srečuje s sodobnimi izrazi, razširjenimi tehnikami in grafičnimi notacijami, kar krepi domišljijo, interpretativno svobodo in samozavest pri nastopanju.

Pri skladbah s klavirsko spremljavo in cikličnih delih dijak razvija občutek za komorno igro, spoznava uporabo agogike, tonsko vodenje in skupno muziciranje, pri čemer pridobiva izkušnje z daljšimi glasbenimi oblikami. Poseben poudarek je tudi na literaturi slovenskih skladateljev, s katero dijak gradi kulturno zavest, razumevanje slogovnih razlik in interpretativne veščine.

Z izvajanjem transkripcij dijak spoznava zgodovinsko širino klasične glasbe, značilnosti različnih stilnih obdobij (predvsem baroka, klasicizma in romantike) ter razvija občutek za stilno ustrezno interpretacijo in ornamentiranje.

Prvi letnik je usmerjen v celostno izgradnjo tehnične stabilnosti, slogovne širine in muzikalne občutljivosti, kar omogoča trdno osnovo za nadaljnji umetniški razvoj.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: usvaja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ter sproščeno in pravilno postavitev leve in desne roke;



(3.2.3.2)

O: utrjuje pravilen nastavek in tonsko izenačenost v celotnem obsegu;

O: razvija dihanje s prepono kot osnovo za kvaliteto in dolžino tona ter intonacijo;

O: izvaja vaje za koordinacijo prstov in jezika ter je pozoren, da so prsti blizu tipk, roke pri igranju pa sproščene;



23

0

0

:

0

1

/

/

/



O: razvija tehnične prvine: prstno tehniko, dinamične kontraste, čisto intonacijo in jasno artikulacijo; 5202. O: 2 igra vse durove in molove lestvice, tonični kvintakord, D7, zm7, terce in kromatično lestvico;1.30 O: razvija in izvaja vaje za vibrato.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže pravilno tehniko dihanja in uporabo trebušne prepone;

» s kvalitetnim oblikovanjem tona in tonsko izenačenostjo vseh registrov izkaže razumevanje pravilnega

nastavka;

» prikaže naslednje tehnične prvine: prstno tehniko, koordinacijo prstov in jezika, dinamične kontraste,

intonacijo;

» izkaže pravilno izvajanje vibrata in ga tudi smiselno umesti v glasbenem tekstu;

» izkaže uporabo različnih artikulacijskih načinov;

» tekoče zaigra vse durove in molove lestvice (harmonični in melodični mol), pripadajoči tonični

kvintakord, dominantni ali zmanjšan septakord preko celotnega obsega in razloženo;

» tekoče zaigra terce v vseh durovih in molovih (harmonskih) lestvicah;

» vse tehnične prvine izvede v tempu MM= 80-88 v šestnajstinkah, legato in non legato.



TERMINI

◦ tonska izenačenost ◦ vibrato ◦ artikulacija ◦ dihanje s prepono ◦ dinamika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» natančnost izvajanja.



24





0


0

:

0

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava počasne etude, liričnega karakterja, in hitre etude, virtuoznega karakterja;

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične in muzikalne prvine;

O: pri fraziranju razvija sposobnost vodenja tona in usvaja smiselno uporabo vibrata;

O: spoznava različna glasbena obdobja;

O: z igranjem na pamet utrjuje glasbeni spomin;



(3.1.3.3)

O: razvija spretnost a prima vista igre.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v izvedbi izenači ton v vseh registrih;

» izkaže aktivno vodenje tona, aktivno fraziranje in estetsko smiselno uporabi vibrato;

» izkaže tehnično obvladovanje notnega zapisa;

» natančno izvede tehnično virtuozno etudo;

» zaigra na pamet;

» zaigra etude živahnejšega, virtuoznega karakterja;

» zaigra počasne, spevne etude.



TERMINI

◦ vibrato ◦ etuda ◦ a prima vista ◦ izenačenost registrov ◦ počasna etuda ◦ liričnost ◦ hitra etuda ◦ virtuoznost



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak naj v šolskem letu predela deset etud živahnejšega, virtuoznega karakterja in deset počasnih, spevnih etud, od tega pet na pamet.

Dijak igra a prima vista v njemu dosegljivem tempu.



25

0

0

:

0

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 pri pouku,1.30 » s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja,

» orientacija v glasbenem zapisu.



26





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE BREZ SPREMLJAVE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava in izvaja lažjo literaturo za solo saksofon;

O: spoznava razširjene tehnike igranja (multifoni, mikrotoni, slap);

O: spoznava različne taktovske načine;

O: razvija uporabo celotnega dinamičnega razpona;

O: razvija sposobnost koncentracije in pridobiva izkušnje nastopanja;



(3.1.5.1)

O: spoznava moderne oblike glasbene notacije, kot je grafična notacija;



(1.1.2.1)

O: razvija domišljijo in muzikalno izraznost ter agogično spretnost v interpretaciji sodobne glasbe.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje razširjenih tehnik in jih v skladbi ustrezno izvede;

» izkaže poznavanje različnih taktovskih načinov;

» zaigra v dinamičnem razponu od pp do ff;

» izkaže natančnost in lastno kreativnost pri izvedbi notnega teksta;

» izvede lažjo solo skladbo, ki vsebuje tudi razširjene saksofonske tehnike.



TERMINI

◦ multifoni toni ◦ mikrotoni ◦ slap ◦ poustvarjanje ◦ dinamični razpon



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» na nastopih.



27

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 sodobni notni zapis izvede v skladu s tekstom,1.30 » doživetost izvajanja,

» natančnost izvajanja.



28





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: utrjuje tehnično spretnost, razvija muzikalno izraznost ter spoznava zakonitosti glasbene agogike;

O: spoznava različna glasbena obdobja;

O: skozi fraziranje razvija sposobnost vodenja tona in usvaja smiselno uporabo vibrata;

O: utrjuje intonacijo in ritmično natančnost;

O: razvija sposobnost koncentracije in pridobiva izkušnje nastopanja;

O: razvija občutek za skupno igro in komorno muziciranje s klavirjem.



(3.3.3.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže dobro razumevanje notnega zapisa in skladbo izvede tehnično dovršeno;

» skladbo pravilno umesti glede na glasbeno obdobje;

» izkaže razumevanje skupne igre;

» zaigra skladbo s spremljavo.



TERMINI

◦ agogika ◦ dinamični razpon ◦ skupna igra ◦ komorno muziciranje



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



OPISNI KRITERIJI

» doživetost izvajanja,



29

0

0

:

0

1

/

/

/



» orientacija v notnem zapisu, 5202.2 » samostojnost izvajanja.1.30



30





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: utrjuje tehnično spretnost, razvija muzikalno izraznost ter spoznava zakonitosti glasbene agogike;

O: spoznava različne glasbene oblike v cikličnih delih (suite, sonate in koncerti);



(1.3.2.1)

O: skozi fraziranje razvija sposobnost vodenja tona in usvaja smiselno uporabo vibrata;

O: utrjuje intonacijo in ritmično natančnost;

O: usvaja igranje v večjem dinamičnem razponu;

O: razvija sposobnost koncentracije in pridobiva izkušnje nastopanja;

O: razvija občutek za skupno igro in komorno muziciranje s klavirjem.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže smiselno uporabo vibrata;

» izkaže razumevanje notnega zapisa in skladbe izvede tehnično dovršeno;

» pozna različne glasbene oblike (suita, sonata, koncert);

» izkaže razumevanje skupne igre;

» skladbo interpretira z lastnim občutkom za poustvarjanje;

» izvede ciklično skladbo.



TERMINI

◦ sonata ◦ koncert ◦ suita ◦ muzikalna izraznost ◦ skupna igra ◦ glasbena oblika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



31

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 orientacija v notnem zapisu,1.30 » doživetost izvajanja,

» natančnost izvajanja,

» pravilnost izvajanja.



32





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava in izvaja literaturo slovenskih skladateljev ter poglablja zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost;



(4.3.3.1)

O: spoznava oblikovne značilnosti skladb;

O: raziskuje in primerja različne kompozicijske sloge slovenskih skladateljev.



(1.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje notnega zapisa in skladbe izvede tehnično dovršeno;

» skladbo interpretira z lastnim občutkom za poustvarjanje;

» izvede delo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ kompozicija ◦ skladatelj ◦ slovenska glasbena ustvarjalnost ◦ resna glasba



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



OPISNI KRITERIJI

» orientacija v glasbenem zapisu,

» doživetost, pravilnost izvajanja,

» uporaba agogike.



33





0


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: utrjuje tehnično podkovanost in razvija muzikalno izraznost, spoznava agogiko;

O: razvija vodenje tona ob fraziranju;

O: utrjuje intonacijo in ritmično natančnost;

O: razvija sposobnost koncentracije in uspešnega nastopanja pred občinstvom;



(3.1.2.2)

O: spoznava zgodovinsko pomembna glasbena obdobja, tudi tista pred iznajdbo saksofona;

O: spoznava zakonitosti izvajalskih praks in načine ornamentiranja iz obdobja baroka, klasicizma in romantike;

O: krepi širše glasbeno znanje in vedenje o klasični glasbi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razlikuje različna glasbena obdobja in skladbe pravilno umesti;

» razume osnove fraziranja in ornamentiranja v baroku;

» izvede transkripcijo.



TERMINI

◦ barok ◦ klasicizem ◦ romantika ◦ izvajalska praksa ◦ ornamentiranje



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



34

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 natančnost izvajanja,1.30 » orientacija v notnem zapisu.



35





0


0

:

0

1

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 2. letniku dijak nadgrajuje temeljne tehnične in muzikalne veščine z večjo slogovno občutljivostjo ter razširjeno literaturo. Poudarek je na utrjevanju funkcionalne drže, obvladovanju dihalne tehnike ter stabilni tonski izenačenosti. Tehnične prvine – lestvice, akordi, intervali in artikulacijske vaje, se izvajajo z večjo natančnostjo, v hitrejšem tempu in z zahtevnejšo artikulacijo.

Dijak izvaja zahtevnejše etude, kjer poglablja fraziranje in uporabo vibrata ter krepi sposobnost igranja na pamet in a prima vista. Skladbe brez spremljave vključujejo sodobnejšo solistično literaturo z razširjenimi tehnikami (multifoni, slap, mikrotoni), ki spodbujajo kreativno interpretacijo in razumevanje sodobne notacije.

Pri skladbah s klavirsko spremljavo in cikličnih delih dijak razvija natančno slogovno interpretacijo, razlikovanje med absolutno in realno intonacijo ter poglablja znanje o glasbenih oblikah, kot so suita, sonata in koncert. Skozi skupno igro s korepetitorjem razvija občutek za komorno muziciranje.

Skladbe slovenskih skladateljev utrjujejo zavest o kulturni dediščini, glasbenem izrazu in zgodovinskem umeščanju del, hkrati pa dijak izkazuje sposobnost lastnega poustvarjalnega pristopa. V tem letniku pripravi tudi krajši referat o izbranem skladatelju.

Z izvajanjem transkripcij dijak krepi zgodovinsko razumevanje klasične glasbe in izvajalskih praks iz baroka, klasicizma in romantike ter se uči odgovorne uporabe digitalnih virov. Interpretacijo dopolnjuje z ustreznim fraziranjem in ornamentiranjem, kar zahteva višjo stopnjo glasbene zrelosti.

Letnik je usmerjen v konsolidacijo tehnične podkovanosti, prepoznavanje stilnih razlik, razvoj samostojne interpretacije ter zmožnost umetniškega izražanja v različnih zvrsteh glasbene literature.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: utrjuje ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ter sproščeno in pravilno postavitev rok;



(3.2.1.1)

O: utrjuje pravilen nastavek in tonsko izenačenost v celotnem obsegu;

O: pravilno izvaja dihanje s prepono;



36

0

0

:

0

1

/

/

/



O: utrjuje tehnične prvine: prstno tehniko, dinamične kontraste, čisto intonacijo in jasno artikulacijo; 5202. O: 2 igra vse durove in molove lestvice, tonični kvintakord, D7, zm7, kvarte in kromatično lestvico;1.30 O: utrjuje in izvaja vaje za vibrato.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže funkcionalno držo telesa ter igra sproščeno;

» razume pravilno tehniko dihanja in uporabo trebušne prepone;

» oblikuje pravilni nastavek in ga izkaže s kvalitetnim tonom v vseh legah;

» prikaže naslednje tehnične prvine: prstno tehniko, koordinacijo prstov in jezika, dinamične kontraste,

intonacijo;

» uporabo vibrata smiselno umesti v glasbenem tekstu;

» izkaže uporabo različnih artikulacijskih načinov;

» zaigra vse durove in molove lestvice (harmonični in melodični mol), pripadajoči tonični kvintakord,

dominantni ali zmanjšan septakord preko celotnega obsega in razloženo;

» zaigra kvarte v vseh durovih in molovih (harmonskih) lestvicah;

» vse tehnične prvine izvede v tempu MM= 88-100 v šestnajstinkah, legato in non legato.



TERMINI

◦ nastavek ◦ dinamika ◦ artikulacija ◦ legato ◦ non legato



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» tehnična izvedba,

» orientacija v glasbenem zapisu.



37





0


0

:

0

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja počasne etude, liričnega karakterja, in hitre etude, virtuoznega karakterja;

O: utrjuje aktivno vodenje tona in uporabo trebušne prepone;

O: utrjuje in izvaja vaje za vibrato;

O: poglablja poznavanje glasbenih obdobij;

O: z igranjem na pamet utrjuje glasbeni spomin;

O: utrjuje spretnost a prima vista igre.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra počasno etudo, aktivno frazira in estetsko smiselno uporabi vibrato;

» natančno in v predpisanem tempu izvede tehnično virtuozno etudo;

» izkaže poznavanje glasbenih obdobij;

» izkaže igranje a prima vista;

» zaigra na pamet;

» zaigra etude živahnejšega, virtuoznega karakterja;

» zaigra počasne, spevne etude.



TERMINI

◦ lirični karakter ◦ virtuozni karakter ◦ trebušna prepona ◦ glasbena obdobja ◦ a prima vista



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



38

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 orientacija v glasbenem zapisu,1.30 » pravilnost izvajanja,

» doživetost izvajanja.



39





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE BREZ SPREMLJAVE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava virtuoznejšo literaturo za solo saksofon;

O: utrjuje razširjene tehnike igranja (multifoni, mikrotoni, slap);

O: pri igranju uporablja celotni dinamičen razpon instrumenta;

O: spoznava proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;



(1.3.4.2)

O: utrjuje poznavanje sodobnih oblik glasbene notacije, kot je grafična notacija.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže poznavanje razširjenih tehnik in jih v skladbi ustrezno izvede;

» ponotranji dinamičen razpon instrumenta in ga pri izvajanju uporabi;

» notni tekst izvede stilno in tehnično korektno, pri izvedbi uporabi lastno kreativnost;

» izvede srednje zahtevno solo skladbo, ki vsebuje tudi razširjene saksofonske tehnike.



TERMINI

◦ razširjene tehnike ◦ multifoni ◦ mikrotoni ◦ slap ◦ poustvarjanje ◦ grafična notacija



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



40

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 orientacija v notnem zapisu,1.30 » doživetost izvajanja,

» natančnost izvajanja.



41





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja tehnično spretnost, razvija muzikalno izraznost ter izkazuje poznavanje agogike;

O: spoznava originalno literaturo 19. in 20. stoletja;



(1.3.2.1)

O: utrjuje aktivno fraziranje in vodenja tona ter stilsko primerno uporabo vibrata;

O: spoznava razliko med absolutno in relativno intonacijo;

O: krepi intonančno čistost in ritmično natančnost;

O: spoznava proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;

O: utrjuje znanje skupne igre in komornega muziciranja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» skladbo zaigra tekstovno, tehnično in stilsko korektno;

» razlikuje med posameznimi glasbenimi obdobji;

» izkaže občutljivost za intonančno čistost;

» izkaže razumevanje skupne igre;

» zaigra skladbo.



TERMINI

◦ agogika ◦ absolutna intonacija ◦ relativna intonacija ◦ skupna igra ◦ komorna glasba



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



42

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 doživetost izvajanja,1.30 » orientacija v notnem zapisu,

» pravilnost izvajanja.



43





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja tehnično spretnost, razvija muzikalno izraznost in izkazuje poznavanje agogike;

O: utrjuje poznavanje različnih glasbeni oblik v cikličnih delih (suite, sonate in koncerti);

O: spoznava pojem glasbene analize;

O: utrjuje aktivno fraziranje in vodenja tona ter stilsko primerno uporabo vibrata;

O: krepi intonančno čistost in ritmično natančnost;

O: spoznava proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;

O: utrjuje znanje skupne igre in komornega muziciranja.



(3.3.3.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ciklično skladbo zaigra tekstovno, tehnično in stilsko pravilno;

» zaigra z aktivnim fraziranjem in koristi stilsko primeren vibrato;

» izkaže občutljivost za intonančno čistost;

» izkaže razumevanje skupne igre;

» skladbo interpretira z lastnim občutkom za poustvarjanje;

» izvede ciklično skladbo.



TERMINI

◦ agogika ◦ ciklično delo ◦ sonata ◦ suita ◦ koncert ◦ glasbena analiza ◦ skupna igra ◦ komorna igra



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



44

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 samostojnost izvajanja,1.30 » doživetost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja,

» orientacija v glasbenem zapisu.



45

0

0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: utrjuje aktivno fraziranje in vodenje tona ter stilsko primerno uporabo vibrata;

O: igra intonančno čisto in ritmično natančno;

O: spoznava proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;

O: izvaja skladbe slovenskih skladateljev, spoznava njihovo delovanje in jih pravilno umešča v zgodovinski okvir;



(4.3.3.1)

O: krepi zanimanje za slovensko glasbeno umetnost in ozavešča pomen narodne zavednosti.



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra z aktivnim fraziranjem in koristi stilsko primeren vibrato;

» izkaže občutljivost za intonančno čistost;

» skladbo interpretira z lastnim občutkom za poustvarjanje;

» izdela krajši referat o poznavanju avtorja skladbe, ki jo izvaja in ga pravilno umesti v zgodovinski okvir;

» izvede delo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ agogika ◦ skupna igra ◦ komorna igra ◦ slovenska glasbena umetnost ◦ narodna zavest



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



46

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 skladbo zaigra tekstovno, tehnično in stilsko pravilno.1.30



47





0


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: utrjuje aktivno fraziranje in vodenja tona ter stilsko primerno uporabo vibrata;

O: utrjuje intonacijo in ritmično natančnost;

O: spoznava proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;

O: poglablja poznavanje glasbenih obdobij, tudi tistih pred iznajdbo saksofona;

O: utrjuje zakonitosti izvajalskih praks in načine ornamentiranja iz obdobja baroka, klasicizma in romantike;

O: poglablja širše glasbeno znanje in vedenje o klasični glasbi;

I: uči se odgovornega in varnega načina uporabe digitalnih naprav in varnosti na spletu.



(4.4.3.1 | 4.4.2.1 | 4.2.6.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razločuje različna glasbena obdobja in skladbe, ki jih izvaja, pravilno umesti;

» poglablja osnove fraziranja in ornamentiranja v baroku;

» izvede transkripcijo.



TERMINI

◦ transkripcija ◦ agogika ◦ glasbena obdobja ◦ ornamentika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,



48

0

0

:

0

1

/

/

/



» doživetost izvajanja, 5202.2 » orientacija v notnem zapisu.1.30



49





0


0

:

0

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 3. letniku dijak poglablja tehnično stabilnost, razvija fleksibilen nastavek, izboljšuje dihalno tehniko ter spoznava igranje v prepihani legi. Poudarek je na prefinjeni artikulaciji, intonančni občutljivosti in stilni prilagodljivosti, kar dijaku omogoča večjo umetniško izraznost in interpretativno svobodo.

V okviru etud dijak izvaja dela različnih stilnih obdobij, pri čemer krepi tehnično natančnost, kritično presojo, pomnjenje in sposobnost igranja na pamet. V skladbah brez spremljave poglablja interpretacijo zahtevnejše solistične literature, razvija improvizacijske spretnosti ter se usposablja za uporabo digitalne tehnologije pri snemanju in poslušanju lastne izvedbe.

Skladbe s klavirsko spremljavo in ciklična dela vključujejo obvladovanje zahtevnejšega repertoarja, igranje v prepihani legi ter interpretacijo v različnih slogovnih kontekstih. Skozi skupno igro dijak krepi občutek za komorno muziciranje in samozavest pri javnem nastopanju.

Poseben poudarek je tudi na poglabljanju poznavanja slovenske glasbene ustvarjalnosti. Dijak spoznava skladbe slovenskih skladateljev, jih interpretira z umetniško prepričljivostjo ter razvija kulturno identiteto.

Aktivno se vključuje v šolske nastope in širše kulturno okolje.

Z izvajanjem transkripcij srednje zahtevnosti dijak razširja stilno znanje in izvajalske spretnosti, povezane z barokom, klasicizmom in romantiko. Ob tem poglablja razumevanje glasbene analize ter nadgrajuje fraziranje, agogiko in interpretativno razumevanje zgodovinskih slogov.

Dijak je osredotočen na umetniško poglobitev, oblikovanje osebnega interpretativnega izraza ter širjenje glasbene zavesti v smeri odgovornega, samozavestnega in slogovno razgledanega glasbenega poustvarjalca.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: izpopolnjuje samostojno kontrolo funkcionalne drže ter sproščeno in stabilno pozicijo telesa;

O: spoznava zakonitosti fleksibilnega nastavka, ki omogoča tonsko barvitost in homogenost ter intonančno prilagodljivost;

O: razvija prefinjeno dihalno tehniko z dolgim lokom in stabilno intonacijo;



50

0

0

:

0

1

/

/

/



O: poglablja vse tehnične prvine: okretno prstno tehniko, dinamične kontraste, čisto intonacijo in jasno 5202 artikulacijo;.21. O: 3 igra vse durove in molove lestvice, tonični kvintakord, D7, zm7, kvinte in kromatično lestvico;0

O: spoznava prijeme za prepihane tone in usvaja igranje v prepihani legi;

O: spoznava uporabo vibrata v različnih kontekstih in slogih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže samostojno kontrolo funkcionalne drže ter sproščeno in stabilno pozicijo telesa;

» s poznavanjem in uporabo fleksibilnega nastavka izkaže tonsko barvitost in homogenost ter intonančno

prilagodljivost;

» uporabi vibrato v različnih kontekstih in slogih;

» zaigra s prefinjeno dihalno tehniko z dolgim lokom in stabilno intonacijo;

» izkaže poznavanje prijemov za prepihane tone in uporabi igranje v prepihani legi;

» zaigra vse durove in molove lestvice (harmonični in melodični mol), pripadajoči tonični kvintakord,

dominantni ali zmanjšan septakord preko celotnega obsega in razloženo;

» zaigra kvinte v vseh durovih in molovih (harmonskih) lestvicah;

» vse tehnične prvine izvede v tempu MM=100-108 v šestnajstinkah, legato in non legato.



TERMINI

◦ fleksibilen nastavek ◦ prepihani toni ◦ prepihana lega



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



OPISNI KRITERIJI

» ima okretno prstno tehniko, uporabi dinamične kontraste ter igra s čisto intonacijo in jasno artikulacijo.



51





0


0

:

0

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja počasne etude, liričnega karakterja, in hitre etude, virtuoznega karakterja;

O: spoznava etude različnih stilnih obdobij in zahtevnosti;

O: spoznava uporabo vibrata v različnih kontekstih in slogih;

O: utrjuje sposobnost igranja na pamet in a prima vista;

O: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja.



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže umetniško prepričljivost in razumevanje slogovnih zakonitosti;

» izvede etude z uporabo vibrata, agogike in raznolikih artikulacij;

» zaigra na pamet;

» zaigra etude živahnejšega, virtuoznega karakterja;

» zaigra počasne, spevne etude.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» natančnost izvedbe,

» samostojnost izvajanja,

» orientacija v glasbenem zapisu.



52





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE BREZ SPREMLJAVE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: uporablja virtuoznejšo literaturo za solo saksofon;

O: utrjuje proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in utrjuje samozavest z nastopanjem;

O: poglablja poznavanje sodobnih oblik glasbene notacije, kot je grafična notacija;

O: usvaja pojem glasbene improvizacije;



(1.3.4.1)

O: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra virtuoznejšo literaturo za solo saksofon;

» izkaže kreativnost v procesu poustvarjanja in z nastopanjem ponotranji samozavest;

» pozna sodobne oblike glasbene notacije, kot je grafična notacija;

» razume pojem glasbene improvizacije in jo v praksi uporabi;

» izvede virtuoznejšo skladbo za solo saksofon.



TERMINI

◦ improvizacija ◦ grafična notacija ◦ virtuoznejša skladba



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



53

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 samostojnost izvajanja,1.30 » doživetost izvajanja,

» orientacija v glasbenem zapisu.



54





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja intonančno čistost in ritmično natančnost;

O: igra vibrato v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

O: utrjuje sposobnost igranja na pamet in a prima vista;

O: spoznava skladbe, ki vsebujejo tone v prepihani legi;

O: dviguje umetniški nivo glasbenega poustvarjanja in ozavešča samozavestno nastopanje;

O: širi svoj glasbeni repertoar in razvija kulturno zavest, ki se kaže v odprtosti do raznolikosti skozi izvajanje in interpretacijo skladb iz različnih kultur.



(2.2.2.1 | 3.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede notni tekst tehnično dovršeno, intonančno čisto in ritmično natančno;

» smiselno uporabi vibrato v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

» zaigra na pamet in a prima vista;

» izvede skladbo, ki vsebuje tone v prepihani legi;

» samozavestno poustvari glasbeno delo;

» zaigra skladbo s spremljavo.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



55

0

0

:

0

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 doživetost izvajanja,1.30 » samostojnost izvajanja.



56





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja tehnično korektnost izvedbe, intonančno čistost in ritmično natančnost;

O: spoznava uporabo vibrata v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

O: spoznava skladbe, ki vsebujejo tone v prepihani legi;

O: igra na pamet in a prima vista;

O: poglablja umetniški nivo glasbenega poustvarjanja in krepi samozavest z nastopanjem;

O: poglablja znanje skupne igre in komornega muziciranja.



(3.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže tehnično korektnost izvedbe, intonančno čistost in ritmično natančnost;

» smiselno uporabi vibrato v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

» izkaže sposobnost igranja na pamet in a prima vista;

» zaigra skladbe, ki vsebujejo prepihane tone;

» prikaže znanje skupne igre in komornega muziciranja;

» izkaže zadovoljiv umetniški nivo glasbenega poustvarjanja in nastopi samozavestno;

» izvede ciklično skladbo, od tega vsaj en stavek na pamet.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja,

» z nastopi.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,



57

0

0

:

0

1

/

/

/



» tehnična zanesljivost, 5202.2 » jasnost artikulacije,1.30 » oblikovanje fraz in dinamična raznolikost,

» tonska kakovost,

» doživetost izvajanja.



58





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja tehnično korektnost in dviguje interpretativno vrednost izvedbe;

O: koristi uporabo vibrata v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

O: spoznava skladbe, ki vsebujejo prepihane tone;

O: izvaja tehnično in stilsko srednje zahtevne skladbe slovenskih skladateljev;

O: poglablja poznavanje slovenske glasbene umetnosti in ponotranja pomen narodne zavednosti;

I: daje pobude in se glasbeno udejstvuje na šolskih nastopih in kulturnih dogodkih v okolju.



(1.2.3.1 | 1.2.5.1 | 5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže tehnično korektnost in interpretativno vrednost izvedbe;

» smiselno uporablja vibrato v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

» zaigra skladbe, ki vsebujejo prepihane tone;

» ovrednoti lastno poznavanje slovenske glasbene umetnosti in razloži pomen narodne zavednosti;

» izvede delo slovenskega skladatelja.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» orientacija v glasbenem zapisu,

» pravilnost, natančnost izvajanja.



59





0


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja aktivno fraziranje in vodenje tona ter stilsko primerno uporabo vibrata;

O: utrjuje muzikalno izraznost in razvija agogično spretnost;

O: poglablja poznavanje glasbenih obdobij, tudi tistih pred iznajdbo saksofona;

O: spoznava pojem glasbene analize;



(1.1.2.2)

O: utrjuje zakonitosti izvajalskih praks iz obdobja baroka, klasicizma in romantike;

O: utrjuje proces kreativnosti glasbenega poustvarjanja in dviguje samozavest z nastopanjem.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» aktivno frazira ter stilsko primerno uporabi vibrato;

» zaigra muzikalno izrazno in agogično spretno;

» izkaže poznavanje glasbenih obdobij, tudi tistih pred iznajdbo saksofona;

» usvoji pojem glasbene analize;

» razume zakonitosti izvajalskih praks iz obdobja baroka, klasicizma in romantike;

» izvede transkripcijo.



TERMINI

◦ glasbena analiza ◦ izvajalska praksa



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak izvede transkripcijo srednje stopnje zahtevnosti.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,



60

0

0

:

0

1

/

/

/



» z nastopi, 5202.2 » s polletnim ocenjevanjem znanja.1.30

OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja.



61





0


0

:

0

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 4. letniku dijak zaokroža svoj trenutni tehnično-umetniški razvoj in se pripravlja na maturo ali zaključni nastop. Poudarek je na tehnični dovršenosti, samostojnem delu, interpretativni zrelosti in umetniški viziji. Dijak poglablja nadzor nad funkcionalno držo in fleksibilnim nastavkom, obvladuje dihalno tehniko, izvaja napredne artikulacije (vključno z dvojnim jezikom in flutter tongue) ter uporablja stilno ustrezen vibrato.

Etude višje težavnostne stopnje iz različnih slogovnih obdobij vključujejo igranje v prepihani legi. Dijak jih interpretira z umetniško prepričljivostjo in slogovno občutljivostjo. V skladbah brez spremljave dijak izvaja zahtevnejšo solistično literaturo z razširjenimi tehnikami in sodobno notacijo, improvizacijo in s pomočjo digitalnih tehnologij reflektira lastno igro.

Skladbe s klavirsko spremljavo in ciklična dela vključujejo daljše, vsebinsko raznolike oblike. Dijak razvija dramaturško razumevanje forme, komorno muziciranje in sposobnost oblikovanja celostne interpretacije z osebnim umetniškim izrazom.

Skladbe slovenskih skladateljev poudarjajo kulturno identiteto, poznavanje sodobne domače literature ter povezovanje interpretacije z nacionalnim kontekstom. Dijak izkaže spoštovanje do slovenske ustvarjalnosti skozi poglobljeno in tehnično dovršeno izvedbo.

Transkripcije iz baroka, klasicizma in romantike omogočajo ponotranjenje slogovnih značilnosti in izvajalskih praks. Dijak samostojno izbira primerna dela, jih slogovno ustrezno interpretira ter poglablja razumevanje zgodovinskega glasbenega konteksta.

Ob zaključku izobraževanja se dijak izkaže kot samostojen, slogovno razgledan in umetniško prepričljiv izvajalec, sposoben oblikovati avtorski interpretativni pristop ter se zrelo vključevati v glasbeno življenje.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja samostojno kontrolo funkcionalne drže ter sproščeno in stabilno pozicijo telesa;



(3.2.3.2)

O: utrjuje stabilen in fleksibilen nastavek, ki omogoča razširjene tehnike igranja, izenačen ton v vseh registrih ter hitre korekcije v intonaciji;



62

0

0

:

0

1

/

/

/



O: poglablja prefinjeno dihalno tehniko z dolgim lokom in stabilno intonacijo; 5202. O: 2 izpopolnjuje koordinacijo prstov in jezika, vključno z naprednimi artikulacijami, kot so: dvojni jezik, »tril z 1.3 jezikom« oziroma flutter tongue;0

O: igra vse durove in molove lestvice, tonični kvintakord, D7, zm7, terce, kvarte, kvinte in kromatično lestvico;

O: usvaja igranje v prepihani legi;

O: uporablja in nadzoruje vibrato v različnih kontekstih in slogih;

O: skozi samostojno izbiro literature razvija lastno umetniško izraznost in tehnično samozavest.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada tehnične prvine v celotnem razponu saksofona;

» izvede razširjene artikulacije (dvojni jezik, »tril z jezikom« oz. flutter tongue);

» smiselno uporabi vibrato glede na značaj skladbe;

» samostojno izbere in izvede zahtevne tehnične vaje;

» zaigra vse durove in molove lestvice (harmonični in melodični mol), pripadajoči tonični kvintakord,

dominantni ali zmanjšan septakord preko celotnega obsega in razloženo;

» zaigra terce, kvarte in kvinte v vseh durovih in molovih (harmonskih) lestvicah;

» vse tehnične prvine izvede v tempu MM=108-120 v šestnajstinkah, legato in non legato.



TERMINI

◦ dvojni jezik ◦ tril z jezikom ◦ flutter tongue



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» natančnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja.



63





0


0

:

0

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja etude različnih stilnih obdobij in zahtevnosti;

O: igra etude, ki vključujejo uporabo prepihane lege;

O: razvija poglobljeno interpretacijo, izražanje fraze in tehnično obvladovanje zahtevnejših etud;

O: poglablja sposobnost igranja na pamet in a prima vista;

O: razvija slogovno prilagodljivost in umetniško identiteto.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže umetniško prepričljivost in razumevanje slogovnih zakonitosti;

» izvede etude z uporabo vibrata, agogike in raznolikih artikulacij;

» zaigra etudo, ki vključuje prepihano lego;

» izvede dve etudi različnih karakterjev (počasno in hitro) višje težavnostne stopnje, eno na pamet.



TERMINI

◦ prepihana lega ◦ a prima vista ◦ agogika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» natančnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



64





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE BREZ SPREMLJAVE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: se uči zahtevnejšo solistično literaturo;

O: razvija umetniški izraz z uporabo razširjenih tehnik (multifoni, slap, mikrotoni, prepihana lega);

O: izvaja sodobne notacijske zapise (grafične, aleatorične, eksperimentalne);

O: izvaja improvizacijo;



(1.3.4.1)

O: dviguje samozavest na odru in razvija samostojno interpretacijo.



(3.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izraža umetniško suverenost in tehnično gotovost;

» izkaže poznavanje in razumevanje sodobne notacije;

» izvede lastno improvizacijo;

» z glasbo komunicira samostojno in prepričljivo;

» izvede zahtevnejšo solo skladbo z uporabo razširjenih tehnik.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvedbe,

» doživetost izvedbe.



65





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE S SPREMLJAVO KLAVIRJA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: poglablja razumevanje slogovnih značilnosti različnih obdobij;

O: poglablja znanje komornega muziciranja;

O: razvija tonsko barvitost, agogiko in interpretacijsko zrelost;

O: izvaja literaturo, ki vsebuje prepihano lego;

O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede notni tekst tehnično dovršeno, intonančno čisto in ritmično natančno;

» smiselno uporabi vibrato v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

» izvede skladbo, ki vsebuje tone v prepihani legi;

» zaigra skladbo s spremljavo.



TERMINI

◦ prepihana lega



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» samozavestno poustvari glasbeno delo,



66

0

0

:

0

1

/

/

/



» doživetost izvajanja, 5202.2 » orientacija v glasbenem zapisu.1.30



67





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja daljša večstavčna dela;

O: razvija vzdržljivost, oblikovno razumevanje in karakterno raznolikost stavkov;

O: utrjuje uporabo vibrata v različnih muzikaličnih kontekstih in glasbenih slogih;

O: poglablja sposobnost igranja na pamet in a prima vista;

O: krepi umetniško izražanje skozi dramaturgijo večstavčne strukture;

O: pridobljeno znanje skupne igre uporablja za doseganje umetniške vrednosti izvedbe;

O: doživlja in spoznava elemente estetskega oblikovanja skladbe ter se uči s poslušanjem profesionalnega saksofonista igrati doživeto (z interpretacijo).



(5.2.4.2 | 5.2.4.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» tehnično in slogovno obvlada zahtevnejše strukture;

» izrazi osebno umetniško vizijo;

» izvede ciklično glasbeno delo s poglobljenim razumevanjem komornega muziciranja;

» izvede celotno ciklično delo z razumevanjem forme in vsebinske rasti.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» doživetost izvajanja,



68

0

0

:

0

1

/

/

/



» samostojnost izvajanja, 5202.2 » upoštevanje dinamike.1.30



69





0


0

:

0

1

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja zahtevnejša dela sodobnih slovenskih skladateljev;

O: razvija poznavanje domače literature in kulturne identitete;

O: uporablja nacionalni kontekst za poglabljanje interpretacije;

I: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» umesti skladbo v širši umetniški in kulturni okvir;

» izkaže spoštovanje do slovenske ustvarjalnosti skozi tehnično in muzikalno izvedbo;

» izvede zahtevnejšo skladbo slovenskega skladatelja.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» orientacija v glasbenem zapisu,

» doživetost izvajanja.



70





0


0

:

0

1

/

/

/



TRANSKRIPCIJE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja transkripcije iz obdobja baroka, klasicizma in romantike;

O: razvija občutek za slog in ornamentiko;

O: uporablja interpretacijske zakonitosti različnih obdobij.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume in pravilno uporabi fraziranje in ornamentiranje, značilno za izvorno obdobje;

» izvede transkripcijo z upoštevanjem slogovne interpretacije.

»

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost, natančnost izvajanja.



71





0


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



1. LETNIK

ETUDE

Priporočena literatura:

» Klosé, H.: 15 études chantantes (Leduc);

» Mule, M.: 18 exercices ou études d'après Berbiguier (Leduc);

» Ferling, F. W.: 18 études, op.12 (Billaudot);

» Mule, M.: 48 etudes de Ferling (Leduc);

» Senon, G.: Techni-sax, 32 textes de vélocité (Billaudot).

SKLADBE BREZ SPREMLJAVE

Priporočena literatura:

» Noda, R.: Improvisation I (Leduc);

» Noda, R.: Improvisation III (Leduc);

» Lauba, C.: Deux Pieces (R. Martin);

» Michat, J. D.: Sans peur et sans reproche (Saxiana Studio, Bilaudot);

» Beffa, K.: Un serpent qui danse (Saxiana Studio, Billaudot).

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO

Priporočena literatura:

» Demersseman, J.: Serenade, op. 33 (Hug);

» Caplet, A.: Impressions d'automne (Lemoine);

» Jolivet, A.: Fantaisie – Impromptu (Leduc);

» Pascal, C.: Impromptu (Durand);

» Joly, D.: Cantilene et Danse (Leduc);

» Planel, R.: Prelude et Saltarelle (Leduc);



72





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA » Rueff, J.: Chanson et Passepied (Leduc); 5202.2 » Iturrallde, P.: Pequeña czarda (Real).1.30

Priporočena literatura:

» Lunde, L.: Sonata (Southern);

» Bonneau, P.: Suita (Leduc);

» Tcherepnine, A.: Sonatine sportive (Leduc);

» Françaix, J.: Cinq danses exotiques (Schott);

» Nedoh, T.: Sonata (samozaložba).

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura:

» Šuklar, S.: Song (Sloway);

» Sojar Voglar, Č.: Ljubljanski valček (DSS);

» Kamplet, R.: Utrinek (Hartman);

» Avsec, V.: Divertimento (DSS);

» Vidic, H.: Arcturus (DSS);

» Nedoh, T.: Saint Daniel (samozaložba);

» Nedoh, T.: Kamniti vrtovi (samozaložba).

TRANSKRIPCIJE

Priporočena literatura:

» Grovlez, G.: Sarabande et Allegro (Leduc);

» Mendelssohn Bartholdy, F. (Venturini, G.): Six romances sans paroles (Billaudot);

» Telemann, G. Ph.: 12 fantaisies (Billaudot);

» Ravel, M.: Piéce en forme de Habanera (Leduc).



2. LETNIK

ETUDE

Priporočena literatura:

» Mule, M.: 48 études de Ferling (Leduc);

» Daneels, F.: 14 études (Schott);



73





0


0

:

0

1

/

/

/



» Koechlin, C.: 15 5 études, op. 188 (Billaudot);202.2 » Mule, M.: Exercices journaliers d'après Terschak (Leduc);1.30 » Demersseman, J.: 12 études mélodiques (Lemoine);

» Senon, G.: 32 études (Billaudot).

SKLADBE BREZ SPREMLJAVE

Priporočena literatura:

» Noda, R.: Improvisation II (Leduc);

» Noda, R.: Fantaisie et danse (Leduc);

» Bozza, E.: Improvisation et Caprice (Leduc).

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO

Priporočena literatura:

» Savari, J.: Fantaisie sur le motifs du Freischütz de Weber (Lemoine);

» Arban, J.: Caprice et Variations (Lemoine);

» Caplet, A.: Légende (Resolute);

» Heiden, B.: Solo (AMP);

» Bauzin, P.: Poeme, op. 20 (Bauzin);

» Bozza, E.: Prélude et Divertissement (Leduc).

CIKLIČNA DELA

Priporočena literatura:

» Maurice, P.: Tableaux de Provence (Lemoine);

» Milhaud, D.: Scaramouche (Salabert);

» Bourrel, Y.: Sonate op. 18 (Billaudot);

» Sauget, H.: Sonatine bucolique (Leduc);

» Hindemith, P.: Sonata (Schott);

» Heiden, B.: Sonata (Schott);

» Bonneau, P.: Concerto (Leduc).

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura:

» Habe, T.: Zakrite stopinje (DSS);



74





0


0

:

0

1

/

/

/



» Habe, T.: Quasi Habanera (DSS); 5202.2 » Bavdek, D.: Capriccetto (Sloway);1.30 » Pucihar, B.: Aria in Improvizacija (Kossack);

» Mlakar, K.: Balkanism (DSS).

TRANSKRIPCIJE

Priporočena literatura:

» Bozza, E.: (Mule), Fantaisie Italienne (Leduc);

» Ibert, J.: (Mule), Histoires (Leduc);

» Telemann, G. Ph.: 12 fantaisies (Billaudot).



3. LETNIK

ETUDE

Priporočena literatura:

» Mule, M.: 48 études de Ferling (Leduc);

» Demersseman, J.: 12 études mélodiques (Lemoine);

» Mule, M.: Études variées (Leduc);

» Dont J.: 24 études (Fagant);

» Piazzolla, A.: Tango études (Lemoine);

» Londeix, J. M.: Nouvelles études variées (Leduc).

SKLADBE BREZ SPREMLJAVE

Priporočena literatura:

» Nagao, J.: L'oiseau enfermee (Billaudot);

» Geiss, P.: Sax Hero (Billaudot);

» Geiss, P.: Kosso Kosso (Billaudot);

» Salleras, D.: Rondo for Vid (Bilaudot);

» Fournier, H. M.: Horoscope (Combre).

SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO

Priporočena literatura:

» Demersseman, J.: Fantaisie (Fuzeau);

» Gallois Montbrun, R.: Six pièces musicales d'étude (Leduc);



75





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA » Tomasi, H.: Ballade (Leduc); 5202.2 » Waignein A.: Deux mouvements (de Haske).1.30

Priporočena literatura:

» Creston, P.: Sonata (Shawnee);

» Pascal, C.: Sonatine (Durand);

» Dubois, P.: M.: Pièces caractéristiques en forme de suite (Leduc);

» Schulhoff, E.: Hot sonate (Schott);

» Muczynski, R.: Sonata op. 29 (Schirmer);

» van Klaveren, W.: Sonata a la maniere de Francis Poulenc Resolute;

» Grgin, A.: Sonata (EMR);

» Glazunov, A.: Koncert, op. 109 (Leduc);

» Bonneau, P.: Piece concertante dans l'esprit JAZZ (Leduc).

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura:

» Šivic, P.: Suita (DSS);

» Šavli, P.: Ni trjeba črne tinte (Sloway);

» Pustinek Rakar, K.: Emona.si (DSS);

» Strmčnik, M.: Recitativ in Arija (DSS).

TRANSKRIPCIJE

Priporočena literatura:

» Telemann, G. Ph.: 12 fantaisies (Billaudot);

» Bach, J. S.: (Harle), Sonata v g−molu, BWV 1020;

» Bach, J. S.: (Kynaston) 6 suit za violončelo (Advance);

» Bach, J. S.: Partita v a molu, BWV 1013;

» Schumann, R.: (Rid), Drei Romanzen, op. 94 (Köbl);

» Schumann, R.: (Rid), Fantasiestücke, op. 73 (Köbl);

» Saint-Saëns, C.: (Rid), Sonate, op. 166 (Köbl).



76





0


0

:

0

1

/

/

/



4. LETNIK 5202.21 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE.30

Priporočena literatura:

» Weiss, M.: The Techniques of Saxophone Playing (Bärenreiter).

ETUDE

Priporočena literatura:

» Mule, M.: 48 études de Ferling (Leduc);

» Dont, J.: (Fagant), 24 études (Billaudot);

» Piazzolla, A.: Tango etudes (Lemoine);

» Londeix, J. M.: Nouvelles études variées (Leduc);

» Lacour, G.: 28 études sur les modes à transpositions limitées d' O. Messiaen (Billaudot).

SKLADBE BREZ SPREMLJAVE

Priporočena literatura:

» Bonneau, P.: Caprice en forme de Valse (Leduc);

» Scelsi, G.: Tre Pezzi (Salabert) – različek;

» Geiss, P.: Xiwind (Billaudot);

» David, V.: Drizzle (Billaudot);

» Tudor, G.: Quarter Tone Waltz (Donemus);

» Firšt, L.: Hidden Motives (DSS);

» Noda, R.: Maï (Leduc);

» Preinfolk, G.: Little Lola.

SKLADBE S SPREMLJAVO KLAVIRJA

Priporočena literatura:

» Debussy, C.: Rapsodie (Lemoine);

» Sancan, P.: Lamento et Rondo (Durand);

» Bariller, R.: Rapsodie Bretonne (Leduc);

» Swerts, P.: Klonos (Zodiac);

» Takacs, J.: Two fantastics (Doblinger);

» Denisov, E.: Deux pièces (Leduc).



77





0


0

:

0

1

/

/

/



CIKLIČNA DELA 5202. Priporočena literatura:21.3 »0 Decruck, F.: Sonate (Billaudot);

» Gotkovsky, I.: Brillance (Billaudot);

» Ibert, J.: Concertino da camera (Leduc);

» Dubois, P. M.: Concerto (Leduc);

» Villa – Lobos, H.: Fantasia (Peer Music);

» Boutry, R.: Divertimento (Leduc);

» Bozza, E.: Concertino (Leduc).

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura:

» Mlakar, M.: Insects (DSS);

» Lazar, M.: Sonata (DSS);

» Pustinek Rakar, K.: Ljubljana (DSS);

» Osterc, S.: Sonata (DSS).

TRANSKRIPCIJE

Priporočena literatura:

» Borne, F.: (Roth) Fantaisie brillante sur des airs de »Carmen« (Kunzelmann);

» Bach, J. S.: (Kynaston) 6 suit za violončelo (Advance);

» Schumann, R.: (Rid), Fantasiestücke, op. 73 (Köbl).



78





0


0

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 3



79