Poročilo DEŽELNEmi ZBORU poknežene grofovine QOKIŠKO - QKflDIŠČflNSKE o delovanju deželnega odbora od 1, januarja do konca decembra 1903 V GORICI 1904 Nat. Seitz. — Zal. dež. odbor. Visoki detel ni zbor! Podpisani deželni odbor si počaščuje predložiti V smislu § 27 deželnega pravilnika, predlezeče poročilo o izvršitvi naloj>oV, hoje je podpisani prejel od visokega deželnega zbora V letu 1903 in o sVojem delovanju v lastnem delokrogu tekom istega leta. V Gorici, meseca marca igo4. Deželni oclbor Deželni j>la var PAJEfi. KAZALO. I. del. Osebne stvari in predmeti zadevajoči deželni odbor ter deželne urade. I. Deželni odbor. 1. Delegacije .....-•••■• 2. Seje in razprave ...••■••••■ II. Deželni uradi , III. Deželne ustanove . II. del. Zakonodajne stvari, A. Deželni zakoni in drugi potrjeni sklepi deželnega zbora B. Izvršitev zakonodajnih deželnozborskih nalogov. 1. Zakon zadevajoč šolske pristojbine od dedščin ...... 2. Zakonski načrt o pravnih razmerah učnega osobja na mestnih in ljudskih šolah 3. Zakonski načrt zadevajoč davščino na užitnino vina, mošta in mesa . del. I:vršitev deželnozborskih nalogov. 1. Deželna norišnica: a) Splošni načrti b) D.r Paetz-ovo mnenje c) Za izdelanje podrobnih načrtov d) Glavne črte splošnega načrta e) Iskanje vode . 2. Deželno posojilo za norišnico . 3 Deželna davščina na pivo 4. Deželni hipotečni kreditni zavod 5. Akcija za pospeševanje goveje živine : а) Načrt, akcije . б) Izvršilni predpis 6. Deželni zavod za zavarovanje goveje živine Stran 11 11 12 15 19 20 20 21 25 26 28 28 30 30 32 32 37 39 40 Stran 7. Deželna trtnica s cepljenimi amerikanskimi trtami: a) Deželnozborski sklepi in mnenje c. kr. vlade ..... 42 b) Možnost dejalnosti .......... 43 c) Načrt akcije ........... 46 d) Deželna trtnica .......... 49 e) Naprava v delu .......... 52 8. Obnovitev filoksericnih vinogradov. Brezobrestna posojila .... 53 9. Akcija v pomoč občinam, prizadetim po toči ...... 54 10. Pogozdovanje peščin in močvirij furlanske ravani: a) Ukrepi naloženi od poljedelskega ministerstva ..... 60 b) Poročilo deželnega inženirja ........ 62 c) Med letom dovršena dela ......... 65 11. Akcija proti malariji .......... 68 12. Akcija proti pelagri .......... 70 13. Podpore: a) Podpore za hidravlična dela ........ 70 b) Podpore kmetijskim zadrugam ........ 70 c) Podpore za nabavo vode . . . . . . . . . 71 d) Podpore za cestna dela ......... 71 14. Podpore: a) Podpore visokošolcem ......... 72 b) Podpore različnim zavodom ........ 73 c) Druge podpore .......... 73 IV. del. Eedna uprava deželnega odbora, A. Gospodarstvo. 1. Delež, pripadajoč naši deželi od državnih davkov ..... 77 2. Zakup deželne davščine na pivo ........ 77 3. Konvertiranje 4. 2°/0 obveznic ........ 77 4. Provizorični proračun deželnega zaloga za leto 1904 ..... 78 B. Železnice. 1. Dovozne ceste k železniškim postajam 2. Bohinjska železnica 3. Furlanska železnica 78 80 80 C. Reke in hudourniki. I. Povodnji.....81 II. Radikalni ukrepi. Načrt splošnega urejenja rek in hudournikov dežele: 1. Prvotnost načrta ........... 84 2. Glavne črte načrta .......... 85 3. Pregledovanje načrta .......... 86 III. Obrambna akcija tekom leta : 1. Ureditev hudournika Grajšček ....... 2. Ureditev hudournika Versa ........ 3. Uravnava Vipave ......... 4. Ureditev hudournika Renč ........ 5. Izčiščenje Idrice ......••>• 6. Izčiščenje rijastega Polzina ........ 7. Nasipna dela ob Torre ......•■• 8. Soča: a) Slika preteklosti ....••••• b) Brambna dela v gorah : 1. V občini Idersko .....••••• 2. V občini Kamno .......... c) Brambna dela v Furlanij i: 1. Za uravnavo Šdobbe ......... 2. Dela pri Farri .......... 3. Dela pri Pierisu ......••.• 4. Tehnična ekspositura v Gradiški ....... D. Kmetijstvo. 1. Kmetijska uprava in uprava ribjega lova z ozirom na nova trgovinska po- gajanja : a) Nasveti trgovski in obrtni zbornici ...... b) V kolikor zadeva neko mnenje trgovske zbornice 2. Za zakonodajno naredbo proti i/,delanju umetnega vina , 3. Ukrepi proti elementarnim nezgodam : a) Spomenica na c. kr. vlado ....... Vl Akcija topov za streljanje proti toči ...... 4. Obvarovanje murv proti vrinenju košeniljke ..... 5. Kmetijski poduk v ljudskih šolah ....... 6. Razstave goveda ........•• 7. Obdarovanja konj ......... 8. Za organizacijo živiuozdravniške službe ...... 9. Shodi........... 10. Prispevki poljedelskega ministerstva ...... 11. Mnenje glede ustanove obligatoričnih zadrug ..... E. Obrt. 1. Zavod za pospeševanje obrti ........ 2. Prispevki zavodom za nadaljevalno obrt . ... . 3. Podpore in štipendiji obiskovalcem obrtno nadaljevalnih zavodov . F. Štipendiji in šolske podpore. 1. Deželni akademični štipendiji za 1. učno leto ..... 2. Štipendij Maurovich .......-• 3. Štipendiji grofa Franca Coroninijeve ustanove ..... 4. Štipendij Stanič .....,.-• 5. Podpore dijakom . . . . • • G. Dobrodelne ustanove. 1. Ustanova grofa Franca Coronini za delavce nezmožne za zaslužek 2. Ustanova v spomin grofa Franca Coronini . 3. Ustanova za ranjene vojake ....... H. Različno. 1. Za odpustitev vojakov po dovršenem tretjem službenem letu 2. Stavbinski ukrepi v deželi 3. Red zadevajoč automobile in motocikle 4. Za postajališče furlansko železnice v Ronkah 5. Za telefonično črto Trst - Gorica - Kormin 6. Olajšanja za krošnjarsko obrt 7. Podpore za obiskovanje babiških tečajev . J. Nadzorstvo nad občinami Stran 109 109 110 110 lil 111 111 112 112 112 112 PRILOGE. Št. 1. Zaklad i v oskrbovanju deželnega odbora. St. 2. Deželna glulionemnica. St. 3. Deželni muzej. St. 4. Poslovno poročilo komisije za pogozdovanje Krasa. Št. 5. Pravila deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine. Št. 6 Poročilo deželne kmetijske šole, italijanski oddelek. št. 7. Poročilo deželne kmetijske šole, slovenski oddelek. I. del. Osebne stvari in predmeti zadevajoči deželni odbor ter deželne urade. I. Deželni odbor. I. Delegacije. Kot zastopniki deželnega odbora bili so imenovani leta 1903 : Odb. štev. 6223. V kuratorij novo ustanovljenega deželnega hipotečnega zavoda deželni odbornik Dr. Franc Marani. Odb. štev. 4746. V kuratorij novoustanovljenega zavoda za pospeševanje male obrti, deželni odborniki gg. Dr. Franc Marani in prof. Ivan Berbuč, deželni poslanec Ernest Holzer, ter župan v Lokavcu gosp. Vidmar. Odb. štev. 6010. V kuratorij obrtne nadaljevalne šole v Tržiču deželni odbornik Dr. Franc Marani in deželni poslanec Ernest Holzer. Odb. štev. 3743. Imenovanje deželnega poslanca grofa Jakopa Panigai kot uverjenika podložnikov v komisiji glede neodvisnosti fevdov v Primorju v letu 1902, bilo je od c. kr. ministerstva notranjih stvari z naredbo od 14. maja 1903 št. 16211 potrjeno in o tem je bil deželni odbor obveščen z dopisom c. kr. namestništva z dne 20. maja št. 13530. 2. Seje in razprave. V letu 1903 je imel deželni odbor 55 sej, v katerih so se razpravljali spisi zadevajoči različne zadeve deželne uprave. Število spisov došlih na zapisnik v letu 1903 je znašalo . . . 9156 v primerju z onimi leta 1902 ......... 8712 izkaže se pomnožitev .......... 444 ter z letno poprečnostjo preteklega šestletja ...... 6867 pomnožitev za ........... 2289 Ako se upošteva da je došlo leta 1896 na zapisnik . . . , 6184 spisov, ter da se je to število postopno množilo dokler je doseglo leta 1903 visokost 9156 se razvidi iz tega da se je število spisov v sedmih letih zvišalo za . . 2972 s primernim zvišanjem dotičnega upravnega dela deželnega odbora. II. Deželni uradi. Med letom 1903 je preskrbel deželni odbor po lastnem tehniškem organu, (deželnem stavbinskem uradu) izvršitev nekaterih nujnih del glede poprave in ureditve in prenesel druge, iz ekonomičnih ozirov, na prihodnje leto. Vsled naraslih potrebščin seje moralo popolniti premakljine pisarniških, knjigovodstve-nih, ter stavbinskih deželnih uradov. Slednje navedeni urad, kateri se peča sedaj z obširnim delom v izdelovanju posameznih delnih načrtov za novo norišnico, zavzema vže 3 sobe v drugem nadstropju deželne hiše. Nova ustanovitev je deželni historični arhiv ; ustanovitev istega se je omogočila, ker so ostali vsled preselitve c. kr. zemljeknjižnega urada, na razpolago nekteri prostori v pritličju deželne hiše. V historičnem arhivu se nahaja sedaj lepo urejena, v velikih, nalašč v to svrho napravljenih omarah s stojali, dragocena zbirka historičnih listin te dežele, darovana deželni upravi leta 1765 od veleblagorodnega Karola Morelli, katera obsega dobo od leta 1500 do 1754; nadalje vse historične in upravne listine te dežele katere so bile prenesene k deželni vladi v Trst za časa vladanja cesarja Jožefa II., in so se vrnile približno eno stoletje pozneje, ko je deželni zbor poknežene grofije sprejel zapuščino deželnih uprav. V historičnem arhivu je tudi preskrbljeno s shrambo in razvidnostjo razglasov ekono-mično-politične, upravne in statistične vrste, ki v obilem številu dotekajo v deželne urade. Gled& osobja deželnih uradov izvršile so se med letom sledeče premembe: Odb. štev. 570. Vsled sklepa deželnega odbora v seji z dne 28. januarija 1903 se je dnevničaiju Karolu mejnemu grofu Obizzi povišala dnina od letnih 1000 K na 1200 K. Odb. štev. 3093. Vsled sklepa deželnega odbora v seji z dne 22. aprila so bili sledeči, dosedaj provi- zorični deželni uradniki, imenovani definitivnim: Artur Glessig, deželni inženir; Ivan Mungherli in Josip Furlani, deželno-knjigovodstvena oficijala; Angelj Trojer in Ivan Kalin, deželno-knjigovodstvena asistenta; Emil Kavčič, de-želni-pisarniški-oficijal; Anton Maver, deželni-pisarniški-asistent. Odb. štev. 3095, Vsled tozadevnega poročila deželnega stavbinskega urada, se je istemu prideljenemu risarju, Arturju Cernaz, povišala s 1. majem 1903 dnina od 4 na 5 K. Odb.štev,3489, 4073 Ker so zahtevala pomnožena pisarniška dela eno novo moč, bil je sprejet dne 1. ju- nija 1903 kot dnevničar Josip Strukl, z dnino 3 Kron. Odb. štev. 6356. Ker se je smatralo potrebnim, da se sprejme pri deželnem stavbinskem uradu ena tehnična moč, se je najel, jemaje v poštev obširno delo, katero so izkazovali posamezni deli načrtov za napravo deželne norišnice, se sklepom z dne 7. septembra 1903 arhitekt Hijeronim Luzzatto z mesečnimi 300 K. s ponaprejšnjimi obroki. Arhitekt Luzzatto je nastopil službo dne 14. septembra 1903. Odb. štev. 6939. V seji deželnega odbora z dne 18. oktobra 1903 je bil imenovan deželni pisarniški oficijal Emil Kavčič kancelarjem deželnega hipotečnega zavoda. Odb. štev. 7326. Radi pomanjkljivosti delavnih moči v deželni pisarni vsled premestitve oficijala Emila Kavčič (kateri je prestopil kot kancelar k deželnemu hipotečnemu zavodu) in vsled bolezni asistenta Antona Maver, se je sprejelo dne 26. oktobra 1903 vpokojenega c. kr. sodnega oficijala Josipa Mosettig kot dnevničarja z dnevnimi 3 K. Odb. štev. 7511. Dne 29. oktobra je pisarniški asistent Anton Maver umrl. Vdovi Mariji po pokojnem Maverju, se je nakazalo, v smislu statuta za deželne uradnike, posmrtno četrt. V poslednjo čast umrlega sta se položila na rakev istega dva venca, poklonjena od deželnega odbora in od deželnih uradnikov. Odb. štev. 7667. Da se popolniti mesti v deželni pisarni, izpraznjeni vsled imenovanja oficijala Kaučič-a k hipotečnemu zavodu in vsled smrti asistenta Maverja, se je v smislu Statuta razpisal natečaj št. 7667 od 5. novembra 1903, za dve mesti deželnih pisarniških asistentov, ter se je določil rok za vlaganje prošenj do 30. novembra. Odb. štev. 8511. V seji od 9. decembra je bil imenovan oficijal Albert Planiscig, kteri je opravljal dela pisarniškega vodje, deželnim kancelarjem. Odb. štev. 8274. Vsled natečaja od 5. novembra sta se pokrili v seji dne 12. decembra izpraznjeni dve mesti deželnih pisarniških asistentov, na kateri sta bila provizorično imenovana c. kr. sodni kancelist pri kobariški okrajni sodniji, Nikolaj Gall in c. kr. davčni vežbanec v Gorici, Karol Cigoj. Prisego sta položila oba začetkom meseca januarija 1904, ko sta nastopila službo. Odb. štev. 9151. V seji deželnega odbora z dne 24. decembra 1903 so bili imenovani pod pogojem potrdbe visokega deželnega zbora : Pisarniški asistent Emil Marinig pisarniškim oficijalom; knjigo vodstveni asistent Angelj Trojer knjigo vodstvenim oficijalom; knjigovodstvena vežbanca Gvido Fonzari in Viljem Klein knjigovodstvenim asistentom. Vsi goriimenovani, ter novo imenovani deželni kancelar Albert Planiscig, položili so predpisano službeno prisego dne 30. decembra 1903. Vsled sklepa v isti seji se je s 1. januarjem 1904 povišalo letno plačo knjigovodst-venemu dnevničarju Hadrijanu Gaides od 1000 na 1200 K., pisarniškemu dnevničarju Karolu mejnemu grofu Obizzi od 1200 K na 1400 K, ter dnevničarju Petru Vittori od 1095 K na 1290 K. Vsled gorinavedenih prememb se razvrsti stan osobja deželnih uradov tako-le: I. Deželni tajnik. Pettarin Alojzij II. Deželno knjigovodstvo. Ravnatelj: Kaučič Evgen. Oficijali : Mungherli Ivan, pl. Furlani Josip, Trojer Angelj. Assistenti: Kalin Ivan, Fonzari Gvido, Klein Viljem. Kulkulant: Defiori Josip. Dnevničarja: Gaides Hadrijan, Kovačič Feodor. III. Deželni stavbinski urad. Deželni inženir : Glessig Artur. Ar 11 itekt: Luzzatto Hijeronim. Risar: Cernaz Artur. Dnevnic ar: Strubl Josip. IV. Deželna pisarna. Deželni kancelar: Planiscig Albert. Oficijal : Marinig Emil Asistenta: Gall Nikolaj, Cigoj Karol. Dnevničarja : Obizzi mejni grof Karol, Vittori Peter. Deželni sluge: Zarli Ferdinand, Štrekelj Adolf, Ristits Alojzij. V. Deželna blagajnica. Deželni blagajnik: Matteuz Josip. III. Deželne ustanove. Odb. štev. 7134. P" Prej obstoječih deželnih zavodih je nastopilo leta 1903 nekoliko preraemb v osobju. Gosp. Dr. Lissiach, zdravnik v deželnem zavodu za gluhoneme, se je odpovedal službi. V seji dne 7. oktobra 1903 je izrekel deželni odbor gorinavedenemu za njegovo vneto-prizadevanje, posvečeno do zadnjega trenutka gojencem zavoda, pohvalo, ter je imenoval njegovim naslednikom c. kr. sanitetnega svetnika in primarija v bolnišnici usmiljenih bratov, gosp. Ernesta Dr. Fratnich. Odb štev 4695/02 Učiteljici goriomenjenega zavoda, gospici Josipini Stepansig, se je v seji z dne 25. februarija 1903 priznal značaj definitivnega nastanenja od 1. maja 1891, dovolile so se jej od tega časa zaostale petletnine in se jo je postavilo v isto vrsto z drugimi štirimi učiteljicami zavoda od 1. marca 1903 dalje. Gosp. prof. Henrik Majonica se je preselil meseca avgusta iz družinskih ozirov v Trst in se je radi tega odpovedal službi kot vodja starinsko-zgodovinskega oddelka deželnega muzeja. Ta oddelek se je med tem poveril vodju oddelka naravoslovja, gosp. Josipu Matteuz, kateremu je prof. Majonica izročil dne 24. in 25. avgusta 1903 inventar v prisotnosti deželnega tajnika gosp. Alojzija Pettarin in deželnega knjigovodstvenega ravnatelja gosp. E. Kaučič. To v kolikor zadeva vže prej obstoječe deželne ustanove. Kar se tiče pa drugih, to je, deželnega hipotečnega zavoda in deželne komisije za trtorejo, ustanovljenih leta 1903, je o njih natančno omenjeno v onem delu tega poročila ki zadeva izvršitev deželnozbor-skih nalogov. Stan osobja deželnih ustanov je sledeči : a) Deželni zavod gluhonemov. Ravnatelj: Lenardig Friderik. Učitelj: Rudež Anton. Učiteljice: Berlot Matilda, Mosettig - Ktirner Terezija, Sommariva Terezija, Matteuz Cecilija, Stepansig Josipina. Zdravnik zavoda: Dr. Ernest Fratnich, c. kr. zdravstveni svetnik. Šlužinčad : En nadzorovalec, en vratar, en sluga, tri sobarice, ena kuharica, ena dekla. b) Deželna kmetijska šola. a) Italijanski oddelek. Ravnatelj: Lippizer Josip. Asistent: Marega Ivan. Opravnik : Savorgnani Ferdinand. b) Slovenski oddelek. Ravnatelj: Dominko Viljem. Provizorični asistent: Klavžar Milton. Opravnik: Perko Štefan. c) Deželni Muzej. Ravnatelj oddelka naravoslovja in ravnatelj starinsko-zgodovinskega oddelka Matteuz Josip. čuvaj: pl. Comelli Anton. d) Deželni hipotečni zavod. Kuratorij. Višji kurator in predsednik: vitez pl. Dr. Egger Kamil. Kurator in predsednikov namestnik • Bolko Leopold. Kurator ji: G-asser Ivan, Lapanja Ivan. Kurator-namestnik: Bisiaeh Anton. Uradniki. Ravnatelj: (in ud kuratorij a) Dr. Staudinger Gustav. Računar: fin ravnateljev namestnik) Mrach Narcis. Računarski asistent: Cazafura Hijeronim. Kancelar : Kaučič Emil. Dnevnica r: Mosettig Josip. Sluga : Klavčič Jakob. II. del. Zakonodajne stvari. « A. Deželni zakoni in drugi potrjeni sklepi deželnega zbora. Očb. štev. 8684/02. Z dopisom c. k. namestništva z dnu 31. decembra 1902 št. 33449 je bil deželni odbor obveščen o Najvišji potrdbi podeljeni dne 29. novembra 1902 deželnemu zakonu zadevajočemu zgradbo in vzdrževanje dovoznih cest na železniške postaje. Zakon se je razglasil (kakor vže omenjeno v prejšnjem poročilu) v listu deželnega zakonika št. 1 ki je izšel dtie 12. januarija 1903. Odb. štev. 1339. Najvišja potrdba sklepu deželnega zbora z dne 29. decembra oziroma z dne 3. ja- nuarija 1903, zadevajočemu deželne doklade za leto 1903, je bila podeljena dne 4. febru-arija 1903. O tem je bil obveščen deželni odbor z namestništvenim odlokom št. 4075 z dne 14. februarija. Tozadevna razglasitev se je izvršila v listu dež. zakonika št. VII., ki je izšel dne 21. februarija. Odb. štev, 2518. Zakonski načrt, potrjen od vis. deželnega zbora v seji dne 23 decembra 1902 ki zadeva oprostitev hiš z delavskimi stanovanji deželnih in občinskih doklad je bil potrjen od Nj. Veličanstva cesarja dne 18. marca 1903. Deželni odbor je bil o tem obveščen z dopisom c. kr. namestništva z dne 23. maja 1903 št. 12.304. Zakon je bil razglašen v XII izdaji Jista deželnega zakonika, ki je izšel dne 11. aprila 1903. Odb. štev. 4071. Dne 16. marca 1903 je bil potrjen od Nj. Veličanstva zakonski načrt, zadevajoč uravnavo Verse, ki je bil sprejet od vis. deželnega zbora dne 29. decembra 1902. Namestništvo je obvestilo o tem deželni odbor z dopisom z dne 23. maja št. 12.304. Zakon je bil razglašen v XIII. izdaji deželnega zakonika, ki je izšel dne 3 junija 1903. Odb. štev. 4237. Zakonski načrt za pospeševanje živinoreje, potrjen v seji deželnega zbora dne 3. ja- nuarija 1903, je zadobil Najvišjo potrdbo dne 13. maja 1903. O tem se je naznanilo deželnemu odboru z dopisom c. kr. namestništva z dne 8. junija 1903 št. 14.436. Zakon je izšel v XVI. izdaji deželnega zakonika razglašenega dne 14. julija 1903. Odb. štev. 8957. Zakonski načrt, zadevajoč ločitev davčne občine Dul-Otelca od kraj ne občine Lokavec, im ustanovitev ene krajne občine za isto, kateri načrt je bil potrjen od vis. deželnega zbora v seji dne 22. decembra 1902 in je bil odposlan c kr namestništvu z dopisom z dne 29. januarija 1903 št. 7320/02, je zadobil Najvišjo potrdbo dne 23. novembra 1903. Zakon je izšel v XXIV. izdaji deželnega zakonika. C. kr. namestništvo je obvestilo o tem deželni odbor z dopisom z dne 23. decembra 1903 št. 33101 s pristavkom. da je ob enem naložilo c. k. okrajnemu glavarstvu v Gorici, da ukrene brez odloga potrebno za dejansko ločitev obeh krajnih občin Dol-Otelca in Lokavec in za pravno sestavo dotičnih občinskih zastopov, in da naroči županu v Lokavcu, da takoj sestavi volilne imenike za obe občini v svrho, da se razpišejo nove volitve. B. Izvršitev zakonodajnih deželnozborskih nalogov. I. Zakon zadevajoč šolske pristojbine od dedščin. Odb. štev. 4382/2, Kakor je bilo omenjeno v poročilu preteklega leta, je bil predložen zakonski načrt, 5727'03' zadevajoč šolske pristojbine od dedščin, potrjen v popravljeni obliki s sklepom Vis. dežel- nega zbora z dne 17. julija 1902. — c. kr. namestništvu z dopisom z dne 1. septembra 1902 št. 4382. Leto 1902 je prešlo, ne da bi dobil deželni odbor kako obvestilo o višenavedenem zakonskem načrtu. Z dopisom z dne 16. februarija 1903 št. 3926 je c. kr. namestništvo naznanilo deželnemu odboru, da je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje voljno predložiti prej ko mogoče zakonski načrt v Najvišjo potrdbo pod pogojem, če bi bila povratna moč paragrafa II. tega zakona na določen način izražena v izvršilnem predpisu, ki bi se bil moral sestaviti, da bi se ga uveljavilo, in sicer v tem smislu, da bi se navedeni zakon ne uporabljal v slučajih, kjer so dedščine vže pripadle, pa niso bile še prisojene, tako, da bi se opuščalo dodatne predpise presežkov, odnosno iztirjanje razločkov dednih pristojbin v smislu novega zakona v vseh onih slučajih v katerih bi se bil predpis šolske dedne pristojbine in vročitev dotičnega plačilnega naloga v smislu starega zakona vže izvršila. Deželni odbor je uvaževaje tudi ono polovico leta, ki je vže brezplodno pretekla od prvotne predložitve zakonskega načrta, zopet odposlal ta slednji dne 25. februarija 1903 pod št. 1372 c. kr. namestništvu, ki se je vjemalo z višeomenjeno odločbo in ki je s za-dostilom vzelo na znanje namen c. kr. miuisterstva za uk, da hoče namreč isto prej ko mogoče predložiti zakonski načrt v Najvišjo potrdbo. Zakonski načrt je zadobil dejanski Najvišjo potrdbo dne 3. maja 1903. C. kr. namestništvo je obvestilo o tem deželni odbor dopisom z dne 8. junija 1903 št. 15.140, s pripombo, da se bode izvršila razglasitev zakona potem, ko se bode dovrši! izvršilni predpis. Ker se gre za zakon, ki mora preiti v veljavnost z dnem svoje razglasitve vzel si je deželni odbor v skrb, da omogoči čim preje označeno razglasitev. Naprosilo seje tedaj c. kr. namestništvo z dopisom z dne 22. junija 1903 št. 4238 odnosno na člen III. novega zakona, da čim preje sestavi tozadevni izvršilni predpis in da skrbi za to, da se doseže soglasje vseh prizadetih organov. Med tem, in sicer z odlokom z dne 15. junija 1903 št. 40240 je naložilo c. kr. finančno ministerstvo c. kr. finančnemu ravnateljstvu, da odpošlje deželnemu odboru en načrt izvršilnega predpisa k navedenemu zakonu z dne 3. maja 1903. Finančno ravnateljstvo je doposlalo načrt z dopisom z dne 10. avgusta 1903 št. 28.031 deželnemu odboru in ga naprosilo, da izrazi o njem svoje mnenje. Deželni odbor je vrnil načrt o izvršilnem predpisu z dopisom z dne 23. septembra 1903 st. 5727, v katerem je razložil premembe, o katerih je želel, da bi se uvedle. Od te odpošiljatve je preteklo nekaj mesecev, ne da bi prejel deželni odbor kako obvestilo o izvršilnem predpisu, pak pa se je nahajala zadeva z 31. decembrom 1903 še vedno v istem stanju. Tekom prvih mesecev tekočega leta 1904, pa so se dovedla pogajanja h koncu, tako da sta sedaj vže razglašena zakon in izvršilni predpis. 2. Zakonski načrt o pravnih razmerah učnega osobja na mestnih in ljudskih šolah. Odb. štev. 4746/2. Spremni dopis, s kterim se je odposlal c. kr. namestništvu zakonski načrt, zadevajoč ureditev pravnih razmer učnega osobja na mestnih in javnih ljudskih šolah, je bil vže prenesen v poročilo preteklega leta na stran 26. Med letom je nadaljevalo dopisovanje s c. kr. namestništvom, načeloma zadevajoče pokritje večih potrebščin, ktere bi zahtevalo uveljavljenje novega zakona. Do koncem leta 1903 pa ni še bilo rešeno sporno vprašanje. 3. Zakonski načrt zadevajoč davščino na užitnino vina, mošta in mesa. Odb štev. 8386/2 Kakor omenjeno v poročilu preteklega leta (str. 25) je bil odposlan zakonski načrt, '2110/3.4774,6170 zadevajoč upeljavo deželne davščine na užitnino vina, mošta in mesa, kateri je bil potrjen od vis. deželnega zbora v seji dne 23. decembra 1902, c. kr. namestništvu z dopisom z dne 27. januarija 1903 št. 8386/2. Bilo je vže sredi leta 1903, in Najvišja potrdba zakonskega načrta je še vedno izo-stajala. Pak pa je deželni odbor zaznal, da se je prišlo pri osrednjih oblastih v okom težkočam, in da je bila podelitev Najvišje potrdbe istemu negotova. Deželni odbor, ki se je pečal nadrobno o tej zadevi v seji dne 16. junija 1903, je sklenil glede na izvanredno važnost, kojo je izkazovala označena zadeva za deželne finance, naslednje : Pooblaščajo se gg. : odbornik in deželnega glavarja namestnik Dr. A. Gregorčič in deželna odbornika prof. Berbuč in Dr. Marani, da se predstavijo kot deputacija pri finančnem in pravosodnem ministerstvu v svrho, da obrazložijo razloge, zakaj smatra deželni odbor potrebnim, da obstoji pri tem, da se predloži omenjeni zakonski načrt v Najvišjo potrdbo, in da v glavnem prosijo tudi Nj. E. ministerskega predsednika Dr. Koerber-ja za posredovanje. Pooblaščajo se višeimenovani gg. odborniki, da eventuelno izprosijo neposredno pri-pomoč Nj. Veličanstva cesarja, proseč, da bi bili v to svrho sprejeti v Najvišji avdijenciji. ,.Za posete pri referentih v ministerstvih, ki se bodo eventuelno izkazali potrebni v navedeni zadevi, se odpošlje na Dunaj tudi gosp. računski ravnatelj, kateremu se nalaga, da poda vsa tehnična pojasnila ki bi se želela, da odgovori na možne ugovore od strani mi-nisterjalnih referentov". Odloki zadevajoči to misijo so se odposlali odbornikom — poverjenikom in računskemu ravnatelju dne 22. junija, in ob enem so bili obveščeni pismenim potom Nj. E. ministerski predsednik in finančni minister o bližnjem prihodu deputacije. Ta je bila sprejeta dne 24. junija v avdijenciji od ministerskega predsednika, finančnega ministra in od prvega sekcijskega načelnika pri finančnem ministerstvu Nj. E. baronu pl. Yorkasch-Koch. Po nasvetu barona Yorkasch-Koch je naročila deputacija računskemu ravnatelju gosp. Evgenu Kaučič, da sestavi spomenico, nanašajočo se na to zadevo in da jo vroči pristojnim ministrom. Računski ravnatelj je izdelal podrobno spomenico, v katerej seje dokazalo na podlagi jasnih razložb pripetljejev v stanju deželnih naklad in davščin v zadnjih tridesetih letih, kako bi tvorila upeljava samostojnih davščin k sedanjim deželnim dokladam na erarsko užitnino in dosledno sprejetje deželnih naklad v lastno režijo, edini vkrep, zmožen, da zopet povzdigne ekonomični finančni peložaj dežele. Spomenica, podpisana od vseh treh odposlancev je bila predložena Nj. E. ministerskemu predsedniku Dr. Koerberju in Nj. E. finančnemu ministru Dr. Behm vitezu pl. Bawerk potom dotičnih tajnikov, in Nj. E. prvemu sekcijskemu načelniku pri finančnem ministerstvu, Baronu pl. Yortrasch - Koch, osebno od ravnatelja Kaučič, ki je imel s prej omenjenim sekcijskim načelnikom dolgo posvetovanje, v katerem mu je podal tudi one informacije, ki niso mogle biti sprejete v spomenico radi svoje narave. Toda, kljub vsemu temu so ostali najvišji upravni činitelji na svojem stališču napram navedenemu zakonskemu načrtu, radi česar se temu zakonskemu načrtu ni podelila Najvišja potrdba. Deželni odbor je bil o tem obveščen od c. kr. ministerstva za notranje zadeve z odpisom z dne 2. septembra 1903 št. 8386, objavljenim potom c. kr. namestnistva (Namestništveni dopis z dne 25. septembra 1903 št. 24096). III. del. Izvršitev deželnozborskih nalogov. i. Deželna norišnica. a) Splošni načrti. Oilli. št 376(3, 3854, Med važnimi od visokega deželnega zbora deželnemu odboru izročenimi nalog-i je v 4061, 4607.5605. . „ .. . . , . o ... , , , ... a J 7033 >757 6161 l>rvi vrstl lia'°o; kateri se tiee naprave deželne norišnice. 7J02. Ta nalog je v šestih, od visokega deželnega zbora v seji z dne 11. julija 1902 po- trjenih točkah jasno določen. Deželni odbor se je posvetil izvršitvi tega naročila z onim intenzivnim in vestnim delovanjem, katero je pristojalo vzvišenemu namenu ustanove, ki se ima zidati. V seji deželnega odbora z dne 13. maja 1903, je deželni glavar naznanil, da so splošni načrti norišnice, sestavljeni od deželnega tehničnega urada, z odličnim sodelovanjem arhitekta blagorodnega prof. Ludovika llraidotti, dokončani, in da so bili vže informativno pregledani od izkušenih zdravnikov in tehnikarjev v seji z dne 8. maja. Dne 26. istega meseca sta zdiavstvena svetnika jjg. Dr. Aron Luzzatto in Dr. Ernest Fratnich. na stavljeno jima vprašanje, deželnemu odboru formalno naznanila, da odgovarjajo načrti popolnoma določbam deželnozborskega sklepa in psihijatričnim zahtevam. Opazila sta pa gorinavedena zdravstvena gospoda., da glasom 2 točke deželnozborskega sklepa bi se bilo moralo odposlati omenjene načrte, predno bi se isti predložili v potrdbo merodajni oblasti, t. j. c. kr. deželnemu zdravstvenemu svetu, psihijatru Dr. Jožefu Kra-vatscli, ravnatelju norišnice, v Kierling Gugging, da poda svoje mnenje. Ker je pa Dr. Kravatsch dva meseca poprej umrl, svetovala sta, da bi se naprosilo za mnenje istotako slavnega Dr. Alberta Paetz, ravnatelja norišnice v Alt-Scherbitz, in eventuelno tudi imenitnega italijanskega psihijatra prof. Marselli iz Genove. Po pretresovanju te stvari v seji z dne 28. maja, sklenil je deželni odbor pregledati splošne načrte v posebni seji ob prisotnosti deželnega inženirja in gorinavedenih sanitarjev, in odločiti še le potem o predlogu teli slednjih. Deželni stavbinski urad se je v podrobnem in znanstvenem poročilu, s katerim je bil predložen splošen načrt, obširno izrazil glede lege in obsega zemljišč določenih za norišnico. , Glede na veliko važnost zadeve, smatra se potrebnim tukaj doslovno navesti, kar je deželni stavbinski organ v navedenem poročilu tozadevno spisal. ,,Zemljišče, ki obsega približno 42 njiv, si predstavljamo razdeljeno na dva dela, od katerih en del je določen za klinični oddelek norišnice z vsemi splošnimi potrebščinami, drugi del pa tvori kmetijski oddelek. ..Prvi del meri okoli 24 njiv, drugi del pa. določen izključno za obdelovanje, meri približno 18 njiv. Iz lahko razvidnih razlogov, postavilo se je klinični del norišnice proti skladovni cesti Gorica-Dornberg, in to, oziraje se tudi na postrežbe, in na olajšanje vhoda v zavod, potem tudi iz razloga da, se bode kolonijo lažje raztegnilo, kedar bodo prihodnje potrebščine zahtevale eventuelno razširjenje, proti jugu, kjer je zemljišče obdano od vseh strani z lepim poljem, ki tvori krasen in zdrav, proti vetrovom zavarovani kraj in kjer vlada mir. Iz teh razlogov je bilo to mesto izbrano ud izvedencev in potem vkuplje.no po deželnem odboru v goriomenjeni namen. Za obdelovanje sposobno zemljišče, določeno za poljedelsko kolonijo, bo služilo v to, da bodo imeli ubogi blazni, ki so večjidel kmetje, v obdelovanju zemljšča. v čistem in zdravem zraku ter v miru tisto duševno razveseljevanje in fizično okrepčavo, ki so najpotrebnejši elementi za zdravljenje blaznosti. „Trdi se še enkrat, da zadostuje to, vže toli izpodbijano zemljišče, svojemu namenu in, opustivši navajanje več enakih primerov, imenujemo samo Padovo, kjer se sedaj načrtuje norišnica z združenimi paviljoni za G00 umobolnikov na površju 7 ha in kjer je določenih 13 ha t. j. 36 njiv za poljedelsko kolonijo, tedaj z našo poljedelsko kolonijo, za 350 umobolnikov, popolnoma v primerju. Praktične osebe si iz te zadeve gotovo ne bodo delale matematičnega problema, ker jim je dobro znano od kakšnih premišljevanj in prev-darkov je bila določitev obsega tega umobolnikom namenjenega kraja odvisna Gorinave-denemu je še dostaviti, da bo naša dežela izvršila norišnico z raztresenimi paviljoni na površju od 8 in pol ha in da bodo dela za vzdrževanje prostornih vrtov, parkov in drevoredov zahtevala veliko množino delavcev." Glede uredbe nove norišnice podaje poročilo ta-le načrt: „Na obeh straneh dolgostne črte so ustanovljeni paviljoni, na desni strani za možke, na levi strani pa za ženske ; v sredini so poslopja za splošne potrebščine. Kmetijski od delek je ločen od kliničnega oddelka po prostornem drevoredu ; v tem oddelku se nahajajo paviljoni za nalezljive bolezni,, poslopje za nekroskopiene potrebščine in stavbe za kmetijstvo. Blizu ločilnega drevoreda sta tudi postavljeni dve kmečki hiši za blazne delavce in med istimi je majhna kapelica. Poslopja bodo čisto navadna in primerna temu pobožnemu kraju milosti in žalosti. Ta poslopja, ki so napravljena v obliki malih vil, so postavljena v presledkih ki tvorijo neko skupino vil z gotovo oddaljenostjo, kar vse se vsled svoje značilnosti pri modernih norišnicah nikdar ne more dovolj preceniti. „Kcr bi se pri tako važnem delu opustitev vsakega umetnega olepšanja onih stranij poslopja, ktere so ljudstvu bolj izpostavljene, lahko z vso pravico smatralo kot neopravičljivo skopost, namenjeno je. da se sprednjo stran vodstvenega poslopja kot glavno fasado zavoda proti skladovni cesti, olepša. Različni paviljoni bodo imeli po eno in dve nadstropji; med paviljoni so drevoredi in prostorni vrti, v katerih bodo uniobolniki, ki več ali manj potrebujejo neprestanega varstva, uživali dobrote one prostosti ki jim po njihovem stanu pristoja. Ti prostori bodo ograjeni in ob ograji obraščeni z vedno-zelenimi rastlinami. Z goriopisanem je iz tehničnega poročila toliko navedeno, kolikor zadostuje da si vsak lahko predstavlja kaj bo v prihodnje deželna norišnica, vsled česar se nadaljuje z navajanjem drugih stvarij o tem predmetu. Po pregledu goriomenjenega poročila po deželnih odbornikih, je klenil deželni odbor da se bo vršila dne 18. junija posebna seja za pregledovanje načrtov in sicer skupno z izkušenima zdravnikoma gg. Dr. Aronoin Luzzatto in Dr. E. Fratnich. V tej seji, v kteri je predložil deželni inženir gosp. Glessig načrte, in je iste, kolikor zadevajo tehnično naravo, nadrobno pojasnil, sta našla zdravniška izvedenca delo deželnega stavbinskega urada popolnoma odgovarjajočim predpisom zdravniške znanosti in sta isto priporočila deželnemu odborn v. glasovanje. Po zaslišanju tega mnenja, je deželni odbor enoglasno sprejel delo stavbinskega urada in je izrekel deželnemu inženirju svojo zadovoljnost. b) Dr. Paetz-ovo mnenje. Preide se potem k izvršitvi 2. točke tozadevnega deželno zborskega sklepa. Ker je med tem časom umrl psihijater Dr. .Josip Krayatsch, kateremu bi se bili morali glasom istega sklepa predložiti navedeni načrti, da poda svoje mnenje, je deželni odbor, po natančnem pretresovanju predloga gospodov svetovalcev-zdravnikov, enoglasno sklenil, naprositi Dr, Alberta Paetz, ravnatelja norišnice v Alt-Scherbitz, ako bi bil voljen sprejeti nalogo pregledovanja splošnih načrtov za napravo deželne norišnice in priti v to svrho v Gorico, nadomestivši tako pokojnega Dr. Krayatsch. Ob enem je bil deželni glavar pooblaščen napraviti vse potrebne korake, da se sklep izvrši. l)r. Paetz je to nalogo, poti m ko jc bil od deželnega glavarja s pismom od 24. junija v to naprošen, radovoljno sprejel in prišel osebno v Gorico, kjer je dne L avgusta v deželni hiši pregledal načrte, potem ko si je vže poprej osebno ogledal zemljišča določena za napravo norišnice. Zapisnik, sestavljen ob tej prilki z ozirom na slavnega psihijatra v nemškem jeziku, je v dobesednem prevodu ta-le : Zapisnik sestavljen v uradih deželnega odbora poknežene grofije Goriško - Gradiščanske dne 1. avgusta 1903. Prisotni : Tajni svetnik gosp. Dr. Albert Paetz, zdravstveni svetnik in ravnatelj deželne norišnice v Alt-Sclierbitz, kot psihijatrični izvedenec, za izvedensko-zdravniški pregled splošnih načrtov deželne norišnice, kojo se ima napraviti v Gorici; deželni glavar vitez plem. Pajer-Monriva ; gg. udje deželnega odbora prof Berbuč, Klančič in Dr. Verzegnassi ; gg. zdravnika Dr. Fratnik in Dr. Aron Luzzatto ; profesor poljedelstva in tajnik c. kr. kmetijskega društva gosp. Karol Hugues ; deželni inženir gosp Glessig ; aktuar gosp. Alojzij Pettarin Predmet razpravljanja je zdravniško - izvedniško mnenje o splošnih načrtih deželne norišnice, kojo se ima napraviti v Gorici na zemljiščih, v to svrho vže vkupljenih izvršivši s tem dotične sklepe deželnega zbora z dne 11. julija 1902, oziroma deželnega odbora z dne 18. junija 1903 Določi se program obravnavanja v tem smislu, da se najprej ogledajo zemljišča določena za napravo norišnice in da se potem preide k pregledovanju predloženih načrtov. Razpravljanje prične ob 10 uri predpoldne. 1) Zemljišče se je na vse strani komisijonelno obhodilo in pregledalo, mnenje o istem je vsestranki ugodno izpadlo. Gosp tajni svetnik Dr. Paetz se je o istem izrazil, da ne more uvesti proti izberi zemljišča nikakega ugovora. 2) Po dokončanem obhodu zemljišč so se pregledali splošni načrti, in sicer, najprej v kolikor se tiče splošne uredbe posameznih paviljonov, in potem v kolikor se tiče jedno-ličnosti notranje uredbe vsakega posameznega paviljona. Po nadrobnih pretresovanjih in pojasnilih je bila razprava zaključena. Tajni svetnik Dr. Paetz si je pridržal, da sestavi mnenje o dovršenem zdravniško-izvedniškem pregledu v izvirnem spisu, katero naj bi služilo predležečemu zapisniku kot priloga. Razpravljanje je trajalo do 6'/2 ure zvečer s presledkom od 1 do 4 ure popoldne. Sklenjeno in podpisano. Dr. Paetz 1. r., Pajer 1. r, Dr. Verzegnassi 1. r, Dr. A. Luzzatto 1. r, Dr. Fratnich 1. r., Hugues 1. r, dež. inž. Glessig 1 r., Berbuč 1. r., Klančič 1. r, Pettarin 1. r. Nadrobno-sestavljeno mnenje slavnega psihijatra, o katerem se je omenilo v gorenjem zapisniku (priloženo temu slednjemu), pisano je na 12 pol popirja. V istem je blagorodni Dr. Paetz vsako posamezno stavbo ia posamezne prostore vsakega poslopja nadrobno in vestno navedel. Dal je za vsako točko važne nasvete, katere se je vzelo na znanje za izvršitev podrobnih načrtov. Na koncu mnenja je imenitni učenjak omenil, da je deželni upravi na razpolago s svojo pomočjo in svojimi nasveti in je izrazil toplo željo, da bi se srečno izvršilo to veliko človekoljubno delo. V seji z dne 12. avgusta je deželni odbor sklenil odposlati Dr. Albertu Paetz, za njegov prihod v Gorico, v svrho izdanja svojega vplivnega mnenja o splošnih načrtih deželne norišnice, ki se ima napraviti, posebno zahvalo. Navedeno mnenje je deželni odbor hvaležno vzel na znanje. Potovalni in komisijonelni stroški so bili veleblagorodnemu psihjatru ugotovljeni s sklepom deželnega odbora v seji z dne 30. septembra. c) Za izdelanje podrobnih načrtov. Preskrbeti se je moralo sedaj niaterijal za podrobne načrte. V to svrho so se morala doršiti nadrobna proučevanja za razsvetljavo, ogrevanje, kanalizacijo zavoda in za oskrbovanje vode istemu. Vsled tozadevnega poročila stavbinskega urada, je deželni odbor se sklepom z dne 29. avgusta 1903 št. 5605 naročil tajniku c. kr. kmetijskega društva, prof. Karolu Htigues, znamen vsled hidrografičnih del, da bi se skupno z deželnim inženirjem prizadeval najti vodo v podzemlju na zemljiščih določenih za napravo norišnice, kakor tudi izbrati sistem za izpuščenje umazanih voda pri zavodu, ki se ima napraviti, v poštev jemaje tudi na slednjemu pripadajočo kmetijsko kolonijo. Kakor je v prvem delu tega poročila navedeno, je deželni odbor v seji z dne 27. avgusta sklenil najeti deželnemu stavbinskemu uradu v pomoč eno praktično in izučeno tehnično moč za izdelovanje posameznih načrtov in drugih del, tičočih se deželne norišnice in je, glede najetja navedene moči, pooblastil deželnega glavarja, kateremu so se dala v to svrho na razpolago potrebna sredstva in zaloga deželne norišnice. Vsled tega sklepa se je najel arhitekt Hijeronim Luzzatto. d) Glavne črte splošnega načrta. Splošni načrt norišnice je bil, na podlagi sprememb nasvetovanih od Dr. Paetz-a, na novo sestavljen in obsega poslopje vodstva in drugih splošnih potrebščin ; poslopje za kuhinjo, dva paviljona za kužne bolezni, stavbo za nekroskopične postrežbe in sledeče pavi ljone za blazne : 2 za plačujoče hranjence, vsak z 10 posteljami; 2 za manj nevarne s 34 posteljami v vsakem ; 2 za nevarne s 34 posteljami v vsakem ; 2 za mirne, vsak s 36 posteljami; 2 za kronične, vsak s 30 posteljami ; 2 za delavce s 35 posteljami v vsakem. Skupaj torej 356 postelj. Namenjeno je, da bodo obstojali gorinavedeni paviljoni iz pritličja in I. nadstropja, izvzemši one za nevarne iu manj nevarne, kateri bodo obstojali iz samega pritličja. Paviljoni plačujočih h ranjen cev, določeni za prebivanje blaznih I. in II. razreda, so združeni in sestavljeni v obliki malih ličnih vil, ki so previdljene z vsem zdravstveno-teh-ničnim konfortom. „ Paviljoni za nevarne in manj nevarne, obstoječi samo iz pritličja, bodo obsegali potrebne spalnice, bivalne prostore, posebne sobe, govornico in sobo za operacije, malo kuhinjo, kopelji in stranišča z vhodom, ako le mogoče, iz spalnic. Vrhu tega se je preskrbelo tudi za sobe strežnikov, garderobo i. t. d. Navadnejši so pa paviljoni mirnih. Isti obstojijo iz prostornih sob določenih za prebivali ie oziroma za delo. V pritličju so prostorne dvorane ki se vporabijo za spalnice, v prvem nadstropju pa posebne sobe in prostori za sanitetne potrebščine. Na enak.način so začrtani paviljoni za delavce. Kroničnim določeni paviljoni imajo v obeli nadstropjih spalnice, sobe za sanitetne petrebščine, za prebivanje in posebne sobe za tuberkulozne in umirajoče. Kuhinjska stavba obstoji iz dveh nadstropij. V pritličju so kuhinja in obeduice za zdravnike in strežnike ; v I. nadstropju stanovanje upravitelja in služinčadi. Pralnica je namenjena za ročno pranje. Paviljona določena za nalezljive bolezni bosta s primerno-visokim zidom obdana. Svetišče bo prostorna dvorana brez vsakih posebnih okraskov. Za odtok voda je namenjen lakiran ali z malto ometan vodovodni sistem g r e s ; te vode se bodo iztekale v 1 »anje za čiščenje in prečiščevanje. napravljene sredi kolonije. Te banje se bodo izpraznjevale po nedišečim pneumatičniin sistemu. Z ozirom na razmere te dežele in na obvarovano lego kraja, vporabile se bodo za ogrevanje prostorov peči, izvzemši paviljone za nevarne in manj nevarne, kateri se bodo ogrevali v. osrednjo kurjavo na vodo in par. V vsakem paviljonu bo primerno število kopelj. Za zunanjo razsvetljavo in za razsvetljavo kuhinje in pralnice bo vpeljan plin; v vseh drugih prostorih bo pa električna, razsvetljava. Vodo, kojo se bode vdobilo v podzemlju in ki bode zagotovljeno pitna, se bode napeljalo s sesalkami v poseben vodnjak v množini 200 litrov na dan za vsakega stanovalca. Iz vodnjakov se jo bode potem razdelilo med posamezne paviljone. Samo ob sebi umevno je, da bode vdobljena voda poprej kemično - bakterijologično preiskana in da se bode odposlal namstništvu vzorec v potrdbo pitnosti iste. Te bi bile glavne črte od deželnega stavbinskega urada novosestavljenega načrta Ker se je moralo za ta načrt iz zdravstvenih ozirov izposlovati potrdbo c kr. namestništva, odposlal je deželni odbor s spremljevalnim dopisom z dne 13. oktobra 1903 št. 7033 gorinavedeni oblasti omenjeni načrt skupno s poročilom stavbinskega urada, s poverjenim prepisom zapisnika izvedenca Dr. Paetz-a in z izvirnim mnenjem tega psihijatra. Z dopisom z dne 14 decembra 1903 št. 28377 je c. kr. namestništvo vrnilo načrte z prilogami vred in naznanilo deželnemu odboru, da je po zaslišanju deželnega zdravstvenega sveta, potrdilo načrte deželne norišnice, ki se ima zidati; omenjeni so bili nekateri postranski pogoji, ki so navedeni v ravno istem dopisu, dostavljenim deželnemu stavbin-skemu uradu. Navede se še okolščino, da se je koncem leta in sicer dne 29. decembra 1903 izplačalo gg. Luciji Vetterl pleni. Wildenbrunn in Mariji Cromer iz Gorice 56.000 Kron, kot prodajno ceno zemljiščnih parcel odstopljenih deželni upravi za napravo norišnice Za ta znesek, katerega bi se bilo moralo izplačati, glasom pogodbe, tekom desetih let od dneva kupne-prodaje (koja se je izvršila dne 29. decembra 1900), izplačevalo se je gorinavede-nima gospema vsako leto 5°/0 cenilo. Za posojilo, najeto za norišnico v znesku enega milijona Kron, ui kazalo plačevati nadalje tako visokih obrestij, vsled česar je deželni odbor, potem ko je dal upnicam po pogodbi določeno 6 mesečno odpoved, z odlokom z dne 22. decembra 1903 št. 8757 ukazal da se dolg vrne, kar se je izvršilo, kakor nže gori omenjeno, dne 29. decembra 1903. e) Iskanje vode. Slednjič še par besedi glede del za vdobljenje podzemeljske vode na zemljiščih določenih za norišnico, kojo se ima napraviti. Gospoda, inženir Artur Glessig in prof. Karol Hugues, ki sta prevzela to nalogo, sta zagotovila, da je treba vrtati cevni vodnjak s tozadevnim premernikom v svet obstoječ iz hrušča in aluvijalnega peska, v kterem se nahajajo v globočini od 10—20 metrov sklade trdega konglomerata v debelosti od 2—4 metrov; pod temi slednjimi se upa vdobiti v večji ali manjši globočini dovolj vode, koja se doteka pod debeli hrušč ki se naslanja na pesek in na eocenična laporasta tla. Za izvršitev tega dela sta se obrnila do nekaterih tvrdk - specijalistinj bližnje Fur-lanije in Češke dežele. Pogoje, pod katerimi bi bile omenjene tvrdke sprejele delo, ni bilo mogoče sprejeti, vsled česar sta sklenila, da se izvrši delo v deželni režiji. V to svrho se je naročilo pri neki tvrdk i v Komotau na Češkem potrebne cevi, na kar sta gg. Glessig in Hugues koj začela delati. Med časom ko se je sestavljalo to poročilo je bil na zemljišču določenem za norišnico prodrt približno kakih 20 metrov globok, navaden vodnjak, in to, da se začasno iz prve struge preskrbi za zidarska dela neizogibno potrebno vodo. Dovršila so se tudi za globoko prevrtanje pripravlja vna dela. katero vrtanje je določeno da daje zavodu ki se ima zidati potrebno vodo. 2. Deželno posojilo za norišnico. Odb. št. 1582,2630, Jz poročila za leto 1902 (stran 48) je znano, kako se je v istem letu posrečilo dežel- 4677 4781. 5439 5501, 5540 5640' neniu odboru dobiti pri goriški tvrdki A. V. Jona posojilo enega milijona Kron, določeno 8403, 8471 8612. za krjtje stroškov pri napravi deželne norišnice in sicer pod izredno ugodnimi pogoji za 97.45 °/ 0, deželne deležnosti z s/3 pri prodajni ceni, kar bi presegalo 98.70. Ta financijelna operacija dovede do srečne izvršitve velikega podjetja, kateremu je ista določena. C. kr. namesništvo je se svojim dopisom z dne 22. februarija 1903 št. 5000 naznanilo deželnemu odboru, da je N. V. cesar, z Najvišjo odločbo z dne 13. februarija najmi-lostneje potrdil deželnozborski sklep z dne 11 julija 19U2, zadevajoč goriomenjeno posojilo, katero se je imelo dvigniti za zidanje deželne norišnice. Ob enem je namestništvo pozvalo deželni odbor, da predloži natančen načrt zadevajoč dvignenje in amortizacijo posojila, in opozorilo istega na okolščino, da je stal za nameravano zidanje deželne norišnice na razpolago delež loterije za dobrodelne namene, dovoljene od N. V. cesarja v ta namen, kateri delež je bil začasno plodonosno naložen in presega uže 140.000 K. Med tem časom je bila v drž. zak. št. 87 z dne 14. aprila 1903 razglašena postava, ki je dajala naslovom novega deželnega posojila predpravico koristne naložitve pupilarnih, ustanovnih in drugih glavnic. Na to je deželni odbor se svojim dopisom z dne 20. aprila 19U3 št. 2630 odgovoril na gorinavedeni namestništveni dopis in odposlal namestništvu zahtevana pojasnila, izkaz obveznic koje je bilo dvigniti, in načrte gled& operacije in amortizacije v svrho zadobitve potrdbe od strani pristojne osrednje oblasti. Istočasno se je deželni odbor obrnil do c. kr. finančnega vodstva, da bi se v smislu zakona z dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 70, pridobilo v korist novega posojila olajšanja oziroma oprostitev pristojbin. Potem ko je ministerstvo potrdilo besedilo in obliko obveznic in kuponov posojila, naročilo se je izdelanje istih tiskarni avstrijskega Llovda v Trstu. Llovdova tiskarna je po naročilu deželnega odbora izročila obveznice dne 3. avgusta deželni blagajni v prisotnosti deželnega glavarja, enega zastopnika tiskarne Lloyd, gosp. A. V. Jona. deželnega tajnika in računskega oticijala Mungherli. O sprejemu se je napisal poseben zapisnik, katerega so podpisali vsi gorinavedeni gospodje in deželni blagajnik Izročene obveznice so obstojale iz 350 obveznic po 2000 Kron, 250 obveznic po 1000 Kron, 250 obveznic po 200 Kron, zraven še ravno toliko kuponskih pol za vsako gorina-vedenih vrst, 50 obveznic brez številke, 50 pol kuponov brez številke za vsako vrsto. S številkam1 previdljene obveznice so se zapečatile s prečatom tordke A. V. Jona in deželne blagajne. Tvrdka A. V. Jona predložila je deželnemu odboru izkaz kupcev, katerim je vže pod različnimi cenami prodala naslove posojila Deželni odbor ic v dogovoru s tvrdko Jona odredil dne 4. avgusta računskega uradnika, da pregleda knjige te tvrdke v korist deželnega zaloga, kateremu je pristajal, glasom odloka s kojim je bilo posojilo dovoljeno, delež z 2 3 od presegajoče prodajne cene v meri od 68 70 Glasom ugotovljenja, predloženega dne 30. julija 1903 (odb. št, 5439) je znašal čisti deželi od posojila pristoječi donos 983.277.59 Kron. Ta znesek je bil dne 5. avgusta 1903 od tvrdke A. V. Jona položen na račun deželnega odbora pri podružnici banke Union v Trstu, ki je takoj potrdila prejem in vpisanje v poseben račun „Norišnica". Dne 6. avgusta se je izročilo gosp. Josipu Pavla, solastniku tvrdke A. V. Jona, naslove in dotične kupone posojila k znesku enega milijoua Kron v navzočnosti deželnega tajnika, deželnega blagajnika gosp. Matteuz in računskega oticijala Mungherli. Tudi o tej izročitvi se je sestavil reden zapisnik, ki je bil od vseh navzočih podpisan. Dne 10 avgusta se je vnovič uradno poizvedelo po deželnem knjigovodstvu na podlagi zapisnikov tvrdke A. V. Joua, da so se prodaje naslovov posojila izvršile v velikih množinah in po cenah objavljenih od tvrdke, vsled česar ni bilo več nikakih ovir glede vrnitve varščine 50.000 K., položene od te tvrdke meseca decembra 1902. Z odlokom z dne 12 avgusta 1903 št. 5640 zaukazalo se je deželni blagajni, da izvrši omenjeno vrnitev Istega dne se je pod ravno isto številko odposlalo c. kr. finančnemu ministerstvu na Dunaju in c. kr. pristojbinskemu uradu v Trstu en iztis vsake vrste obveznic novega posojila brez številke, ter prevrtan. Slednji urad je pospešil pri deželnem odboru, da se tekom istega leta dokaže uporabo izposojene glavnice za zidanje norišnice, in to glede na dotično prošnjo za oprostitev plačevanja pristojbin in kolekov. Deželni odbor je dne 15. decembra pod odb. št. 8477 odgovoril c. kr. pristojbinskemu uradu, da so dela za napravo norišnice še v pripravljavnem stadiju in da bode deželni odbor, koj ko se prične zidati, rešil vprašanje goriomenjenega urada. Z uvedbo potrebnih korakov pri dunajski borzi in pri c. kr. finančnem ministerstvu v svrho dosege deležbe posojila pri dunajski borzi in zaznambo istega v uradnem kurznem listu omenjene borze, je bila konečno dejalnost deželnega odbora glede ustanovitve novega posojila, dovršena. Med časom ko se je sestavljalo predležeče poročilo, je bil vspeh gorinavedenih korakov vže dosežen. o. Deželna davščina na pivo. Odb. št. 6700/02. Na 55. strani poročila za leto 1902 je razvidno, kako je deželni odbor z dopisom z dne 24. januarija 1903 štev. 6700V2 odposlal e. kr. namestništvu deželno-zborski sklep z dne 3. januarija 1903 s katerim se je prosilo da bi se deželna davščina na pivo zvišala na K 3.40 od hI., t j. v enaki meri kakor v Istri. Vspeh tega koraka, namenjenega za zboljšanje deželnih tinančnili razmer, brez velike obtežbe davkoplačevalcev, je izpadel negativno. Odgovor c. kr. vlade na to stvar je bi^ tako rekoč stereotipiran prepis tozadevnega odgovora došlega v prejšnjem leta in tiskanega v prevedenem tekstu, na strani 55 poročila za leto 1902. Faktično, e. kr. namestništvo naznanja deželnemu odboru z dopisom z dne 8. julija 1903 št. 18286, daje e. kr. ministerstvo za notranje zadeve, po dogovoru s c. kr. finančnim ministerstvom, naznanilo, da glede na deželnozborski sklep z dne o. januarija 1903, zadevajoč poviš"k deželne davščine na pivo od K. 1.7(1 na Iv. 3.40. mora vlada ostati pri tem, kar je bilo deželnemu odboru vže prejšnje leto naznanjeno, in sicer da se v pokneženi grrfiji Goriško- G r a d i š ča n s k i ni izkazala potreba iztirjanja davščine na pivo v višji meri od K. 1.70 od hI. Dostavlja še vladno obvestilo, da se ne more jemati v poštev ugovora deželnega odbora. da so bile namreč drugim deželam dovoljene višje davščine na pivo, ker — kakor vže navedeno v ministerjalnem odloku od leta 1902 — omenjena dovoljenja prihajajo izza dobe, v kateri ni bil še praktično uveden princip, nanašajoč se na najvišjo davščino na pivo v deželne in občinske namene. Kolikor se tiče izvršilnega predpisa zakona, zadevajočega iztirjanje deželne davščine na pivo, se je koj začetkom leta uvedlo dopisovanje s c. kr. namestništvom. Radi nekaterih needinostij v mišljenju se ni še doseglo sporazumljenje. Upati je da se isto v tekočem letu doseže. 4. Deželni hipotečni kreditni zavod. Otvoritev tega zavoda — določenega za izvršitev toli potrebne in zaželjene hipotečne reforme v deželi, posebno ker se je nameravalo ustanoviti deželno podjetje, ki bi ne stre-milo po kakoršnemkoli dobičku, in ki bi podpiralo kmetijstvo, da bi to slednje doseglo razvitje primerno sedanjim časom in najugodnejšim naravnim pogojem — se je izvršila leta 1903 in tvori odločilen trenutek v zgodovini ekonomije te dežele. Na 54. strani lanskega poročila je bilo navedeno, kako je bil razglašen pravilnik deželnega kreditnega hipotečnega zavoda, potrjen od Njeg. Vel. dne 2. novembra 1902, v 35. izdatku deželnega zakonika, ki je izšel meseca decembra istega leta. V naslednjem mesecu januariju, in sicer v seji z dne 21. skleni! je deželni odbor sledeče : 1) Izvršuje deželno-zborski sklep iz seje z dne 23. decembra 1902, začel bode deželni odbor takoj dovrševati vsa pripravljalna dela zadevajoča sistemiziranje uradov kreditnega hipotečnega zavoda. 2) Sklene se, da se popolna ureditev uradov novega kreditnega zavoda preskrbi po lastnih deželnih uradnikih in deželni odbor je pooblastil gosp. deželnega glavarja, da vkrcne vse korake in preskrbi za vse poizvedbe in določbe, katere bode smatral potrebne v ta namen. Odb. št. 780, 2496. 2914, 2772 , 3001. 3318, 5032 5890, G2C0, 641 C, 2682, 7711. 3) Sklene se razpisati natečaj za mesto ravnatelja in za mesta drugih uradnikov kreditnega zavoda. Prešlo se bode potem k imenovanju ravnatelja in k ustanovitvi kuratorija, in na predlog tega slednjega, k imenovanju drugih uradnikov. 4) Sprejme se koncept razglasa o natečaju Razglas z dne 21 januarija 1903 št 8103, je obsegal mesta ravnatelja, računarja, blagajnika, knjigovodstvenega asistenta, kancelarija in sluge. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je bil določen dan 21. januarija. Med tem se je naročilo knjigovodstvenemu ravnatelju, gosp. Evgenu Kavčič, da se poda na lice mesta v svrho proučevanja naprave in uradovanja isterske deželne kreditne hipotečne banke v Porcču, za kar se je deželni odbor istočasno obrnil na deželni odbor isterski. Knjigovodstveni ravnatelj se je podal v Poreč dne 12. tebruarija, kjer se je pečal s svojo nalogo do 28. istega meseca, pri čemer sta ga z najuljudnejšo postrežlji vostjo podpirala tajnika isterske banke gg. Dr. Anton Pesante in Narcis Mrach. Vsled sklepa deželnega odbora v seji z dne 26. marca, se je za to uljudnost odposlalo slednjima dvema gospodoma najtoplejšo zahvalo. Marljivo in nadrobno sestavljeno poročilo deželnega knjigovodstvenega ravnatelja, kateremu poročilu so bili priloženi vsi pripomočki zadevajoči ustanovitev deželnega kreditnega hipotecnega zavoda, je bilo podlaga za organizacijo novega zavoda, in je deželni odbor sklenil v gorinavedeni seji, da so izreče gosp. ravnatelju Kavčič za to njegovo delo, sestavljeno ne-le z veliko razumnostjo, marveč tudi v izvanredno kratkem roku, pohvalo in najtoplejše priznanje. Deželni odbor je vrhu tega ob istej priliki sklenil: Da se nabavi pohištvo za urejenje uradov zavoda ki se ima napraviti ; da se vkupi potrebni popil" za zadolžnice in da se jih da v tisk; da se da v tisk vse registre in uradne uzorce novega zavoda ; da se konečno pooblasti deželnega glavarja, da vkrene vse potrebno v svrho izvedenja višenavedenih sklepov. V seji z dne 8. aprila je deželni odbor določil roke o spadanju zadolžnic, ki jih je imel izdati novi zavod, visokost odpustka na povračilu posojil ki so se izdala izven amortizacijskega načrta, visokost posojil, kojili povračilo bi se lahko sprejelo od kuratorija brez predhodne odpovedi. Vrhu tega je sklenil dati kuratoriju poduke in nasvete da se zajamči dobro delovanje zavoda. Po primerni ponudbi, dale so se zadolžnice v tisk tiskarni avstrijskega Lloyda v Trstu dne 19. aprila. Dne 22. aprila se je pod št. 3001 oznanil razglas za zalaganje potrebnega pohištva kreditnemu zavodu. Po tem razglasu se je naročilo zalaganje tovarni Antona Gregorig v Gorici, kot boljšemu ponudniku. Zalaganje knjig in amortizacijskih načrtov se je izročilo tvrdki F. Rollinger na Dunaju. Vse druge tiskovine naročilo se je tiskarni Seitz v Gorici. Uradi zavoda, ki se nahajajo v I. nadstropju Kožnar-jeve hiše v šolski ulici so bili poprej vrejeni pod nadzorstvom deželnega inženirja; v iste so se tudi postavile tri nepre-gorljive blagajnice, nalašč v to vkupljene. V seji deželnega odbora z dne 2. julija izvršilo se je imenovanje kuratorija kreditnega zavoda. Bili so imenovani : Višjem kuratorjem (Predsednikom kuratorija) gosp. odv. vitez plem. Dr. Kamil Egger ; kuratorjem gospodje : vitez Ivan Gasser civilni zeniljemerec v Gorici; Leopold Bolko, deželni poslanec, posestnik in trgovec v Gorici; Ivan Lapanja, civilni zemljemerec in deželni poslanec v Kobaridu. V seji z dne 22. julija se je imenovalo ravnatelja kreditnega zavoda. Na to mesto, tako velike važnosti za vspevanje zavoda bil je med prosilci izbran c. kr. tinačni komisar Dr. Gustav Staudinger. Novoimenovani ravnatelj stopil je v službo due 1. septembra, potem ko je položil službeno prisego v roke deželnega glavarja. Deželni odbor je v seji z dne 5. septembra popolnil kuratorij kreditnega zavoda s tem, da je imenoval kuratorja gosp. Leopolda Bolko predsedniškim namestnikom, tajnika trgovske zbornice gosp. Antona Bisiacli kuratorjem - namestnikom in določivši kot svojega zastopnika v istem kuratoriju odbornika Dr. Marani. Dotični odloki so se podpisali dne 7. septembra 1903. Dne 10. septembra se je izvršila izročitev uradov in celega inventarija deželnega kreditnega hipotečnega zavoda ravnatelju Dr. Standinger. Z odlokom št. 2682 se je kuratorij formelno vpeljal v predsestvo kreditnega zavoda in pri tej priliki mu je dal deželni odbor obsežne nasvete in navodila, kateri so se zdeli, vsled skušnje pridobljene v drugih enakih zavodih, potrebni za zagotovitev dobrega vspeha. Dostavil se je tudi kuratoriju nadrobni izvršilni predpis, v katerem so bile natančno pojasnjene važnejše točke pravilnika kreditnega zavoda. Ob enem se je odposlalo vsem občinam dežele sledečo okrožnico : „Okrožnica vsem občinskim zastopom dežele. Znano je, da ima kredit dandanašnji toli v javnem koli v zasebnem gospodarstvu odločilen upliv. Kedar je potrebno razširiti plodovito podlago kakoršnemusibodi gospodarstvu, da se pomnože dohodki; kedar se namerava spremeniti ekonomično smer, ali v slučaju da je treba rešiti kako podjetje iz kritičnega stanja, tedaj se mora skoro v vseh slučajih zateči h kreditu, v svrho, da se dobi potrebna denarna sredstva, kajti le redkokedaj se ima za ■enaka nova započetja na razpolaganje nabrane iu kapitalizirane prihranke. Toda, ako primanjkuje v kakšni deželi kreditnih zavodov, tedaj se pokaže kredit nezadosten za gospodarske potrebščine in je radi tega tudi skoraj vedno drag. Tu je toraj zapreka, ki se upira vsakej inicijativi, kojej je namen, pomnožiti plodo-vitost gospodarstva. To je toraj neposreden vzrok da zastaja gospodarsko delovanje, to je zadržek splošnemu blagostanju, in to je neposreden činitelj bede. V današnjih časih vrlega napredovanja je treba namreč množiti ako se hoče hraniti, in ako se hoče obdržati dober prostor, je treba napredovati. Ako pa tvori omenjena draginja kredita v navedenih slučajih oviro blagostanju, postane ta draginja pravi provzročitelj bede v takih slučajih, ko je kedo prav prisiljen zateči se h kreditu. V takih okoliščinah, ki so pač vse drugačne nego da bi zamogle na novo okrepčati gospodarstvo, občuti kmalu oni, ki sije poiskal kredit, škodljive in včasih celo pogubonosne uspehe. V sedanjih kreditnih okoliščinah je naša dežela žalibog poznala te uspehe v obeh oblikah, t. j. v obliki zapreke blagostanju in v obliki provzročitelja ekonomičnega uboštva. Naša dežela, ki je v vsakem oziru vže po naravi določena, da tvori jako važno središče kmetijskih pridelkov, ki životari ekonomično z velikim naporom, brez moči, zapuščena, nezmožna, da bi izvabila iz zemlje one zaklade kmetijskih pridelkov, ki bi jih lahko pridobila, ako bi jej ne primanjkovalo denarja da bi zapričela po novih predpisih in na moderni način obdelovati zemljo in izkoristiti njene pridelke. Obžalovanja vredni učinki tega pomanjkanja so se močno občutili, posebno v zadnjih časih, ko se je dozdevalo, da so se zarotili elementi v svrho uničenja našega kmetijstva, ki je grozno trpelo vsled toče in vsled povodnji, dočim so trtna uš in drugi škodljivci okužili vinograde in je moralo ogromno kmečkega ljudstva gledati brezposelno in zbegano svoje uničene njive. Pri takih razmerah se ni ganil kedor je nameraval zboljšati si svoje gospodarsko stanje, in sicer radi tu pa tam nepremagljivih težkoč ki so ga ovirale. Kedor pa se je poslužil kredita, ker je bil vsled potrebe v to prisiljen, se je v kratkem času nahajal na slabšem nego prej. Kar se je omenilo o kmetijskem gospodarstvu, velja tudi za trgovino in obrt. Koliko neštetih trgovskih in obrtnih inicijativ bi se bilo sprožilo v naši deželi, — v ltoji je le malo obrtnije in trgovine — ako bi bilo mogoče dobiti potom kredita pod ugodnimi pogoji denar, ki je neobhodno potreben za vsako življensko podjetje. Ta, v glavnih potezah izražena premišljevanja, so dala povod da se je ustanovil ,,Deželni hipotečni kreditni zavod'. Ta zla odpraviti, je namen novemu zavodu ; tu je polje, na kojem bode razvijal svojo delavnost v splošno korist deželi, on bode odrešenik iu nekdaj tudi sodelovatelj pri gospodarskem prospehu. Da bode deželni zavod v veliki meri zadostil tej dvojni nalogi, za to nam jamči vže temelj na kojem je ustanovljen, t. j. pri tem zavodu ni najmanjše sence o kaki špekulaciji. Vže iz tega vzroka je zavodu omogočeno, dajati našim kmečkim, obrtnim ali trgovskim pridelovateljem ona sredstva, ki so potrebna da spravijo svoja gospodarstva v ravnotežje ali da jih razširijo, in sicer pod kar možno dobrimi pogoji se sedanjim ugodnim stanjem denarnega trga; dovolj je, ako se omeni, da zavodovo obrestno merilo je bilo mogoče postaviti na 4 °/0. Naravno je, da vsled konkurence se bode splošno obrestno merilo v deželi uredilo po merilu deželnega zavoda, tako da bodo uspehi zavodovi tudi posredno v splošno korist Deželni hipotečni zavod bode pa prvi ki bo v naši deželi upeljal zistem stopnjevalne četudi počasne amortizacije. Obveznost amortizacije bode imela četudi v majhni meri, to dobro posledico, da bode učila posojilojemnike previdnosti iu varčevanja, ker jih bode prisilila, da porabijo vsako leto del svojih prihrankov za itgasnitev zajetega posojila. Na ta način odpade navada časno nedoločenih hipotek, koje prehajajo od roda do roda skozi stoletja skupno z dotičnimi stavbami in zemljišči. Za vsako hipotečno posojilo, ki ga dovoli deželni zavod, bode onega dne ko se sklene pogodba, vže natančno določen tudi dan konečne ugasnitve: in ta ugasnitev se bode vršila dovolj dolgo časa in pod najugodnejšimi pogoji. — Dovolj je, ako se pomisli, da, če se doda 4 °/0 obrestim še J/2 % amorizacijski delež, in ako se plača toraj letni donesek po 4]/2 °/o za izposojeno glavnico in potem še malenkosten upravni prispevek, bode mogoče poravnati vsak dolg v dobi približno 54 '/2 let. Uvažujfe torej dobroto kojo ima prinesti deželni hipotečni zavod naši deželi in z namenom, da bode seznalo za te dobrote vse prebivalstve v deželi, — naroča se občinskemu zastopu, da obvesti o vsebini te okrožnice na primeren način občinarje, naznanivši jim ob enem, da se je deželni hipotečni zavod z današnjim dnem za opravila redno odprl," Vsled sličnega naprosila kuratorija, se je se sklepon z dne 21. septembra 1903 št. 6447 odposlalo vsem občinam dežele, skupno s primernim številom uzorcev in enega -pravilnika, sledečo okrožnico deželnega kreditnega hipotečnega zavoda : r Deželni odbor je se svojo okrožnico na vse občinske zastope v deželi z dne 11. septembra 1903 št. 2682 že obsežno obrazložil vse smotre, ki so ga vodili pri ustanoviti deželnega hipotočnega zavoda in je povdarjal blagodejne namene, ki se jih je le-ta začrtal ter posredne in neposredne koristi, ktere bode donašal zavod deželi v obče in kmetovalcem še osobito. Deželni odbor je istočasno objavil, da je naš zavod že zapričel svoje delovanje, vsled česar zamorejo oni, ki se ga menijo poslužiti, predložiti prošnje za posojilo vsak dan v prostorih zavoda v št. 5 ulice Via Scuole I. nadstropje (bivši sedež okrožne sodnije). Uradi zavoda so odprti za stranke ob delavnikih od 9. do 12. ure predp. in od 4. do 6. pop. ter ob nedeljah ia praznikih od 9. do 11. predp. Pod •/. se prilagajo za rabo slavnega občinskega zastopa jeden iztis pravilnika in nektere tiskovine, ktere naj slavni zastop blagovoli dati na razpolago občinarjem, ki bi hoteli prositi posojila ; in sicer se rabijo tiskovine obrazec 1 b za posojila na zemljišča z stanovališči in gospodarskimi poslopji vred ter obrazec 3 h za posojila na poslopja, ki so dana v najem. V smislu pravilnika določeni pogoji za dovolitev posojil so tiskani na 4. strani teh tiskovin, a priloge ki se imajo priložiti dotičnim prošnjam so podrobno navedene v istotam se nahajajočem §. 40 pravilnika. V gotovosti, da slavni občinski zastop nas bode blagohotno podpiral, se naproša Isti, da izvoli javno objaviti vsebino te okrožnico ter da, če treba, gre na roko onim, kteri bi prosili posojila, pri sestavljanju dotičnih prošenj. Opaža se nadalje, da zavod ima ob vsakem času na razpolago občinskih zastopov vse tiskovine, ki so potrebne za zahtevanje posojila." Istokako so se na vprašanje kuratorija, izposlovali po c. kr. sodnijah dežele izkazi zapriseženih izved.encev za cenitve zemljišč in stavb dotičnih okrajev. Imenovanje uradnikov deželnega kreditnega hipotečnega zavoda se je. izvršilo v iz-vanredni seji deželnega odbora dne 13. oktobra 1903 na podlagi tozadevnih poročil pred-sedništva istega zavoda, katero predsedništvo je po pregledu prošenj in naslovov prosilcev, predlagalo za vsako posamezno mesto eno terno. Po živahni debati so bili imenovani: Računarjem v IX razredu, računar enakega isterskega zavoda, Narcis Mrach; blagajnikom, v X razredu, višji poštni oticijal grof Viktor Delmestri (toda s pridržkom, da se bo istega poklicalo v službo, kedar bo to predlagal kuratorij zavoda, kar odgovarja IV. točki deželno zborskega sklepa z dne 23. decembra 1093 št. 7103): knjigovodstvenim asistentom, uradnik pri zavodu Monte di Pieta, Hijeronim Cazafura; kancelarjem, deželni pisarniški oticijal Emil Kavčič; slugom, Jakob Klavčič iz Podgore. Potem ko so novoimenovani uradniki položili službeno prisego, stopili so (izvzemši blagajnika) v službo naslednjega meseca novembra Osobje se je popolnilo z najetjem enega dnevničarja, kar se je kuratorju zavoda naznanilo z odlokom št. 7564/903. Po predlogu kuratorija je sklenil deželni odbor, da se imenuje računarja, gosp. Narcisa Mrach, ravnateljevim namestnikom. Sedaj se je ustanovitev zavoda lahko smatrala popolnim in deželni odbor je sedaj lahko prepustil novi deželni organ svojemu prostemu delovanju v veliko korist dežele, kar je bilo tudi določeno z odlokom z dne 11. novembra 1903 št. 7711, zadevajočim ugotovljene predujma ki se je imel dati na razpolago zavodu v znesku 30,000 K., dovoljenih z deželnozborskim sklepom z dne 23. decembra 1902, po odbitku stroškov ki so narasli do-sedaj za napravo ustanove, ki so znašali skupno IG.424.80 Kron. 5. Akcija za pospeševanje goveje živine. a) Načrt akcije. Odk št. 2845, Dne 16. aprila 1903 došel je deželnemu odboru dopis c. kr. namestništva z dne 12. 3810.5398.4237. .. 1on„ A . . , . , . . .. , . 5947 9145. aprila It>Uo st. Doberdob, Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana. in pa županijo Ločnik v političnem okraju Gradiščanskem. b) Srednje ozemlje obsegajoče Goriško mesto in politični okraj Goriški, brez Ločniške krajne županije, potem županije Devin, Doberdob, Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana v političnem okraju Gradiškem in politični okraj Sežanski. c) Planinsko ozemlje, to je politični okraj Tolminski. 2. Z ozirom na 2 goriomenjenega zakona, se je spoznalo da je od vseli gorinavedenih ozetnlj, kot najbolj odgovarjajoča vrsta ona, katera se je kot taka izkazala vsled mnogih in ponavljajočih se puskusov, napravljenih v zadnjem triletju od tega e. kr. kmetijskega društva s-poskusno čredo govedi in vsled vspehov naznanjenih od občinskih in državnih postaj za plemenitev govedi, in sicer : a) za deželno ravan vrsta Simmenthaler : b) za srednje ozemlje švicarska vrsta ; C) za planinsko ozemlje vrsta Mollthaler. 3. Razstave goveje živine, koje je prirediti vsako leto v vsakem naravnem živinorejskem ozemlju v smislu §. 22 omenjenega zakona, se bodo omejile na dotično izbrano vrsto vsakega gorinavedenega ozemlja in bodo zapopadale obdarovanje najbolj odlikovanih živalij dotične vrste in ako le mogoče tudi potrjenje bikov. 4. Od c. kr. kmetijskega društva eventuelno prirejene razstave goveje živine bodo molčale biti v zvezi z onimi določenimi v navedenem §. 22 in to toliko glede na čas njili izvršitve kolikor na posameznost njih organizacije in dotičnega obdarovanja. 5. Da se vsposobijo biki in krave omenjenih treh vrst za vporabo v občinskih postajah za plemenitev govedi označenih v 4 gorinavedenega zakona, bode c, kr. društvo nada-jevalo tudi v bodoče z vzdrževanjem postaj bikov pristne krvi v poseben namen pleme-ničenja domače živine, kakor je isto vže določilo s tem da je sklenilo določiti deželno posojilo 40 tisoč Kron za prevoz bikov in krav pristne krvi naravnost iz krajev kjer se isti nahajajo, kakor tudi za oddelitev krav oplojenih v tej deželi; in sicer to naj bi se storilo v svrlio da se preskrbi dotične tri vzgojevalne kraje z onimi biki ki odgovarjajo vrsti iu telesnosti in ki zadostijo 2 in da se omogoči opustitev pojemajočih bikov ki niso več sposobni za spuščanje v smislu §. 8 novega deželnega zakona. 6. Razun gorinavedenih postaj za plemeničenje govedi, katerih razdelitev po okrajih ni odvisna od one predpisane v §. 4, bode nadaljevalo c. kr. kmetijsko društvo zavzemanje vzdrževanja občinskih postaj za bike plemenjake določene v gorinavedenem §. 4, in bo istim po zmerni ceni priskrbelo bike plemenjake odgovarjajoče vrsti in telesnosti predpi- , sani po §. 2. 7. Državni in deželni prispevki postavljeni c. kr. kmetijskemu društvu na razpolago za vzgojevanje goveje živine se bodo razdelili na sledeči način : a) za vzdrževanje postaj pristne krvi, v svrho pripravljanja oplemenjenih bikov za rabo v občinskih postajah za plemenitev govedi, kakor zahteva novi deželni zakon. b) za vzdrževanje občinskih postaj za bike plemenjake, katerim postajam se bo po nizki ceni priskrbelo sposobne bike plemenjake. c) za prireditev razstav, obdarovanj in tekmovanj med vzgojevalci v korist zboljšanja in pospeševanja živinoreje v deželi. 8. Glede predmeta zadevajočega združenje sredstev, ki so na razpolago, in v dosego onih olajšanj in one ekonomije za prevažanje, mešeterstvo i. t d., ki se dosežejo samo pri nabavi celih vagonov živine, bode c kr. društvo tudi v prihodnje razdeljevalo prispevke, ki so na razpolago za govejo živino, — držeč se 3 letne razporedne vrste vpeljane vže leta 1878. — med planino, srednje ozemlje in nizko ravan. Tako bo na razpolago stoječi znesek pripadal za leto 1904 vrsti Mollthal, za leto 1905 švicarski vrsti in za leto 1906 vrsti Simmenthaler ; in tako naprej. 9. V svrho vzpodbujanja vzgojevalcev, da bi redili zbrane bike plemenjake v deželi za uporabljanje na občinskih postajah bikov plemenjakov, kakor predpisano v novem zakonu, in v svrho skupne izvršitve one letne nabave pristne krvi, koja je potrebna za podelitev trdnega značaja domači plemeničeni vrsti, bode c. kr. kmetijsko društvo menjavalo nakupe bikov plemenjakov v inozemstva — to je v krajih kjer se isti nahajajo, — z onimi no-ranje dežele, in to med najboljšimi v deželi oplemeničenimi eksemplari. S tem menjavanjem se bode od druge strani — med tem ko bode zagotovljena v plemeničenju ona tangenta krvi domače živine, ki mora ostati za vselej, da se izogne pre-obilemu plemeničenju, — izognilo, da bi domača vrsta popolnoma odstranila vspehe pridobljene vsled nabave pristne krvi iz inozemstva, kar bi se gotovo v kratkem času zgodilo, ako bi se neprenehoma nadaljevalo z izbiranjem edino iz domačih vrst, ne da bi se kedaj izvršila oplemenitev. V tem smislu je sklenil glavni odbor v seji z dne 11. julija 1903, namreč, da se državni prispevek za vrsto Simmenthaler, obljubljen od c. kr. namestništva za leto 1903, razdeli vže sedaj za nakup najboljših v deželi vzgojenih bikov izhajajočih iz plemena Simmenthaler, kateri slednji vpeljani iz inozemstva leta 1902, začasno vporabljaje v to svrho deželno izposojilo. Da se pridobi čas, dokler ne dosežejo mladi biki one starosti in onega razvitja, ki je potrebno da se iste ižreče sposobnim za porabo kot bike plemenjake, je sklenil glavni odbor, da se potrosi od gorinavedenega prispevka iz leta 1904 40% in iz leta 1905 600,o za prireditev razstav na ktere se zberejo biki Simmenthaler; pri teh razstavah bode imelo c. kr. društvo priložnost izbirati najboljše bike in iste vkupiti da se porabijo pri postajah za plemenitev govedi, koje se mora glasom novega zakona napraviti". h) Izvršilni predpis. Med tem časom, in sicer z namestništvenim dopisom z dne 8. junija 1903 št. 14436 je bil deželni odbor obveščen o Najvišji potrdbi zakona za pospeševanje živinoreje, izdani dne 13. maja 1903. Deželni odbor je z dopisom z dne 26. junija naprosil c. kr. kmetijsko društvo da se zavzame za sestavo izvršilnega predpisa novega zakona, kateri slednji mora stopiti, po določilu §. 28, v veljavo eno leto po njegovi razglasitvi. Pri tej priliki je deželni odbor omenil ugoden izid konference z dne 30. maja, v kateri so bili detinitivno določeni nameni akcije za pospeševanje živinoreje in tako je bila določena tudi dejanska izvršitev navedenega zakona. C. kr. kmetijsko društvo je koj odgovorilo na goriuavedeno vprašanje in je vže z dopisom z dne 19. avgusta 1903 št. 464 doposlalo deželnemu odboru popolen izvršilni _predpis deželnega zakona z dne 13. maja 1903 št. 24 dež. zak. in občni opravilnik razstav goveje živine, koje se imajo prirediti v smislu gorinavedenega zakona. Deželni odbor je odposlal izvršilni predpis in red c. kr. namestništvu z sledečim do-jiisom z dne 5. septembra 1903 št. 5947. „To c. kr. namestništvo je podpisanemu naznanilo z dopisom z dne 8. junija t. 1. št. 14436, da je podeljena zakonu zadevajočemu pospeševanje živinoreje, Najvišja potrdba, kateri zakon je bil med tem časom tudi razglašen v dež. zak. št. 24. V smislu § 28 stopi ta, zakon v veljavo eno leto po razglasitvi t. j. 17. julija 1904 ker se je izvržila ista dne 14. julija 1903. Gled& na vzvišen namen zakona in na njegovo odločno vrednost za pastirstvo ki je eden važnejših delov kmetijstva, je potrebno vže sedaj skrbeti, da ne bo pri uporabljanju zakona v trenutku, ko bi isti stopil v veljavo, nikakega pomiselka. Potrebno je tedaj da se določi po posebnem izvršilnem predpisu vse one podrobnosti ki so zapopadene, glede na značaj in obliko vodilnih predpisov, v tem' zakonu; posebno se bo moralo navesti v nedvomljivi obliki vsa določila zadevajoča sodelovanje različnih -činiteljev, ki so poklicani da skrbijo za uporabo navedenega zakona, kar je potrebno da bode delovanje vsakega posameznika, namenjeno v občni nameri, dalo v odločilnem trenutka ono složno celoto, ki bo zmožna zagotoviti vspeh započete akcije. Vsted tega pošilja deželni odbor c. kr. namestništvu po zaslišanju merodajnega mnenja c. kr. kmetijskega društva, pod '/• načrt izvršilnega reda k omenjenemu zakonu, s prošnjo da bi se isti pregledal in potrdil. V predloženem izvršilnem predpisu bode našlo c. kr. namestništvo po potrebi sem in tja vnesene predpise zakona, kateri so primerno razviti in pojasnjeni na tak način, da so razumljivi tudi kmečkemu stanu, kateremu je izvršilni predpis namenjen. Xa ravno tak, kmečkemu stanu razumljiv način, so navedena tudi splošna določila tega predmeta. Ob sebi umevno je, da se je moralo splošnemu izvršilnemu predpisu dodati red, obsegajoč prehajalna določila, da bode mogoče preskrbeti si svoječasno statističen materija! v svrho pravočasnega pričetja potrebnih del, tako da se bode zakon, za časa, ko stopi v veljavo, začel takoj izvrševati. Izvršilnemu predpisu so pridjani tudi primerni obrazci, s čemer je popolnjen tudi ta del pripravljalnega dela. Obstoji konečno tudi red zadevajoč razstave, koje je prirediti v smislu predležečega zakona, kateri red bode obrazložil na primeren način dotično akcijo zapopadeno v tem zakonu. Deželni odbor trdno upa, da se bode c. kr. namestništvo strinjalo z načrtom izvršilnega predpisa k zakonu za živinorejo, vsled česar se Isto naproša, da razpravlja to zadevo čim preje, s čemer bo omogočeno, o pravem času pričeti s pripravljavnim delom. Koj ko bode deželni odbor obveščen o pritrdilnem mnenju tega c. kr. namestništva, se bode uradno preskrbelo za slovenski prevod izvršilnega predpisa, kateri prevod se bode Istemu takoj doposlal, da se ga razglasi v dež. zak." Ker je bilo velike važnosti, da se dovršijo razpravljanja zadevajoča izvršilni predpis, bil je deželni odbor primoran trikrat pospešiti za rešitev gorinavedenega dopisa pri c. kr. namestništvu, in sicer dne 31. oktobra, 7. decembra in 23. decembra 1903. Dne 31. decembra 1903 je dešel namestništveni dopis z dne 29. decembra 1903 št. 35882, iz katerega je bilo razvidno, da je bil izvršilni predpis zakona za pospeševanje živinoreje odposlan c. kr. ministerstvu za poljedelstvo, da pa odločba ministerstva ni še došla. 6. Deželni zavod za zavarovanje goveje živine. Odb. št 8388/2, Kakor navedeno na strani 32 predhodnega poročila je c. kr. ministerstvo za notranje 3111 '3 3789/3 7558* ' ' zadeve vrnilo z odlokom z dne 10. decembra 1902 št. 46413, sporočenim deželnemu odboru z namestništvenim dopisom z dne 18. decembra 1902 št. 33701, načrt pravil za deželni zavod za zavarovanje goveje živine, z opombo, da ne obstoje nikaki načelni pomiselki proti istemu, le predrugačenja v besedilu so se zdela potrebna. Deželui odbor je pregledal temeljito, kako daleč segajo te modifikacije in se izjavil, da je pripravljen sprejeti vsa nebistvena predrugačenja. V sporočilu te izjave, poslane namestništvu z dopisom z dne 9. marca 1903 št. 8388/2, ki je bil odposlan skupno z modificiranimi pravili, obrazložil je deželni odbor sledeče kriterije : Izrazil je pred vsem toplo zahvalo visokemu ministerstvu, da ni našlo načelnih po-miselkov proti navrženim pravilom in za dobrohotno zanimanje, koje je pokazalo za na- mišljeno ustanovo s tem, da je ugodno cenilo delo dežele in daje bilo voljno isto podpirati in krepko pospeševati ; omenil je okolnost, da je pričela dežela z donosi, ki so, primeroma z omejenimi sredstvi, stoječimi ji na razpolago, veliki, zasledovati akcijo za povzdigo pastirstva do onega viška razcvitja, do kterega bi lahko prišlo glede na razmere v deželi, ki so, kar se tiče te vrste kmetijske obrti, jako ugodne, — in sicer bodisi s prispevki za uplemeničenje govedi, bodisi s podpiranjem in pospeševanjem vsake inicijative, ki cilji na kultiviranje te vrste obrti na racijonalnejši, ter napredkom in potrebam modernega časa najprimernejši način, — povdaril je, kako bi bil v navedeni akciji zapopapen značaj nepopolnega določila, ako bi se ne mislilo pospeševati paralelno inicijative v svrho zavarovanja bogatih prirod-nih proizvodov pred sahnenjem in propadom, kakor namerava projektirani zavarovalni zavod, ki bo pripomogel kot zavod previdnosti in varčnosti, da se popolni podporno podjetje v korist kmetijstva in pastirstva. Dopis je nadaljeval z natančnim dokazovanjem nepriličnosti vsaktere važnejše pre-membe, nasvetovane od ministerstva, in to vsled načel o kterih je bil visoki deželni zbor obveščen, da razpravlja in sklepa o načrtu pravil; izjavil je (kakor vže zgoraj navedeno) da sprejme — v smislu točke 6. deželno-zborskega sklepa — ostale nebistvene premembe, predlagane v podrobnih odločbah, in je sklenil s prošnjo, da bi vlada vstregla želji kmet-skega prebivalstva te dežele, s potrditvijo omenjenih pravil. Dne 19. aprila se je rešitev pravil za zavarovanje govedi pospešila pri namestništvu. C. kr. namestništvo je odgovorilo z dopisom z dne 23. aprila št. 10721, da je odposlalo odborov dopis z dne 4. marca skupno s pravili c. kr. ministerstvu za notranje zadeve s poročilom z dne 24. marca 1903 st. 6825. Dne 24. maja je došel deželnemu odboru namestništveni dopis z dne 21. istega meseca št. 13.471 skupno z enim iztisom pravil, vže pregledanimi od ministerstva za notranje zadeve, v kterem dopisu je bilo rečeno, da c. kr. ministerstvo iz spoštovanja do uveljavljenih razlogov, ki so deloma temeljili na specijelnih krajnih razmerah, ni hotelo, da bi odvisela pritrditev k ustanovitvi zavoda od premembe dotične organizacije v smislu svojih prejšnjih nasvetov, vsled česar je bilo pripravljeno potrditi vnovič predložena pravila, če bi se v istih izvršile še premembe bistveno redakcijonalnega in stilističnega značaja, ki so zaznamovane v pregledanem vrnjenem iztisu, katere premembe so pustile načela organizacije popolnoma nedotaknjene. C. kr. namestništvo je pridjajo, da je pooblaščeno potrditi v imenu ministerstva odnosno na više-navedeni odlok, zadostno premenjena pravila in pridejati na ista tozadevno odobrilno klavzulo. V to svrho se mu je moralo odposlati predpisano število iztisov pravil, od kterih so morali biti trije pravilno kolekovani. Deželni odbor je ustregel tej zahtevi in je odposlal pravila, spremljana z dopisom z dne 28. novembra 1903 št. 3789, v kterem je izrazil svojo hvaležnost visoki vladi za prijaznost izkazano tej zadevi, ki bo imela za deželo največje ekonomične koristi; istočasno je deželni odbor priporočil istemu, da bi zadevo blagovolil čim preje rešiti. Pravila za zavarovanje govedi, redakcijonelno in stilistično spremenjena, ter odposlana namestništvu v odobrilo, se nahajajo natisnjena v prilogi 5., predležečega poročila. Med tem je deželni odbor, pričakovaje zagotovljeno odobrilo, pričel s podrobnimi proučevanji za praktično organiziranje zavoda, ki se je imel ustanoviti, in kojega se misli otvoriti v tekočem letu. 7. Deželna trtnica s cepljenimi amerikanskimi trtami. a) Deželnozborski sklepi in mnenje c- kr. vlade. Odb. št. 731,1760, Kakor je bilo navedeno v predhodnem poročilu je storil visoki deželni zbor, z namenom 6972 7665 7805 ^a se brzobolje pospeši stvarna in praktična deželna akcija v prid trtorejstvu te dežele, 8301, 8440, 6971. v seji dne 29. decembra 1902 odločilne sklepe za uresničenje navedene akcije. Ti sklepi se glasijo : 1. „Nalaga se deželnemu odboru, da ukrene pri visoki vladi in kmetijskem društvu vse potrebne korake, da se čim preje sestavi deželna komisija za trtorejstvo, katero omenjajo denelnozborski sklepi z dne 20. septembra 1901 in z dne 18. julija 1902. 2. Nalaga se deželnemu odboru, da obrazloži na motiviran način visoki vladi potrebo te naprave, ktera ne izključuje vladne akcije, ki cilji po enakem namenu, čeprav zahteva kakovost vinoreje te dežele denarne in moralne vladne pomoči tudi glede višenavedenega deželnega podjetja za trtorejo." V januariju 1903 je došel deželnemu odboru dopis c. kr. namestništva št. 730 z dne 23. januarija, v odgovor dopisa z dne 28. oktobra 1902 št. 2308, s katerim je bil ta urad naprošen (glej poročilo preteklega leta stran 52), da določi in odpošlje tehničnega organa, ki naj bi se udeležil deželne komisije za trtorejstvo, in da dovoli čim preje podporo 4000 kron, v svrho da bi se zamoglo še v jeseni ustanoviti deželne trtnice z amerikanskimi trtami, ali pa da vsaj priporoči c. kr. poljedelskemu ministrerstvu prošnjo o navedeni podpori 4000 kron za omenjeno komisijo. Ker je ta namestništveni dopis odločilne važnosti za nadaljni razvoj te zadeve, se smatra potrebnim, da se navede tu prevod besedila nemškega izvirnika v važnejših točkah. Št. 730/11 Trst, dne 23 januarija 1903. Na dopis z dne 28. oktobra 1902 št. 2308 čast je namestništvu, da naznani deželnemu odboru sledeče. C. kr. poljedelsko ministerstvo je semkaj naznanilo z odlokom z dne 29. decembra 1902 št. 32342/2452, da bi važne deželne donose v svrho nabave večjih množin amerikan-skega matcrijala in v svrho nadaljnega razširjanja poduka v plemeničenju trt za vinogradsko okoliše Goriško - Gradiščanske, ki je v velikem obsegu od trtne uši prizadeto in kojemu preti nevarnost, živahno pozdravilo, če bi se postopalo pri tem na način, ki se lahko označi od vseh merodajnih činiteljev namenu primernim. Tozadevna, in posebno ona dejalnost deželnega odbora, ki cilji na ustanovitev deželnega nasadnega torišča za amerikanske trte v Cervinjanu, je bila, kakor sledi iz vloge, predložene dne 1. septembra 1902 neposredno pri c. kr. poljedelskem ministerstvu od kmetijskega oddelka goriškega kmetijskega društva v Čei •vinjanu, utemeljena z nepovoljno kritiko o gospodarstvu državnih trtnic in sicer posebno onih v Tržiču, nadalje o načinu razdeljevanja trt iz državnih nasadov in o državnih dejalnostih na polju vinogradstva sploh." Tu se opomni, da dejalnost deželnega odbora in taka, kakoršno navaja predstoječi odstavek dopisa c. kr. namestništva, marveč da odborova dejalnost ne more biti drugačna kakor ona, naročena od vis. deželnega zbora, in sicer obsega ista pospeševanje trto- in sa-djereje in posebno ustanovitev trtnic z amerikanskimi trtami in dosledno razdelitev kolčij teh trt in korenin, cepljenih na amerikanskem deblu. Deželni odbor je imel tudi vedno pred očmi izvršitev programa deželnega zbora, nikdar pa špecijelno onega za ustanovitev trtnice v Cervinjanu. Meni se tudi, da je c. kr. vlada vsled spregleda smati-ala, da tvori spomenica, predložena od kmetijskega oddelka c. kr. kmetijskega društva v Cervinjanu, razloge za akcijo, kojo je nameraval pričeti deželni zastop. Izpusti se tedaj oni del namestništvenega dopisa, ki odgovarja na kritike podane od navedenega kmetijskega oddelka, kajti to stoji povse v nasprotju z delovanjem deželnega odbora, kteri ni in bi nikoli ne mogel pooblastiti kmetijskega oddelka v Cervinjanu, da govori v njegovem imenu. C. kr. vlada, kojo je vedno vodila napačna misel da je spomenica kmetijskega oddelka v Cervinjanu utemeljitev nameravane deželne akcije je sklenila na sledeči, namenom deželnega zastopstva nasprotujoči način. „Odmembo posebne državne podpore (in sicer ne glede na nadaljevanje ukrepov na polju neposrednega in posrednega zatora trtne uši in drugih trtnih škodljivcev, kateri ukrepi obsegajo tudi goriško - gradiščansko deželo, in ki se izpeljujejo vže dolgo vrsto let z velikimi državnimi sredstvi) za nabavo večjega števila trt in za razširjanje plemeničenja trt na goriško - gradiščanskem, bi zamoglo c. kr. poljedelsko ministerstvo vzeti v preteh-tovanje le v slučaju, če bi bil program s proračunom vred, predlagan sporazumno od zastopnikov deželnega odbora, namestništva in eventuelno c. kr. kmetijskega društva v Gorici in ki zadeva predlagane posebne naredbe, goden za potrditev, in če bi se prepustilo strokovnim državnim poslovnikom nadzorstvo nad načinom izpeljave programa. Ker bi se pa dalo doseči sporazumljenje više-navedenih činiteljev tudi ne da bi se sestavila posebna komisija, v katerej bi ne stalo po predlogih deželnega odbora število državnih zastopnikov v nikakem razmerju z visokostjo zahtevanega državnega donosa, ne more smatrati poljedelsko ministerstvo sestave take komisije priporočljivim. Iz pritrditve predlaganega načina sestave komisije od strani poljedelskega ministerstva bi se lahko izvajal tudi gotovo napačni up, da bi kedaj poljedelsko ministerstvo pritrdilo premembi deželne komisije za trtno uš v deželno vinorejsko komisijo. Sicer pa domneva poljedelsko ministerstvo da dežela Goriško - Gradiščanska ne bo vstrajala na ustanovitvi posebne komisije na način, izgražen v deželnozborskem sklepu z dne 20. septembra 1901, ker se je deželni odbor izjavil z dopisom z dne 30. aprila 1902 št 2308, da je pripravljen sporočili nasvete poljedelskega ministersva, glede načina sestave deželne komisije v vinorejskih zadevah, ki se ima ustanoviti, deželnemu zboru v sklepanje. Za c. kr. namestnika: Schwarz 1. r. b) Možnost dejalnosti. Deželni odbor pa je imel pred očmi določene deželnozborske sklepe, ki so mu naložili izvod akcije določene na jasen način, vsled česar se je obrnil dne 1. julija 1903 do c. kr. kmetijskega društva z dopisom št. 1760 v kterem je, obrazloživši svoj trden namen, da prepreči namreč popolno katastrofo trtorejstva, grozečo po trtni uši sedaj tudi Brdom, ravnini, povsodi, naprosil to kmetijsko društvo, da bi blagovolilo podati svoje merodajno mnenje o možnosti, da bi se takoj pričelo z deželno akcijo za pospeševanje trto in sadjerejstva, opomnivši, da je stalo v to svrho na razpolago 15 896 kron in sicer 7896 kron iz bilance izza leta 1901, 4000 kron izza leta 1902 in ravno toliko iz leta 1903. Kmetijsko društvo se je radovoljno odzvalo povabilu deželnega odbora in mu je sporočilo z dopisom z dne 12. avgusta 1903 št. 574, da je bil znesek 15.896 K. več kakor preveč za napravo trtnic s cepljenimi amerikanskimi trtami. Vrhutega je naznanilo kmetijsko društvo, da je bila imenovana v svho pospešenja vsega potrebnega za pričetek del, iz srede odseka za trto in vinorejstvo stalna komisija, ki je vdobila naročilo, da se postavi na razpolago deželnemu odboru, kolikor bi bilo v to svrho potrebno. Ker je bila s tem zagotovljena možnost, da se prične dejanski z akcijo, je smatral deželni odbor umestnim, da obnovi dopisovanje z namestništvom, in da obrazloži istemu stadij, v katrerm se je zadeva nahajala v svrho pridobitve za to akcijo sodelovanje cesarske vlade. Radi tega se je naslovil dne 5. septembra 1903 št. 5808 sledeči dopis na namestništvo. „Odnosno na tamošnje dopise z dne 26. marca 1902 št. 6082, 1. decembra 1902 št. 29342 in 23. januarija 1903 štv 730 zadevajoče sestavo deželne komisije za trto in sadje-rejo, si usoja podpisani neznaniti kakor sledi: ,.Višenavedena zadeva, ki je tvorila predmet sklepanja visokega deželnega zbora že v sejijdne 20. septembra 1901 in 18. julija 1902, je bila kakor se je obvestilo Isto z dopisom z dne 30. aprila 1902 št. 2308, zopet predložena deželnemu zboru v seji dne 29. decembra 1902 pod št. 7982/02. „Deželni zbor je v navedeni seji izrekel, da obstane na izvršitvi programa, zadeva-jočega akcijo v korist trto- in sadjerejstva, vže sklenjenim v seji dne 20. septembra 1901, in je naročil podpisanemu, da ukrene pri visokej vladi vse potrebne korake, da se jo dovede do pritrditve programa deželne uprave in da podpira to slednjo m6ralno in de-narstveno. „Glede na to, vidi se deželnemu odboru potrebno, da opozori to c. kr. namestništvo na dejstvo, da potrebuje trto- in sadjerejstvo te dežele delavne in uspešne pomoči vseh pristojnih činiteljev, da se povzdigne iz propada v kterem se nahaja in da se obnove oni važni viri dohodkov, ki jih je imela dežela v pretekli dobi. ,.Ne povdarja se dejstva, da je za to deželo kmetijstvo, če ne edini, gotovo najglav-nejši ekonomični činitelj, kajti, če propade kmetijstvo, nastane če treba pomanjkanje na splošnem ekonomičnem ravnotežju, iz česar bi sledila revščina, — ne povdarja se tedaj tega, krajti navajalo bi se splošno znane stvari, ki so se mnogokrat neprestano povdarjale tudi od te strani. Ne navaja se tudi, daje trtorejstvo in v nekaterih, ne ravno zadnjih krajih te dežele, sadjerejstvo najvažnejša vrsta pogljedelstva, vsled česar se mora navedenim kulturam pripomoči, da se jim ugladi pot do boljšega napredka, ali da se jim v kritičnih slučajih vrne staro življenje. „S tem je obrazložen in posvedočen sklep deželnega zbora z dne 20. septembra 1901 zadevajoč deželno akcijo namenjeno pospeševanju trto- in sadjerejstva, sklep, kojega je deželni zbor, prepričan o dobroti stvari in o potrebi pomožne akcije, zopet potrdil v seji dne 18. julija 1902 in potem v oni dne 29. decembra 1902. Glede na to, prosi deželni odbor to c. kr. namestništvo, da bi blagovolilo pritrditi odposlanju enega svojega zastopnika v komisijo za trto in sadjerejstvo, namerjeno od deželnega zastopstva, in sicer v smislu prošnje tjakaj vže odposlane z dopisom z dne 2. oktobra 1901 št. 5426/1 ; ob enem so to c. kr. namestništvo naproša, da blagovoli predlagati na pristojnem mestu primeren letni prispevek za to podjetje. „Kolikor se tiče te slednje točke si vsoja opomniti podpisani kakor sledi. „Deželni zbor je vže leta 1901 določil za akcijo, o katerej se govori, 7886 K., nadalje je določil v bilancah leta 1902 in 1903 4000 K za vsako upravno leto, tako da je sedaj iz deželnega zaloga na razpolago 15.896 K, fktera svota tvori pač znamenit znesek, če se upošteva neznatne dohodke, glede na to, da deželna bilanca nikakor ni raztegnjena, — kakor tudi če se upošteva množino drugih potreb, katere zahtevajo od dežele zadoščenja. ,.Opomni se še, da je deželni zbor preudaril zneske po 4000 K. za vsako izmej upravnih let 1902 in 1903 med stalne postavke bilance, dokazivši s tem, da hoče tudi v bodoče podeliti letni znesek 4000 K v dosego namena izročenega novoustanovljeni deželni komisiji. „Če si usoja podpisani še posebej povdarjati žrtve, ki so naložene deželni upravi v svrho izvršitve programa v korist poljedelstva v smislu navedene akcije, je to storil z namenom, da dovede, če bi le bilo potrebno, tudi visoko vlado do tega da se pridruži deželnemu podjetju z radodarno denarno pomočjo. „Deželni odbor ne verjame da bi zamogla ta visoka vlada vdobiti temeljne uzroke, ki bi ji zavirali pristop k deželnemu podjetju pri dejstvu, da se je vže prej sklenilo, spremeniti antifilokserične komisije v komisijo za poljedelstvo z enakimi stremljenji kakor so ona danes podpirana od deželne' uprave. Ostro kritično stanje, v kterem se nahaja kmetijstvo sploh, posebno pa trto in sadjerejstvo, in potreba, da se pripravi od vseh stranij primerne in radodarne doneske, zahteva in ne izključuje akcije visoke vlade zraven one te dežele, posebno ker se gre, kakor vže omenjeno, za paralelne dejalnosti, katere si ne nasprotujejo v bistvu v nobeni točki. ,,Deželni odbor pričakuje glede na vse navedene razloge, blagovoljen odgovor visoke vlade na predležečo prošnjo. Podpisani, kojemu je ualog, nemudoma izvršiti voljo, izraženo od deželnega zastopstva potom treh enakih sklepov, je vže ukrenil korake, da se razjasni način praktičnega razvitja akcijskega programa. „Iz proučevanj, dosedaj izvršenih, in ki se pridno nadaljujejo izhaja možnost, da se lahko prične praktično razvitje deželnozborskega programa za trtorejstvo s zneskom 15.896 K, ki stoje na razpolago iz deželnega zaloga, - in sicer z ustanovitvijo osrednje trtnice z amerikanskimi trtami, ki bo osrednja postaja, od koder se bode nadaljevala dejalnost za ustanovitev podružničnih trtnic v različnih središčih vinorejstva te dežele, in osobito v Vipavski dolini, v Brdih na visoki in nizki ravani Furlanije. Koj ko bodo dovršena pripravljavna proučevanja in program definitivno določen, in koj ko bo prišel čas sklicanja deželne komisije za trto- in sadjerejstvo, se bode odposlalo temu c. kr. namestništvu natančno poročilo". Deželni odbor je sklenil uporabivši prijazno prehitbo kmetijskega društva, določiti brez druzega začasno komisijo, da sestavi program akcije za deželno komisijo za ustanovitev trtnic z amerikanskimi trtami, ki se ima sklicati, in je povabil v to svrho gospode iz stalne komisije (kateri so se postavili na razpolago) kakor tudi g. državnega poslanca in deželnega odbornika Dr. Verzegnassi, deželnega odbornika gosp. Klančič in tajnika kmetijskega društva prof. Karola Hugues k seji, določeni na dan 12. septembra v prostorih kmetijskega društva. Seja seje vršila ob l01/2 predpoldne omenjenega dne; tu se podaje dosloven zapisnik: Zapisnik napravljen v uradih c. kr. kmetijskega društva dne 12. septembra 1903. Pričujoči: deželni odbornik Anton Klančič; profesor Artur Devarda; Dr. Karol Pontotti; Ivan Fon-zari ; profesor Karol Hugues ; deželni tajnik Alojzij Pettarin kot zapisnikar. Deželni odbornik Dr. Verzegnassi je opravičil svojo odsotnost. Predmet razprave. Načrtovanje akcijskega programa, ki se ima predlagati deželnemu odboru v svrho izvršitve deželno-zborskega sklepa z dne 20. septembra 1902, zadevajočega akcijo za trto-in sadjerejstvo. Poverilo za posredovanje navedenih gospodov pri pričajoči konferenci je razvidno iz dopisa c. kr, kmetijskega društva z dne 12. avgusta 1903 št 574, oziroma iz povabila deželnega odbora z dne 7. septembra 1903 št 5808. Komisija, obveščena po deželnem odborniku Klančič, ki je predsedoval seji, da je deželni odbor sprejel nasvete, zapopadene v dopisu c. kr. kmetijskega društva z dne 12. avgusta 1903 št. 574 ; v poštev jemaje, da je v tem dopisu obrazložena ideja, da se prične z delom naloženim od deželnega zbora vsled sklepa z dne 20. septembra 1901 in naslednjih, ustanovivši začasno s sredstvi, ki so na razpolago s zneskom 15.896 K osrednjo trtnico z amerikanskimi trtami, ki se ima potem razprostreti na tam navedeni način, ideja sprejeta od deželnega odbora; sklene enoglasno, nasvetovati deželnemu odboru kakor sledi: 1) Odprl naj bi se natečaj v svrho, da se naberejo ponudbe za odstop zemljišča v površini dveh hektarjev, za napravo deželne trtnire z amerikanskimi trtami. Zemljišče naj bi odgovarjalo sledečim pogojem : a) ležati mora v neposredni bližini mesta Gorica ; b) mora obstojati celo iz enega kosa zemlje ; C) ne sme biti prizadeto po trtni uši; d) mora biti primerno za zalivanje ali pa mora vsaj ležati na kraju blizu vode ; e) zemljišče naj bi se vzelo v zakup za dobo 10 let potom pogodbe, ki naj bi obsegala pristavek o obnovljenju pogodbe za nadaljnih 5 let, in tako od 5 do 5 let, če bi se ne podala od nobene izmej strank šest mesecev predno ugashe doba zakupa, odpovedi; f) natečaj naj bi se oznanil do 5. oktobra. 2. Otvoril naj bi se nemudoma natečaj tudi za mesto nadziratelja, kateri naj bi dokazal, da je delal praktično v sličnih trtnicah ; opomnilo, naj bi se prosilce, da predložijo dokazila o pridobljenih znanostih in o informacijah. Nadziratelj naj bi se sprejel pogodbenim potom. Ta pogodba naj bi se sklenila za eno leto, ki naj bi se lahko obnovila, če bi se šest mesecev predno ugasne leto ne dala odpoved, za nadaljna štiri leta, in v slučaju da bi se ne dala odpoved šest mesecev predno ugasne ta doba, za nadaljnih pet let, in tako od petih do petih "let. Natečaj naj bi se oznanil do 5. oktobra. 3. Natečaja pod 1.) in pod 2.) naj bi se kolikor možno razširila. Sklenjeno in podpisano Pettarin 1. r. Klančič 1. r. deželni tajnik. c) Načrt akcije. Upoštevaje nasvete komisije, je sklenil deželni odbor v seji dne 16. septembra 1903, odpreti natečaj za zakup zemljišča za napravo deželne trtnice z amerikanskimi trtami, ter natečaj za mesto nadziratelja za trtnico, ki se je imela ustanoviti. Natečaj za zakup zemljišča je bil razglašen dne 16. septembra, in kot zapadno dobo za vlaganje ponudeb se je določilo 10. oktober 1903. Z istim dnem se je razpisalo mesto nadziratelja z letno plačo 2000 kron, ki se je imelo podeliti potom pogodbe. Pri tem slednjem natečaju se je določilo strogo paziti na to, da se poveri mesto osebi, ki bi bila kolikor možno sposobna. Med tem se je poskrbelo za formalno ustanovitev zaloga za trto- in sadjerejstvo s 15896 K, kateri znesek se je imel vsled deželnozborskih sklepov v to svrho na razpolago; v tem smislu so se dala potrebna določila deželnemu knjigovodstvu in deželni blagajni. Došle so razne ponudbe za zakup zemljišč, kakor izraženo v natečaju z dne 16. septembra. Ko je pošla doba natečaja, so se odposlale vse ponudbe komisiji c. kr. kmetijskega društva s povabilom, da jih pregleda in poda o njih svoje merodajno tehnično mnenje. Dne 29. oktobra je došlo deželnemu odboru naprošeno poročilo, zanimivo radi vestne objektivitetnosti in radi moderno znanstvenega značaja, tako da se smatra primernim, da se objavi tu spodaj besedilo posameznih izvodov. Poročilo o izberi zemljišča za ustanovitev osrednje deželne trtniee s cepljenimi amerikanskimi trtami in o načeloma odgovarjajočih oskrb za ustanovitev trtniee. „Zahteve, kojim mora odgovarjati zemljišče, v površini 2 hektarjev, ki se ima uporabiti pri ustanovitvi osrednje trtniee s cepljenimi amerikanskimi trtami, so načeloma sledeče : 1. Lega v obližju Gorice ; 2. Lega na gorkem, obvarovana proti burji, močno obsolčnega, posebno v mesecih april, maj in junij ; 3. zemlja rahla, spodnja tla prehodna, plodovita in v poboli enakosti. 4. Neposredna bližina pri vodi za zalivanje, ki ne sme bi mrzla, in ki se jo lahko vpelje in porazdeli potom cevnega vodovoda po gredah trtniee ; 6. Možnost, da se napravi na tem kraju ali v okolici provizorično en rastlinjak za negovanje cepljenc.ev v zabojih ; 7. Možnost da se lahko razpolaga čez zemljišče ležeče v bližini deželne lastnine, do se bodo nasadile redke vrste amerikanskih trt, kakor tudi, da se bodo izvršila botanična in nasadna dola, potrebna za vztvarjenje novih mešancev z domačimi in z amerikanskimi trtami, v svrho, da se ta dragoceni materijal ne poizgubi potem ko preteče desetletni zakup zemljišča ; 8. Možnost da se vzame zemljišče pod zmerno ceno v zakup ; 9. Lega trtniee osrednja, napram ravani in planoti lahko dostopna pešcem in vozovom. Poročilo propregleduje potem v zakup ponudena zemljišča, in najde le dve, pozornosti vredni toda nobeno izmed obeh ne odgovarja vsem navedenim zahtevam, vsled česar svetuje, da se izloči tudi isti, ter nadaljuje, „Po izključenju obeh pregledanih zemljišč nastopi potreba, preskrbeti na drug način potrebno zemljišče za namišljeno trtnico. „Tu se zdi potrebno omeniti, da so vse trtniee z amerikanskimi trtami, vštevši ono svetovno znano Richter iz Montepillier, ki pripravlja po metodi vzgajanja v zabojih, letno nad 3 milijone cepljenih amerikanskih trt, spoznale potrebo, da se mora zemljišče, določeno za negovanje trtniee, rotirati, to pa vsled tega, ker se nasadi letno obnovijo in vsled dobave vedno novega materijala, pri čemer se zemlja prav lahko izprazne in ovira produkcijo krepkih rastlin cepljenih trt. „V vseh trtnicah se nahaja vsled tega stalen ali permanenten oddelek za nasajanje redkih plemen in za vstvarjenje novih vrst mešancev ; drugi oddelek pa je nestalen ali začasen, za sprejem izvirnih rastlin navadne vrste in za ukoreninenje cepljencev v zabojih. ,,Permanentni oddelek se more ustanoviti le na tleh trajne lastnine dotičnika, ki prevzame nasajanje trtniee; začasni oddelek se vzame od časa do časa v kratek zakup, da se bo imelo priliko zamenjati zemljišče kakor hitro se pokažejo znamenja izčrpanja. „Na permanentnem oddelku se ustanove rastlinjaki za negovanje cepljencev in se preskrbi prostore za vzdrževanje kolčij, izvršitev cepljenja na mizi, odpošiljatev zrelih cepljencev, stanovanje za vrtnarja itd. „0e možno se preskrbi na stalnem oddelku tudi žleb za zalivanje, z vodnjakom opremljenim s sesalko, od koder se napelje potem voda do posameznih štirikotnih trtnic napravljenih v bližni. „S to napravo se preprečijo neprijetni slučaji, da bi se moralo na v zakup vzetih zemljiščih ustanoviti rastlinjake, pristrešja, vodnjake itd. ktere bi se potem moralo prepustiti lastniku zemljišča, kadar bi pogodba spadla. ,,Glede na te uvete, se izkaže neovrgljiva potreba, da se ustanovi deželna trtnica s cepljenimi amerikanskimi trtami vsaj v kolikor se tiče stalnega oddelka iste na zemljišču ki je deželna last in je obkoljeno od kosov zemlje, ktere bi se vzelo za kratko dobo v zakup, v svrho da bi se napravilo začasno trtnico za dozorevanje cepljencev, določenih za prodajo. „Ti pogoji bi bili sedaj dani, če bi se napravil permanenten oddelek trtnice na enem malem delu od dežele vže kupljenega zemljišča za ustanovitev norišnične naselbine, s pridržkom, da se eventuelno vzame svoječasno v zakup okoluležeče kose zemljišč za letne in začasne trtnice. „Toda upoštevaje, da najmanj -še tri leta se ne bo mogla otvoriti ona naselbina, ker so potrebna tri leta za sezidanje in urejenje poslopij norišnice, ki se ima ustanoviti, ter vsled dejstva, da na vsak način v prvih letih obstoja norišnične naselbine ne bo mogoče uporabiti vseh 7 ali 8 hektarjev na razpolago stoječega zemljišča za kmetijsko naselbino, nastane koj vprašanje, ali bi ne bilo umestno, en del te površine uporabiti vsaj za 5 do 6 let kot začasno trtnico, in sicer dokler ne nastopi potreba, ustanoviti to slednjo, pri čemer naj bi se vzelo v zakup nektere parcele, ki neposredno mejijo s kolonijo norišnice. „Temu vprašanju se more le pritrditi; s tem, da bi se uporabil na ta način en del 7-8 hektarjev, ki stoje na razpolago za norišnično naselbino, bi se le pričelo s praktično izvršitvijo vže sprejetega načta glede ustanovitve te naselbine; to je oni načt, v kterem morajo biti zapopadeni rastlinjaki za prisilno negovanje, vodnjak za vodo, potrebno za vrte in za norišnične nasade, trtnice z amerikanskimi trtami, rastlinjaki izvirnih rastlin itd. „Na ta način bi se ustanovil stalni oddelek trtnice na pogled, tako da ostane isti po dobi domnevanega izvrševanja deželne trtnice kot trajen bistveni del norišnici dodane kmetijske naselbine. »Potemtakem bi se stroški za rastlinjake, za vodnjak, sesalko, za pristrešja, izvirne rastline itd. izdali za stalno napravo bistvenega dela norišnične kmetijske naselbine, ki naj bi se začasno uporabljala skupno z deželnimi trtnicami. »Najmanj skozi tri leta, in sicer dokler ne bodo popolnoma dozorele izvirne rastline, in morebiti tudi dlje časa za en del teh slednjih, se bodo morale seveda nabaviti trtne količi za cepljenje, od zunaj. „Tekom leta 1904 in sicer gotovo pred poletjem, bo tam pripravljen vodnjak in sesalka za zalivanje spodnjih tal." Ako se ne bo moglo za časa ustanoviti rastlinjaka za prisilno vzgajanje, se bo lahko med tem provizorično uporabilo v to svrho vže obztoječe rastlinjake obeh deželnih kmetijskih šol (ali pa kak drug primeren kraj), in potem bi se prenesli zaboji s prisilnimi cepljenci v trtnico v svrho presaditve v zemljo. Tudi cepljenje se bo lahko izvršilo na mizi v prostorih višeomenjenih šol (ali v drugih primernih prostorih) - „Ta načrt za ustanovitev trtnice bi ne zahteval tratenja denarja za zgradbo provizo-ričnih rastlinjakov, pristrešij, vodnjakov, stanovanja za čuvaja itd., in bi odgovarjal obojestranskim interesom, namreč norišnični upravi in upravi trtnic z amerikanskimi trtami »Pregled izkazuje potrebo priskrbeti si sledeče stvari: 1) Imenovanje nadzornika trtnic v smislu opravilnika ; 2) Nabavo kolčij „Riparia portalis', „Rupestris du Lot" in mešancev za apnena tla, za cepljenje po zimi in vzgajanje istih v zabojih; 3) Nabavo cepljencev iz domačih in tujih vrst v svrho cepljenja; 4) Prostor za nabiro in shrambo teh kolčij ;' 5) Prostor za cepljenje na mizi ; G) Prostore za čuvaja in za shrambo orodja ; 7) Prostor sposoben, da se ga provizorično segreje v svrho prisilnega vzgajanja cepljencev ; 8) Vodnjak in sesalko, napeljavo po cevih za zalivanje ; 9) Zaboje za prisilno vzgajanje in tozadevni materijal; 10) Termometre in geotermometre za vodilo in najmanje; igrometer; 11) Nože za cepljenje, orodje za zasajenje in za vstvarjenje novih mešancev; 12) Zbirko izvirnih rastlin amerikanskih mešancev ; ,13) Zemljišče za ustanovitev permanentnega oddelka trtnice; 14) Zemljišče za presajanje cepljencev po prisilnem vzgajanju; 15) Posušeno stajo in kemične gnoje za ognojitev nasadov stalnega oddelka in zemljišča za presajanje. „Glede ekonomičnega dela se opomni, da se prihrani s prisilnim vzgajanjem v zabojih eno leto. In res, v novembru že se lahko zopet zadobi velik del stroškov, napravljenih za cepljenje in presajanje v februariju na mizi cepljenih kolčij ; tako da za upravo trtnic je potrebna primeroma mnogo manjša napravna in prevodna glavnica. . „Slednjie bode koristno, da se poizve, kako bo moralo biti vrhovno vodstvo trtnic poverjeno osebi, ki nudi vsled svojih znanostnih zmožnostij in vsled izkušnje na špecijel-nem polju sličnih del — glede na strogo znanstveni eksperimentalni značaj proučevanj, ki se morajo izvršiti za stvarjenje novih mešancev amerikanskih trt z domačimi, in glede na potrebo, da se zagotovi prileganje nositeljev cepljencev posameznim zemljiščem in enakost istih za cepljenje domačih trsij — gotovo poroštvo, da bode toli ustanovitev, koli zakup trtnic v vsem odgovarjal namenom objavljenih od visokega deželnega zbora. Kajti uspeh tega važnega podjetja, ki je prav za prav bistveno in konečno odločilno za prihodnjost deželnega trtorejstva, bo v bistvu odvisen, kakor se dogodi pri vseh sličnih napravah, od izbere onega, ki bo moral biti duša in tvoritelj vseh znanstvenih in praktičnih poslov, in ki bo moral prevzeti težko odgovornost vrhovnega nadzorstva osrednje trtnice in trtnic-podružnic ......■••••••• „Da se razširi izvrševanje cepljenja na mizi in na mestu rastenja, ki je za malega kmeta jako koristno, se bodo lahko oživotvorili pri trtnicah-podružnicah neposredno cep-Ijenci te vrste v posebnih tečajih za one, ki bi se radi. v tem izučili. „Tu dana opomba o tem teoretičnem in praktičnem poduku je v glavnem namenjena v to, da utrdi navedeni odstavek, zadevajoč znanstveno in eksperimentalno navodilo, ki bode moralo urediti vse delovanje nove ustanove." d) Deželna trtnica. Sklieevaje se na navedeno poročilo, so se obrnili poročevalci dne 9. novembra 1903 pismenim potom na deželni odbor s predlogom, da bi se jim naročilo — v svrho da bi se ne tratilo časa, ki je potreben toli za izkopavanje zemlje, prej ko pričnejo ostri mrazi, koli za nabavo materijala za oplemeničenje in zasad — izkopavanje zemlje in nabavo materijala, v katero svrho naj bi se dalo iz špecijalnega zaloga kredit za tozadevne stroške pri trtni-cah z amerikanskimi trtami. Deželni odbor se je bavil s to zadevo v seji dne 11. novembra in je sklenil sledeče: „ Glede na mnenje, ki se je podalo na poziv deželnega odbora z dne 28. oktobra t. 1. št. 6972 zadevajoče ustanovitev trtnic z oplemenjenimi amerikanskimi trtami ; glede na to, da se združita z ustanovitvijo osrednje deželne trtnice z amerikanskimi trtami na eni strani zemljišča deželne norišnice, določenega za napravo poljedelske kolonije, dve deželni podjetji znamenitih ekonomičnih in moralnih koristij ; gledfe na to, da se uresničenju višenavedene ideje ne protivijo razlogi psihijatrično zdravstvene narave, marveč da sta se izrazila dva izvedenca Dr. Aron Luzzatto in Dr. Ernest Fratnich, da je iz zdravniškega stališča izvedenje tega načrta dopustno, kateri načrt ne obsega nič druzega, kakor zapričetje ustanovitve poljedelske kolonije za norišnico v smislu poročil zadevajočih zgradbo norišnice, katera so se svoječasno predložila deželni upravi; „se sklene, da se ustanovi osrednja deželna trtnica z amerikanskimi trtami na enem delu zemljišča, določenega za poljedelsko kolonijo deželne norišnice. „Pri izbiranju zemljiškega oddelka se bode moralo ozirati na potrebo, da se napravi trtnice na ugodnem kraju z ozirom na razdelitev poslopij norišnice in drugih poljedelskih naselnic. „Gled& na to, da se do sedaj ni izvršila detinitivna sestava deželne komisije, kterej bo poverjeno upravništvo trtnic z amerikanskimi trtami, in sicer ker ni še došla nikaka izjava c. kr. namestništva glede odposlanja zastopnika istega v komisijo in glede vladnega podpiranja podjetja; „v poštev jemaje tudi potrebo, da se koj ustanovi trtnica, da se ne zamudi s tem nujnim podjetjem eno celo leto ; „se sklene naložiti veščaku prof. Hugues, da prevzame pripravljavna dela za ustanovitev navedene osrednje trtnice v mejah uže izdelanih programov, vštevši uže določene stroške." O teh sklepih ie bil obveščen gosp. prof. Hugues s posebnim odlokom, s kterim ga je deželni odbor naprosil, da bi ga podpiral s svojimi mnogimi tehničnimi znanostmi, pri uresničenju podjetja, ki je znamenite važnosti za deželo, in mu je izrazil najtoplejšo zahvalo za blagovoljno podpiranje ves čas, ko se je bavilo z višenavedenim predmetom. Ker so dospele stvari do te točke, je smatral deželni odbor potrebnim, da obvesti o tem c. kr. namestništvo, in je naznanil z dopisom z dne 11. novembra 1903 št. 7665 tej oblasti sodila, ki so ga dovedla do odločitve, ustanoviti deželno trtnico z amerikanskimi oplemenjenimi trtami na onem delu zemljišč, določenih za poljedelsko kolonijo norišnice ; obrazložil mu je koristi podjetja s tehničnega stališča in iz ekonomične strani za boljšo bodočnost dežele in je toplo obnovil prošnjo, da bi namestništvo blagovolilo določiti svojega zastopnika v deželno komisijo, katere sestava je bila nujno potrebna, in je je konečno prosil, da priporoči brezdvomno koristno deželno podjetje c. kr. vladi v materjelno in moralno podporo, na kar naj bi ista podelila, po tolikih nasprotnih elementih v sredino lastne ekonomične eksistence prizadeti deželi, ktero sredino tvori poljedelstvo, — en del onih bogatih podpor, ki jih podeljuje letno in stalno drugim deželam, ktere uresničujejo z dovoljenjem vlade enaka podjetja, kakor so tu začrtana. Pričakovaje uspehov navedenega dopisa, je naslovil deželni odbor, ki je stremil vedno po tem, da se pospeši ustanovitev osrednje trtnice, ter kolikor le mogoče, da pospeši koristi, ki so se pričakovale za trtorejstvo cele dežele, — dne 14. novembra 1903 pod št. 7805 na c. kr. poljedelsko ministerstvo sledečo spomenico: „S pomočjo podpore, podeljene v to svrho od deželnega zbora s 15.896 K, bo moral podpisani deželni odbor ustanoviti v Gorici deželno trtnico z oplemenjenimi amerikanskimi trtami, z namenom, da preskrbi materijal za poznejšo ustanovitev 4 trtnic-podružnic za vipavsko dolino, za Brda, za visoko in za nizko ravan, ki bodo "imele cilj ustanoviti določitev cen, da se doseže znižanje kupnih cen navedenih amerikanskih trt pri nekaterih zasebnih trtnicah, ki obstojijo v deželi; — da priskrbi nadalje letno veliko količino ple-meničenj z najdragocenejšimi vrstami miznega in vinskega grozdja, ki ima služiti v pleme-ničenje obstoječih vrst, in da zedini konečno vinske pridelke te dežele po malih in izbranih uzorcih za veliko trgovino. „Ker se je preskrbelo potrebno zemljišče za osrednjo trtnico, za kar se je uporabil en del površine 8 ha, določenih za poljedelsko kolonijo, ki se ima pridati deželni norišnici pri Sv. Roku v Gorici, tako da bo tvorila navedena trtnica bistveni del imenovane kolonije pod vodstvom posebnega tehničnega osobja, mota se še sedaj preskrbeti koj materijal za vplemeničenje in za prisilno obdelovanje amerikanskih kolčij v zabojih in sicer približno 400.000 kovčij „Riparia Portalis-' in „Rupestris monticola '; priskrbeti je tudi treba zbirko mešan cev da se jih poskusi v izvanrednih slučajih, kjer se nahaja nenavadna množina apna v zemlji. ,.V to svrho se je uže potrebno poizvedovalo pri znanem trtorejcu Richter v Mont-pellier, kteri nas je opozoril, da se mora imeti ministersko dovoljenje, če se hoče prejemati amerikanske trte iz inozemstva, in sicer to radi nevarnosti, da se upelje „Blak rot". „Toda cene za nabavo navedenega iz Montpellier so jako visoke, istotako visoki so tozadevni stroški. Vrhu tega pa je možno, da se prejme kolče iz Montpellier prepozno za cepljenje na mizi. ,.Glede na to, da je ustanovitev deželne trtnice z oplemenjenimi amerikanskimi trtami splošne koristi, prosi podpisani deželni odbor za brezplačno podelitev ali podelitev po znižanih cenah spodaj navedenega materijala iz državnih trtnic z amerikanskimi trtami in če možno iz osebljenih trtnic : 200 tisoč kolčij Rupestris monticola; 200 tisoč Riparia Portali* za plemeničenje, nadalje 2-3 tisoč koreninja najdragocenejših vrst za apnena tla, iz državne trtnice v Otterbach-u (Scharding), da se izvršijo poskusi. „V slučaju pa, da bi vis. c. kr ministerstvo ne moglo podeliti vsega navedenega materijala, se isto naproša da bi izdalo dovoljenje za naročbo pri trtorejcu Ricliter v Monte-pellier; opomni se, da je odgovor jako siljen, kajti Richter piše, da bi bilo nevarno da bi pošle vse kolči, če se jih ne naioči nemudoma, kajti v oni zavod prihajajo neprenehoma velika naročila. „ Naproša se tedaj to visoko ministerstvo, pred vsem da ne bode dvoma o naravni kakovosti materijala, da dovoli potrebnih 400 tisoč kolčij iz državnih trtnic ; opomni se, da se zemljišče za to trtnico v Sv. Roku (Gorica) nahaja v občini, ki je bila proglašena tilokseričnim." Prepis te spomenice se je odposlal dne 25. novembra 1903 pod enako št. c. kr. namestništvu v Trstu s prošnjo, da bi jo podpiral pri poljedelskem ministerstvu. Da se omogoči namestništvu podati najvišji oblasti motivirano mnenje, se mu je odposlal ob enem splošen načrt osreduje deželne trtnice in so se mu preskrbela podrobna pojasnila o namenu trtnice, ki je, da so preskrbi kmetovalcem po trtni uši opustošenih krajev možnost, povzdigniti se iz propadlega ekonomičnega stanja, (kamor jih je dovedla navedena nadloga odvzemši jim vsako rešitev vsled opustošenja vže cvetočih vinogradov) s tem, da se razdeli med nje po kolikor možno nizkih cenah potrebni materjal za zopetne zasade svojih vinogradov. „Jako naravna stvar je, — se je reklo, v dopisu — da se akcija obnese tem uspešnejše, čim večji bo odpust na kupnih cenah, ki se bo lahko podeljeval s čemer se bo koristilo deželi, kmetijstvu in trtorejstvu, če bo hotela visoka vlada pomagati deželnemu podjetju z brezplačnim ali pa s zalaganjem po znižanih cenah materjala, potrebnega za zasade ; ko-nečno pa bo imela tudi vlada sama z donašanjem višeomenjenega materjala v svrho, da se ohrani, odnosno obvaruje propada vrsta javnih davkoplačevalcev, ki so pač velikega pomena, korist. e) Naprava v delu. Da se zagotovijo dobri cepljenci, se je na predlog gosp. prof. Karola Hugues — ki je postal duša celega obsežnega podjetja - odložilo obrezovanje vinogradov obeh kmetijskih šol. Istočasno se je določilo, da se da v italijanskem oddelku kmetijske šole na razpolago en primeren prostov v svrho shrambe amerikanskih kolčij za deželno trtnico. Bilo je decembra meseca. Pripravljavna dela za ustanovitev deželne trtnice se že pričela. Ni se imelo kolčij. Presvrbitev istih je postala nujna. Profesor Hugues je zopet odpotoval v Velun da zagotovi deželi iz škofovske prebende zalaganje 100.000 kolčij Rupestris monticola in 150.000 Riparia Portalis, ki naj bi se odposlale tekom meseca januarija, ali k večejemu tekom prvih dnij februarija 1904. Za prevoz tega materjala je bilo potrebno na podlagi namestništvenega odloka z dne 11. marca 1897 št. 2099 — posebno dovoljenje c. kr. namestništva. Za tako dovoljenje se je prosilo z dopisom z dne 9 decembra 1903 št. 4840; zadobilo se je isto z dopisom c. kr. namestništva z dne 15. decembra št. 34.023. Profesor Hugues je nato naročil onih 250.000 kolčij in ob enem še 120.000 Rupestris monticola in Riparia Portalis pri upravi barona Ritter iz Monastera. Dne 28. decembra 1903 je došel deželnemu odboru sledeči dopis c. kr. namestništva z dne 26. decembra 1903 št. 33.057. „Reševaje tamošnji dopis z dne 11. novembra t. 1. št. 7665, c. kr. namestništvo ne more ugoditi, z ozirom na stališče zavzeto od c. kr. poljedelskega ministerstva, objavljenega z namestništvenim dopisom z dne 23. januarija 1903 št. 630, prošnji deželnega odbora, zadevajoši imenovanje enega zastopnika tega urada v deželno komisijo za trto- in sadjerejstvo, ki stoji neposredno pred sklicanjem." Pri tej točki bi se lahko poročilo o tej zadevi končalo, ker spadajo nadaljni pripetljeji podjetja v leto 1904. Predno pa se sklene, bodi dovoljeno, da se omeni okolnost, da je deželni odbor imenoval, zaslišavši porej mnenje tehničnih izvedencev, v seji dne 8. januarjia 1904, nadziranja za osrednjo deželno trtnico, katero mesto je bilo razpisano v natečaju z dne 16. septembra 1903. Mesto je bilo podeljeno v smislu pogojev, stavljenih v natečaju, vrtnarju Dominiku Zuliani, katerega se je spoznalo izmej vseh prosilcev najsposobnejšim; imenovani je nastopil svoj posel takoj. Za časa, ko so se pisale te vrste se je z vso vnemo cepilo amerikanske trte v prostorih deželne palače, ki so bili na razpolago, nadalje v onih kmetijskega društva in ko-nečno v nalašč najetih prostorih; vredil, vodil in nadzoroval je vse gosp. prof. Hugues na način, vzvišen nad vsaka hvalo; ta gospod si je pridobil vže radi tega dragocenega dela samega, nepozabljivost v hvaležnosti dežele. 8. Obnovitev filokseričnih vinogradov. Brezobrestna posojila. Odb^st. 3445, Znano je iz poročila preteklega leta (str. 48 in nasld.) kako je deželni odbor naprosil z dopisom z dne 14. novembra 1902 št. 4714 c. kr. namestništvo, da bi se isto potrudilo zagotoviti pri pristojnih osrednjih oblastih kak prispevek iz državnih sredstev za obnovitev vinogradov te dežele, prizadetih po trtni uši, in sicer da bi bil ta prispevek trikrat večji od onega, kojega podeli dežela. Visoki deželni zbor je sprejel v seji dne 21. decembra 1902 resolucijo, v katerej je odobril v vsem korake, ukrenjene od deželnega odbora in je pospešil pri visoki vladi brzo ugoditev stavljenih zahtev. Deželni odbor je obvestil c. kr. namestništvo o navedeni resoluciji z dopisom z dne 26. januarja 1903 št. 8253 ex 1902. Predno je predložilo c. kr. namestništvo višenavedeno resolucijo c kr poljedelskemu ministerstvu, se je informiralo pri deželnem odboru — z dopisom z dne 15. februarija 1903 št. 3622 — kako svoto je določil visoki deželni zbor za brezobrestna pesojila v svrho obnovitve vinogradov, prizadetih po trtni uši in s kakimi deleži teh posojil bi bili deležni prosilci, ki so se vže javili potom c. kr. namestništva. Deželni odbor je odgovoril na više označeni namestništveni dopis z dopisom z dne 25. februarija 1903 št. 1448, in je obvestil c. kr. namestništvo, da je na razpolago za podelitev brezobrestnih posojil v svrho obnovitve filokseričnih vinogradov iz deželnih sredstev 40.000 K, in sicer 20.000, prevdarjenih v deželnem proračunu izza leta 1903 in ostalih 20.000 prenešenih izza leta 1902. Te sleduje pa bi morale biti razdeljene med prosilce, ki so se javili leta 1902, med tem ko so bile one druge reservirane za one, ki bi se bili javili leta 1903. Pri tej priliki je deželni odbor omenil, da bi ne smela zaviseti predložitev deželno zborske resolucije z dne 22. decembra 1902 pri c. kr. poljedeljskem ministerstvu od napovedi zneskov, ki bi jih prispeval deželni odbor iz kredita izza leta 1902, med tem ko je resolucija imela namen, da se dovede c. kr. ministerstvo na podlagi najtehtnejših razlogov, vrednih, da se resno upoštevajo, do tega, da zagotovi za podelitev brezobrestnih posojil za vinograde prizadete po trtni uši, prispevek, ki bi bil trikrat večji od onega, ki ga podeli dežela in znaša 20.000 K. Dejstva, navedena v poročilu na deželni zbor, t. j. predhodnem navedeni resoluciji — je navajal deželni odbor — so obče znana, in tvorijo zadostno podlago, da omogočijo c. kr. ministerstvu, da uvidi potrebo pomagati poljedelstvu te dežele, ki se nahaja v jako kritičnem položaju in kojemu grozi brez podpor javnih in posebno državnih faktorjev propad, kar bi potem izkazalo nevaren presledek v javni ekonomiji te dežele, posebno pa v poljedeljstvu in vinorejstvu. Namestništvo je naznanilo deželnemu odboru z dopisom z dne 9 maja 1903 št. 12.230, da je sporočilo dne 19. marca 1903 c. kr. poljedelskemu ministerstvu zadevo o državnih prispevkih za brezobrestna posojila v svrho obnovitve filokseričnih vinogradov. Isto namestništvo je naznanilo deželnemu odboru dne 15. septembra 1903 št. 24.541, da je poljedelsko ministerstvo dovolilo sporazumno s finančnim ministerstvom z odlokom z dne 8. septembra 1903 št. 23.951 znesek 32.000 K za brezobrestna posojila za leto 1903 v svrho obnovitve vinogradov prizadetih po trtni uši v deželi goriško - gradiščanski, toda pod pogojem, da prispeva dežela v istem letu najmanj 20.000 K. Opomnilo pa je to c. kr. namestništvo, da je ta podelitev večjega državnega prispevka kakor ga prispeva dežela povsem izjemna in da se s tem nikakor ni nameravalo ustanoviti predhod za razmerje enakega prispevka za prihodnja leta. C. kr. namestništvo je omenilo ob enem predloge glede razdelitve državnega in deželnega prispevka med prosilce ki so vložili prošnjo za podelitev brezobrestnih posojil, ter izrazilo misel, da bi se rešitev nekterih prošenj prenesla na leto 1904, to pa vsled tega, ker se je izkazal med sredstvi, ki so na razpolago in med svotami, koje izkazujejo prošnje petentov primanjkljaj v približnem znesku tisoč Kron; iz tedanje rešitve bi se izločilo toliko prošenj, kolikor jih obsega celotni znesek navedenega primanjkljeja. Deželni -odbor pa ni delil više označenega mnenja c. kr namestništva, ker je med tem vže sestavil izkaze o posojilih, ki se imajo podeliti. Radi tega je odgovoril dne 22. septembra 1903 pod št 6377 tej oblasti, jemaje hvaležno na znanje okolnost, da se je visoka vlada velikodušno odločila, razširiti koristi zakona z dne 4. aprila 1902, 1. drž zak. št. 136 zadev, višji državni prispevek za obnovitev vinogradov, prizedetih po trtni uši, tudi na našo pr zadeto deželo — in dal na razpolago onih 20 U00 K prenešenih izza leta 1902, ter vrhu tega predlagal da se ne prenese nobene izmed vloženih prošenj (celotno število 119) na prihodnje leto, marveč da se reši vse, pri čemer naj se zmanjša proporcijonelno svota, koja pripade na vsako posamezno prošnjo do celotne visokosti obeh prispevkov, v znesku 52000 K. Konečno je deželni odbor predočeval dejstvo o jako slabi letini in o neprestanem razširjanju trtne uši po deželi in je nujno prosil c. kr namestništvo, da podeli deželi tudi za prihodnje leto večjo podporo iz državnih sredstev v svrho obnovitve vinogradov, prizadetih po trtni uši. C. kr. namestništvo je sprejelo neizpremenjeno predloge deželnega odbora, v kolikor se je tikalo sprejetje vseh prošenj za brezobrestna posojila in o tem obvestilo deželno upravo z dopisom z dne 20. novembra 1903 št. 26.281 s pripombo, da je prispeval k navedenim posojilom Visoki Erar z 61*54°/0 in deželni Erar z 38.46"/0 in da so se ob enem odposlali kirografl, zadevajoči posojila, c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici in Sežani. Glede ugotovljenja svot, sprejetih od dež-lnega erarja, je omenilo c. kr. namestništvo, da se bode obrnilo na deželni odbor potem, ko se bodo državni organi za nadzorovanje enologije prepričali, da so tozadevna dela dovršena. V istem dopisu je omenilo namestništvo, da je določilo kot zadnji rok za obnovitev vinogradov, prizadetih po trtni uši, konec septembra 1904. Število prosilcev, ki so se vzeli v poštev, znaša : V političnem okraju Gorica 13, sfe skupno svoto K 11.718.20; v političnem okraju Sežana 68, se skupno svoto K 40 281'80. Višenavedene svote pa se niso mogle ugotoviti tekom leta 1903. V istem letu pa se je ugotovilo 13.182 50 K na posojilih na breme deželnega kredita izza leta 1901. 9. Akcija v pomoč občinam, prizadetim po toči. Odb. št. 424, 776, V nadaljevanje obrazložb, navedenih na strani 43. predhodnega poročila se omenja 885, 1141. sklep deželnega zbora z dne 3. januarija 1903, s katerim je bilo danih deželnemu odboru na razpolago 10.000 Kron, da ž njimi podpira, v prvi vrsti z javnimi deli, furlanske občine, prizadete po elementarnih nezgodah. Toda dne 23. istega meseca je izšlo v nekem domačem listu zaznamenilo, iz katerega je sledilo, da je bilo deputaciji nekterih poškodovanih občin uradno sporočeno, dajec. kr. ministerstvo dovolilo občinam Furlanije, prizadetim po elementarnih nezgodah, svoto 120.000 Kron, od katerih je stalo 80.000 takoj na razpolago; da je bilo od višenavedene vsote določenih 100.000 za izvršitev nujnih in-občekoristaik. del v navedenih občinah, in ostalih 20.000 K da se bode uporabilo za nabavo in razdelitev žita mej najpotrebnejše prebivalce potoni katoliške zveze (Federazione cattolica) s sodelovanjem vladnih organov, to pa na predlog, stavljen vladi od predsednika navedene zvezo. Deželni odbor je odposlal, neprijetno zadet po tej notici, dotični dnevnik s sledečim dopisom z dne 28. januarija 1908 št. 776 c. kr. natnestništvu : „Ko so nastopile v poletju 1902 škode po toči, povodnjih in po suši, ki so z opustošenjem polj in uničenjem najboljših upov kmečkega stanu povzročile ono slabo premoženjsko stanje, ki kaže danes, v trdih časih, svoje strašne posledice v obliki bede in lakote, je bil ta deželni zastop oni činitelj, ki se je zavzel za bolestne vzklice, ki so se vzdignili na vseh krajih te dežele ; o teh vzklicih je bila obveščena visoka vlada s spomenico z dne 2. septembra 1902 št. 5753, katerej je sledila ona ž dne 6. oktobra 1902 št. 6531, v svrho zadobitve pomoči iz državnih sredstev, ki naj bi ublažila slabe posledice tolikih škod. ,,Med tem ni ostala ta uprava brezdelna, marveč se je z dovoljevanjem prispevkov za dela občne koristi, za uravnavo hudournikov, za popravo rek. za zgradbo cest, za saniranje občin, za nadaljevanje boja proti pelagri itd trudila, da stori vse. najboljše za prenašanje bremen potrebne pomoči v mejah svojih močij in da se odzove prošnjam za pomoč toli prizadetega stanu. „Deželni odbor je radi tega sprejel z živim zadovoljstvom in srčno hvaležnostjo poročilo, da so dovoljeni iz državnega podpornega zaloga znatni prispevki v korist te opu-stošene dežele. „Do naznanila, koje je prinesel priloženi tukajšnji dnevnik, vsled kterega bi se izvršilo razdeljevanje enega dela vladne podpore, določene za Furlanijo potom konsorcija, ki nima značaja javnega urada, naravno, podpisani ne more imeti nikakega zaupanja, kajti to bi zahtevalo preveliko žrtev oblasti, pravno sestavljenih uradov, ki imajo značaj javnosti in ki so v prvi vrsti poklicani, da posredujejo, — z jamstvom nepristranosti, ki temelji na odgovornosti javnih funkcij onarjev, — med upravljenimi prosilci, ki stegajo roke po podpori in javno oblastjo, ki podeljuje podpore. „Ykljub temu se obrača podpisani do c. kr. namestništva s prošnjo, da bi blagovolil dati tozadevna pojasnila." Na ta dopis je odgovoril N. E. c. kr. namestnik grof Goess dne 1. februarija z dopisom št. 3066/II 1903 katerega besedilo sledi tu v prevodu. Št. 3066/1903/11. V'Trstu, dne 1. februarija 1903. Neposredno po vremenskih nezgodah, ki so zadele tekom preteklega poletja grofijo Goriško-Gradiščansko, posebn'o pa okraj Gradiščanski, sem za prepričal, ne da bi čakal na kako izpodbujo z druge strani, deloma po osebnem pregledu, deloma po pregledovanju na licu mesta po meni podrejenih državnih upravnikih, o revščini prebivalstva, ki je nastopila vsled teh nezgod, in s tem sem utemeljil svoje predloge jia osrednjo vlado za podelitev podpore bednemu prebivalstvu iz državnih sredstev. Osrednja vlada je sprejela te moje predloge v mejah, stavljenih iz proračunskih ozirov, ter mi dala na razpolago znamenite zneske osobito za nabavo, materjalnega blaga za se-jatev, kakor tudi za nabavo živeža bednemu prebivalstvu gradiščanskega okraja; razdelitev omenjenih zneskov se izvrši pod vednim nadzorstvom državne uprave in s privzetbo občinskih predstojnikov, krajnih dušnih pastirjev in obstoječih poljedelskih korporacij, ki so po svoji organizaciji še najsposobnejše, sodelovati pri tej akciji, ki se ima izvršiti s pod-vizanjem. To postopanje pri razdelitvi naturalnih podpor, koje sem izvolil jaz, je potem tudi našlo, ogibaje se vsake stvari, ki bi vzbudila pri prebivalstvu, prizadetem po bedi, le količkaj dvoma o nepristranki razdelitvi, sporazumnost; sploh po lahko konstatiram s zadoščenjem da je uživala državna akcija za odstranitev bede pri vseh prizadetih popolno zaupanje. »S tem si počaščujem odgovoriti na dopis z dne 28. p- m. št. 776, kojega priloga sledi v pregibu. O. kr. namestnik Goess 1. r. Deželni odbor je odgovoril koj c. kr. namestništvu s sledečim dopisom z dne 3. fe-bruarija 1903 pod št. 885: . Ganjeni po. plemeniti .inicijativi, kojo je dal v preteklem poletju Nj. E. gospod namestnik v korist prebivalstva prizadetega po elementarnih nezgodah, posebno v gradiščan-skem okraju — v tej inicijativi, o katerej je bil deželni odbor obveščen s spisom c. kr. namestništva z dne 1. februarija t. 1. št. 3066/11, spozna podpisani deželni odbor nov dokaz plemenite duše Nj, E. in blagohotnih čustev ki ga navdajajo v korist te dežele, vsled česar se mu izražajo najtoplejše zahvale. Tudi v dejstvu, da hoče Nj E. gospod namestnik skrbeti za razdelitev podpor in natura, spozna podpisani s hvaležnostjo vzvišen in človekoljuben namen Nj. E., da se bo izvršila razdelitev kar le mogoče skrbno in nepristranski. Tem mučnejše pa je deželnemu odboru, ker je izvedel iz verodostojne strani, da predstojnik c. kr. vlade ni natančno obveščen o utisu, ki ga napravijo na prebivalstvo nektera predrugačenja določena pri razdelitvi podpor, med tem ko se je Nj. E. sporočilo, da je omenjeno prebivalstvo cenilo način razdelitve in se strinjalo s polnim zaupanjem z nepri-stranostjo tega načina; deželni odbor mora obstati vsled vsakdanjih skušenj vedno na prepričanju, da se je vzbudil v prebivalstvu čut nevolje in da občni čuti tudi sedaj tlijo in besnijo proti nekaternikom, ki, poklicani da sodelujejo pri razdelitvi, pri izvršitvi te slednje najbrže ne zasledujejo natančno namenov Nj. E. namestnika.* Ob enem je odposlal vsled sklepa deželnega odbora deželni glavar županom po toči poškodovanih občin sledeči poziv : „Vsled deželno-zborskega sklepa z dne 3. januarija 1903, ki določa, da se uporabi podpora v znesku 10.000 kron v pomoč občinam, ki so prizadete po elomentarnih nezgodah, za napravo javnih del, čast mi je povabiti Vaše Blagorodje v imenu deželnega odbora skupno z drugimi gg župani na razgovor, ki se bo vršil v deželni hiši v nedeljo, dne 8. februarija t. 1. ob 10V2 pred p , v dosego konečuega sporazumljenja v predležeči zadevi". Devetindvajset županov se je odzvalo pozivu in zborovanje se je vršilo dne 8. februarija 1903 v prostorih deželne hiše. Gospod Antonelli, državni poslanec, ki je bil tudi vabljen, se je telegraličnim potom opravičil, da ne more prisostovati, ker je zadržan v državnem zboru. O zborovanju se je spisal sledeči zapisnik: Zapisnik konference furlanskih županov poškodovanih občin, ki se je vršila dne 8. februarija 1903 v prostorih deželne hiše ob 10l,2 predp. Pričujoči: Gospod deželni glavar komander Pajer, deželni odborniki Dr. Marani in Dr. Verze-gnassi in odbornik-namestnik Dr. Venuti. Zastopniki 29., po elementarnih nezgodah leta 1902 prizadetih občin. Gosp. Antonelli je opravičil svojo odsodnost. — Predmet razpravljanja : Razdelitev 10.000 Kron, koje je dal deželni zbor s sklepom z dne 3. januarija 1903 na razpolago za razdelitev med občine, ki so bile največ poškodovane po elementarnih nezgodah leta 1902, potom izvršitve javnih del. Ko se otvori razprava, ki se razvije mirno in stvarno, se oglasi k besedi več občinskih zastopnikov, ki izrazijo svoje želje; govorita tudi gg. Dr. Verzegnassi in poslanec Valentinis. Potem se sklene sledeče: 1) Sklene se svetovati deželnemu odboru, da razdeli onih 10 000 Kron, podeljenih od deželnega zbora, med poškodovane furlanske občine, oddelivši iste v 4 vrste in razvrstivši jih po krajih, več ali manj prizadetih po škodah. Pri določanju podpornih svot, koje se ima podeliti posameznim občinam, se bo jemalo v poštev potrebo, da se v večji meri obdaruje one, ki so bili največ prizadeti. Podpora naj bi se dovolila za izvršitev javnih del, prepustivši občinskim zastopom prosto smer v izbiranju del. 2) Na predlog gosp. Verzegnassi se sklene : Izprositi od osrednje vlade nakaz dopolnilne podpore iz čuvnega državnega zaloga v smislu svoječasuo dane obljube, da se bode podelila namreč Furlaniji podpora, primerna prizadjani škodi, kajti dovoljenih 120.000 Kron ni malo ne dosega dejanske škode, ki presega poldrugi milijon Kron. 3) Na predlog gospoda Valentinis se globoko obžaluje, da je visoka vlada izbrala za razdelitev državnega prispevka v žitu, zvezo kmečkih posojilnic, ki je pač zasebna zadruga, in da je prezrla občinske zastope, ki bi morali biti prvi poklicani, sodelovati pri sličnih zadevah. Protestira se proti s tem dejanjem pokazanem nezaupanju do ljudskih zastopnikov in proti napravljeni jim sramoti". Deželni odbor se je odzval želji, izraženi pod 1), in je oddelil po škodi prizadete občine (29), glede na različno mero poškodbe, v 4 vrste. Te vrste obsegajo, in sicer : I. vrsto občine : Turriaco, Villa Vicentina, Perteole, Campolongo, Joanniz, Ajello, Ruda, Tapogliauo, Fiumicello, Medea, Cervignano. II. vrsto občine : Visco, Muscoli, Ronchi, Versa, S. Pier d' Isonzo, Pieris, Tržič, Ro-mans, Scodovacca. III. vrsto : Terzo, Oglej, St. Vid. Dolenje, Villesse. IV. vrsto : Farra, Mossa, Mariano, Chiopris. Vsaki občini I. vrste, se je nakazala potom pristojnega c. kr. davčnega urada z odlokom z dne 12. februarija 1903 št. 1141 podpora v znesku 450 K., onim II. vrste 380 K, onim III. vrste 200 K ; onim IV. vrste 160. Tudi sklepu pod točko 2) se je deželni odbor odzval, ter naslovil dne 12. februarija pod štev 1141 na c. kr ministerstvo za notranje zadeve sledečo spomenico: „Udano hvaležen za plemeniti vzlet, s katerim se je c. kr. vlada odločila ublažiti škodljive posledice elementarnih nezgod, ki so opustošile v preteklem poletju Furlanijo, smatra podpisani deželni odbor, upoštevaje dejstvo, da visoka vlada ni bila obveščena o vseh onih okolščinah, ki bi jo dovedle do radodarne podelitve pomoči — kar je bil tudi občeznan njen namen — v meri prilični namenu, v svojo dolžnost, da opozori to c. kr. ministerstvo na sledeče okolnosti : „Pred vsem naj bode podpisanemu dovoljeno omeniti pod kakimi okolnostmi je došel v poletju 1902 bič narave v Furlanijo. „Furlanija je kraj brez izjeme jako rodoviten, kojega obdeluje prebivalstvo, ki bi se lahko merilo vsled svoje delavnosti, odreka in varčnosti z najpoznanejšimi kmečkimi prebivalci sveta. Kraj, ki bi rodil, če bi bil obdelan na način, uveden pred davnim časom v Franciji, Italiji in drugih deželah, kar se tiče vrste in množine pridelkov, štirikrat več, kakor sedaj, ter bi bil zmožen zmagoslavno tekmovati z vsemi najbolj cenjenimi pridelki, ki tekmujejo danes med seboj na trgih svetovne trgovine. „Dobro. „Ta kraj, tako obdarovan od narave, ki leži pod milim obnebjem, ter ima plodovitost zemlje in vodo v obilosti, je primoran pri izobilosti voda upoštevati faktorja nesreč, ki zasmehuje plodovitost zemlje, ki uničuje pridelke s škodljivimi povodnji, zasmehuje istotako milobo obnebja ki razvija in razširja malarijo iz brezštevilnih močvirij, koje napravljajo v tej deželi povodnji, pustivši za seboj grenke spomine in posmrten bič. „Ce bi bile struge voda v tem kraju urejene in močvirja posušena, bi bil za vedno odpravljen uzrok strašne bede, od ktere ne samo, da zavisi vsak gospodarski napredek, marveč ki preži tudi naravnost na obstanek prebivalstva. „Dovolj znano je, kako odnaša malarija številne delavne moči furlanskim poljem, kako manjšuje konkurenca cen kmečkih pridelkov drugih dežel pomožna sredstva prebivalcem Furlanije, ki bi lahko ta sredstva prejeli iz svojih s trudom pridobljenih pridelkov, kako je konkurenca italijanskih vin zadala, po iilokseri in drugih nasprotnikih prizadetim trtam zadnji udarec vinogradnim pridelkom te dežele in kako je konečno vsekala skrajna beda, povzročena po vseh teh okolščinah, ono strašno odprto rano, ki se zove pelagra in ki kliče (pač povsej pravici) v spomin položaj nesrečnih Indijcev, koje pušča angleška vlada na milijone umirati lakote. „Deželni odbor, ki niti od daleč ne misli pripisovati krivde tega obupnega stanja c. kr. vladi, - ker to stanje obstoja, žal, vže izza nedoglednega časa — ceni visoko inicijativo zboljševanja in pravično delo pomoči; boji se pa, da ta inicijativa ne bo izkazala, ravno ker so nezgode vže stare, onih resultatov, koje zapopadajo nameni te visoke vlade. „Ce se pridene tu navedeni sliki še materijelno nemožnost, da bi deželna uprava prispevala temu državnemu delu odpomoči v višji meri, kakor do sedaj, — to pa iz uzroka, ker bi utrujeno prebivalstvo ne moglo prenašati novih zvišanj doklad in ker je konsum na pivo edini vir, ki je vedno pripravljen podpirati višjo deželno davščino, in je bolj kakor slej zavarovan s starim in nejasnim „noli me tangere" — se zadostno popolni pojem položaja, v kterem se je nahajala Furlanija, ko so bili njeni upi, njeni pomožni viri leta 1902 namah strti, uničeni po toči. „Škode, povzročene po oni nepozabljeni nesreči, presegajo en milijon Kron. „To dokazujejo informacije, vdobljene od pristojne strani. „To so pritrdila tudi poizvedovanja upravnih organov vis. vlade. „Bolesten klic tega kraja, izražen v spomenici prizadetih občin, je bil odposlan potom primorskega c. kr. namestništva Najvišjim oblastim c. kr. vlade s spremnico podpisanega deželnega odbora z dne 2. septembra 1902 št. 5753. ^Istočasno so državni poslanci te dežele z vnemo delovali pri c. kr. osrednji vladi, ter prosili za takojšnje tostvarne ukrepe; prejeli so tolažilno zagotovilo, da se bode dalo Furlaniji polno pomoč in krepko podporo v proporcijonalni meri povzročene ji škode. „S posredovanjem oblastij, ki so obvestile osrednjo vlado o omenjenem bolestnem vzklicu Furlanije, je bilo podeljenih iz državnih zalogov 120.000 K, t. j. 90.000 K za nujna javna dela, in 30.000_K za razdelitev žita semena in živeža. „Gradiščanska politična oblast je predlagala s predložitvijo informacij ravno navedeno svoto 120.000 K, iz česar ne more razvideti podpisani druzega, kakor da so bile informacije c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški čezmerno optimistične, ali pa se to glavarstvo ni upalo vsled pretirane zadržbe, predlagati višjo svoto od navedene. „Naj bode kakor hoče, vsekako obžalovanja vredno in neizpodbitno dejstvo je, da je podpora 120.000 Kron na nerazmeren način nepristojna visokosti škode in ne more niti od daleč pridobiti značaja realnega in popolnega uspeha. „Na razpolago so temu c kr. ministerstvu temelji pregledovanj, ki so se izvršila svoječasno radi škod, povzročenih v Furlaniji. „Iz istih se lahko c. kr. ministerstvo prepriča bolj kakor iz vsacega poročila, o resničnem bistvu škod in o rezmerju, ki obstoji med celoto istih in med podeljeno svoto 120.000 K. Podpisani obstoji na tem primeru, ker iz njega mora izvirati prepričanje za to c. kr ministerstvo, da v podpori, podeljeni Furlaniji ni bila izražena ona „p o 1 n a pomoč in krepka podpora v proporci j onelni meri s škodo ki jo je imela (Furlanija)," lcojo je visoka vlada svoječasno obljubila. „Upoštevaje to okolnost, kakor tudi vsled dejstva, da poostruje pusti letni čas in pomanjkanje dela bedo na skrajen način v vseh poškodovanih krajih, prosi deželni odbor, da bi c. kr. ministerstvo popolnilo dobroto s tem, da koj nakaže višjo dopolnilno podporo. „Podpisani ne smatra potrebnim pridjati vže navedenim še druga dokazila v dosego uslišanja predstoječega vprašanja, kajti na to slednjo računa tem gotovejše, čim je prepričan, da mora tozadevni državni dobiček svetovati najvišjim merodajnim faktorjem, ohranitev, bilo tudi z največjimi žrtvami, rodovitnega in plodonosnega kraja pogube, poštenega in delavnega ljudstva bede in tej slednji sledečih posledic, namreč pomanjkanja, pelagre, blaznosti, izseljevanja in smrti. „Omenja se še razdelitev podpor in na t ur a, o kterej je bilo sklenjeno, da se bode poverila zvezi kmečkih posojilnic ; deželni odbor smatra umestnim, opozoriti to c. kr. ministerstvo na skranjo nevoljo, kojo je vzbudila ta ukrenitev v občinskih svetih, to je v oblastih, izvoljenih od ljudstva in sestavljenih na pravni podlagi, ki bi morale biti vsled svojega značaja v prvi vrsti poklicane, da izvršujejo podeljevanje pomoči tem potrebnežem ; one se čutijo zapostavljene za zasebno društvo brez javnega značaja in, kakor obče znano, za politikujoče društvo. „Podpisani ne more prikriti predsodka, ki mu ga vzbuja omenjena ukrenitev, kajti boji se da bi bila pri tem resno riskirana hitrost, neodplatnost in nepristranost razdeljevanja : hitrost in neodplatnost, ker se kmečke posojilnice in zadruge za zavarovanje goveje živine ne nahajajo povsodi, vsled česar se bode z razdeljevanjem zgubljalo mnogo časa in se bodo nakopičili veliki stroški; nepristranost, ker ni redek slučaj, da pripadajo navedenim zadrugam analfabeti, manj ali več ignoranti, več ali manj pristopni neplemenitnim zapeljevanjem, in od takih ljudij bi bilo nesmiselno pričakovanje ali zahtevanje one objektivnosti v dejalnosti, ki je naložena kot uradna dolžnost občinskim predstojnikom. „Umevno je tedaj, da smatrajo zastopniki ljudstva navedeni ukrep kot veliko napravljeno jim sramoto, ukrep storjen za izvršitev dela pomoči v korist ljudstva; podpisani si pošaščuje prositi to c. kr. ministerstvo za takojšnjo preskrbitev potrebnega, da se razprši nevolja in nezaupnost, vzbujena vsled navedene naredbe. „Podpisani deželni odbor računa na izkušeno pravičnost in na objektivnost tega c kr. ministerstva, od katerega zaupno pričakuje, da blagohotno usliši obe v predležečem dopisu izročeni zahtevi." 10. Pogozdovanje peščin in močvirij furlanske ravani. a) Ukrepi naloženi od poljedelskega ministerstva. 4405 ^5105' 7057' ^ poročilu predhodnega leta (str. 36 in 37) se je sporočila vsebina nainestništvenega dopisa z dne 27. decembra 1902 št. 28.009 F. D, ki je predočevala pričakovanja in namene cesarske vlade glede pogozdovanja peščin, močvirij in lagun v političnem okraju gra diščanskem ; o tem predmetu izraža deželnozborski sklep z dne 17. julija 1902 željo po zakonskem načrtu in po denarstveni državni podpori. V navedenem dopisu, v kojem je c. kr. namestništvo zavrglo brezpogojno idejo za izvršitev zaželjenega pogozdovanja na podlagi posebnega deželnega zakona, je isto izjavilo, da si pridržuje proučevanje zadeve če, v koliko in na kak način bi se lahko obdelovalo navedena zemljišča političnega okraja gradiščanskega potom osušenja in delnega pogozdenja. Visoki deželni zbor je določil v seji z dne 3. januarija 1903 na predlog g. grofa Panigai deželni prispevek 3621 Kron za nadaljevanje poskusnega pogozdovanja, koje je c. kr. vlada izvrševala z deželnimi prispevki skozi več let v sodnih okrajih Cervinjan in Tržič. Deželni odbor je nakažal dne 30. marca 1903 št. 199 navedeni znesek potom c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški ter tej slednji omenil okolnost, da je deželna uprava uvidela, da je nadaljevanje nasadnih del na lagunah in močvirjih političnega okraja červi-njanskega in tržiškega ukrep največjega ekonomičnega pomena, ki ima namen čuvati morsko obal pred opustošujočim oglodanjem morja, in pridobiti poljedelstvu precejšuje kose zemlje, ki, ne samo da leže danes neplodoviti, marveč so tudi domovje nalezljivih boleznij, ker razširjajo izvirke malarije. O nakazu omenjene svote je bilo obveščeno c. kr. namestništvo, ki je obvestilo z dopisom z dne 27. maja 1903 št. 11872 deželni odbor, da bo poskrbelo, kakor do sedaj za izvršitev pogozdovanj. Namestništvo je na to odposlalo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški odlok sledeče vsebine (v prevodu nemškega izvirnika): Št. 6163. v Trst, 27. aprila 1903. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški. „Z odlokom z dne 26. 2. t. 1. št. 1999 je odposlalo c. kr. poljedelsko ministerstvo namestništvu vlogo predsedništva kranjsko - primorskega gozdnega društva v Ljubljani z dne 31. decembra pr. I. št. 246, zadevajočo resolucijo, sklenjeno na 25. občnem zboru tega društva v Gradežu dne 31. junija 1902, kjer se je obravnavalo o potrebi in prikladnosti pomiijenja in pogozdenja peščin, lagun in močvirnatih obmorskih stranij v političnem okraju Gradiška. „Pri tej priliki je podalo c. kr. ministerstvo sledeča navodila : „Splošno se c. kr. poljedelsko ministerstvo strinja z nazori, obrazloženimi v predležeči vlogi, ker smatra začetek večje akcije za pomnjenje in pogozdenje peščin pri Gradežu utemeljenim, vsled česar je tudi voljno, to podjetje primerno podpirati. „Uredba podjetja postavnim potom bi se ne zdela potrebna, ker se gre v tem slučaju za razmerno majhne površine, katerih nabavo za pomirjenje in pogozdenje bi ne otežkočili dotični posestniki, kajti oni prav gotovo polagajo veliko vrednost na to, da se nasadijo one zemljiščne površine, koje jim ne donašajo ničesar. Pač pa se sme z gotovostjo računati na to, da se bo dala izvršiti ta akcija upravnim potom hitreje in enovitnejše, vsled česar naj se naloži okrajnemu glavarstvu v Gradiški, da poizve po svojem gozdnem tehniku v Gorici, koliko znaša površina zemljišč, koje se ima pogozditi, ter da se postavi v dogovor, z lastniki onih zemljišč glede odmembe slednjih za pogozdenje in glede donosnih prispevkov k stroškom teh del, ter da vzame na zapisnik morebitne pritrdilne izjave omenjenih posestnikov na obvezen način. „Ob enem naj sestavi imenovani tehnik proračun stroškov za nasaditev onih zemljišč koje bi posestniki na podlagi izjav za to odmenili; sestavi naj tudi načrt pogozdenja, ter potem oboje predloži. Ni izključena možnost, da, celo verojetno je, da bodo nekateri posestniki pri pričetju akcije isto odklanjali, kar pa ne sme ovirati začetka te slednje, ker se mora računati na to, da se bodo tudi ti posestniki pridružili podjetju, ko bodo videli uspeli del. Roko v roki pri tem nasadnem delu, bi se lahko začelo še z drugimi izboljševalnimi deli v lagunah in močvirjih (izsušenje v poljedelske namene itd.) radi katerih pa naj bi se stavilo od slučaja do slučaja posebne predloge. K tem predpoizvedovanjem naj bi se pritegnil tudi goriški deželni odbor z ozirom na sklep deželnega zbora za Goriško - Gradiščansko z dne 17. julija 1902, kteri sklep se nanaša na isto zadevo, v svrho vplivanja na interesirane stranke da se s tem zagotovi povoljen izid pogajanj, koje se imajo vršiti." „C. kr. okrajno glavarstvo se tedaj pozivlje, da poda navedenemu tehniku primerna navodila, ter potem predloži tozadevni izdelek, kojemu je priložiti načrt o peščinah, ki se imajo pogozditi. (izpuščeno) C. kr namestnik: Goess I. r. Prepis navedenega odloka je odposlalo c. kr. okrajno glavarstvo z dopisom z dne 16. junija 1903 št. 7106 deželnemu odboru s prošnjo, da bi se določil za pregledovanja naročena od c. kr. ministerstva, zastopnik, o čemer naj bi se obvestilo c. kr. okrajno glavarstvo. Deželni odbor je sklenil odposlati kot svojega zastopnika v tej zadevi gosp. deželnega poslanca grofa Panigai; o tem sklepu je obvestil c. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški, zahvaljuje se mu ob enem za povabilo. Gospod grof Panigai, naprošen z odlokom enake številke, da sprejme odposlanstvo, se je odzval temu s pismom z dne 14. julija 1903. C. kr. poljedelskemu ministerstvu je bil na to odposlan prepis deželnozborskega sklepa z dne 3. januarija 1903 in prepis tozadevnega poročila z naslednjim dopisom : „Kakor dokazuje dopisovanje med deželnim odborom in c. kr. namestništvom v Trstu v tej zadevi, je dovoljeval deželni zastop v preteklih letih visoke zneske v svrho začetja in pospeševanja nasadnih del v gradežkih peščinah in lagunah, ter v tržiških in červi-njanskih močviijih. „Dežela je žrtovala v tem pogledu veliko več kakor premore in je podelila gled& na malo cvetoče deželne finance jako občutne svote, ker je bila" prepričana, da je bil namen teh izdatkov plodonosne narave in je ciljil na to, da pomore velikim površinam zemljišč, ki so danes neobdelane, do rodovitnosti. „Deželni zastop je bil tudi prepričan, da se je napravila s pogozdenjem peščin in z na to sledečo utrditvijo melin bramba za odboj valov; s pogozdovanjem močvirij pa se je doseglo saniranje kraja, kjer zadaje malarija ona opustošenja, ki napravljajo toliko skrbij činiteljem, poklicanim, da skrbijo za blagor prebivalstva. „Nasadna dela, vže tako dobro začeta in nadaljevana s pomočjo vztrajne in izredne skrbi gozdno-tehničnega organa, prideljenega c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici, dokazujejo, da so bili upi, stavljeni v ista, opravičeni, tako da je žela pogozdovalna akcija priznanje izvedencev brez razlike, v prvi vrsti pa priznanje gozdnega društva za Primorsko in Kranjsko, ki je v preteklem letu uradno pregledovalo ta dela. „Deželni odbor je, izvrševaje tozadevni deželnozborski nalog, vže preteklo leto in sicer z dopisom z dne 13. oktobra 1902 št. 6737, naslovljenim na c. kr. namestništvo, prosil visoko vlado, da bi blagovolila zavzeti se svojestranski za pogozdovalno akcijo, posebno pa s tem, da prispeva koj kak znesek za dovršitev tozadevnih del. C. kr. namestništvo je sicer priznalo važnost te akcije, ter obljubilo da bo posvetilo tej zadevi natančno proučevanje v svrho ustanovitve temelja za racijonelno razvitje pogo-zdovalnih del, izključivši uravnavo omenjene zadeve zakonodajstvenim potom, ni pa usli-šalo druzega dela prošnje deželnega zastopa, da bi namreč sodelovalo od sedaj naprej s primernim zneskom pri vže pričetih in lepo napredujočih delih. „To je sledilo namreč iz namestništvenega dopisa z dne 27. decembra 1902 št. 28009. „Deželni odbor je hvaležen namestništvu za sklep, glede nadrobnega proučevanja te zadeve ; odnosno na njegova izvajanja se svojestranski radovoljno pridružuje temu podjetju, smatra pa potrebnim, obrniti se vnovič do visoke vlade za blagovoljno podelitev takojšnjega prispevka za vže pričeta dela. „V prilog to prošnje govore argumenti vladnega priznanja in priznanja v tej zadevi izkušenih mož, ter dejstvo o ponovnih deželnih prispevkih, kojim se dosedaj nikoli ni pridružil visoki erar, ter končino dejstvo, da ponujajo zemljišča za pogozdovanje, dana od gradežke občine kot lastnice na razpolago za najnujnejša pogozdovanja lagun, dovolj polja za predhodna dela za dobo več let, to je do časa, ko bodo končana proučevanja zadeVa-joča pogozdovalno akcijo, ki se bodo najbrže mnogo zavlekla. „Državni prispevek bi tudi preprečil, da bi se morala, radi pomanjkanja sredstev, prekiniti tako dobro začeta pogozdovalna dela, ki so podpirana od vsakogar, komur je na srcu, da se povzdigne kmetijstvo te dežele. „Obnovitev prošnje na visoko vlado za podelitev podpore v navedeno svrho, je povse prilična deželnozborskemu naročilu z dne 3. januarija 1903 št. 199, čegar overovljen prepis se prilaga v pregibu. „Deželni odbor upa da bo visoka vlada visokodušno podelila podjetju, o katerem se je ravnokar omenilo, takojšnjo denarno podporo, pred vsem, ker sledi iz odločbe tega c. kr. ministerstva z dne 26. februarija t. 1. št. 1999 (namestništveni dopis z dne 27. aprila t. 1. št. 163), izdane vsled prošnje predsedništva gozdnega društva za Kranjsko in Primorsko, o kterej je podpisani izvedel od okrajnega glavarstva v Gradiški z dopisom istega z dne 16. junija 1903 št. 7106, da je višeomenjeno ministerstvo voljno podpirati to podjetje. „Deželni odbor naznanja konečno, da nujno želi, da bi bil tudi on pritegnjen k proučevanju, zadevajočemu pogozdovanje peščin, lagun in močvirij, naročenim od poljedelskega ministerstva z navedeno odločbo, v katero svrho določi kot svojega zastonika v vladno komisijo gospoda deželnega poslanca gosp. Jakopa grofa Panigai. Ko je bil deželni odbor z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški z dne 13. oktobra 1903 št. 11795 obveščen, da se bo podal višji gozdni komisar gospod Konrad Rubbia dne 20. istega meseca v Gradež, v svrho, da prične s poizvedovanjem glede pogozdovanja gradežkih peščin in lagun, je obvestil o tem telegratičnim potom gospoda deželnega poslanca grofa Panigai v Škodovaki, ter ob enem naročil deželnemu inženirju da se udeleži onih poizvedovanj, ter o njih poroča. b) Poročilo deželnega inženirja. V novembru je predložil deželni inženir sledeče poročilo : „ Visoki deželni odbor! „C. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški je naznanilo z dopisom z dne 13. oktobra 1903 št. 11.795, da se bo podal istemu prideljeni c. kr. višji gozdni komisar gosp. Konrad Rubbia na gradežka močvirja, da prične s poizvedovanji glede pogozdenja peščin in onih lagunskih zemljišč, ki niso dostopna drugim nasadom kakor onim pogozdovanja. „Pregledovanja so se udeležili razun imenovanega državnega funkcijonarja, odposlanec deželnega odbora gosp. Panigai, gradežki župan in podpisani, ki se je podal tja vsled ukaza Preblagorodnega gosp. deželnega glavarja. „Predno obrazloži podpisani utis, ki ga je napravilo nanj to pregledovanje, omeni na kratko rodovitne in nerodovitne površine lagun, katerih večji del je last občine Gradež. Podatke mi je dal gospod gozdni višji komisar Konrad Rubbia. Njive . . ha 49 ( Obdelana vrsta, splošno zaprta z nasipi in deloma preskrbljena z Travniki . „ 577 | odtekanjem vode potom automatične zatvornice. Vrti . . „ 2 Pašniki . „ 1743 Gozdi . . „ 0.0622 Skupaj ha 2371. 0622 ^ 2372. Razun teh se nahaja tam približno 9159 ha docela nerodovitnega zemljšča, več ali manj pokritega z morsko vodo. „En mali del, to je nekoliko hektarjev te površine, so pokupili zasebniki, obdelali, ter s tem dokazali jasno, do kakih rezultatov se lahko pride /, racijonelnini delom in primeroma malimi stroški. »Obala lagun obstoji iz peščenih tal, ki so sedaj višja, sedaj zopet nižja, ter dospejo na gotovih točkah do visočine 9 m nad normalno morsko gladino (ali tržaškega hidro-metra) in do širokosti 320 m. Ti griči peska, kteri se zovejo peščine, ki — sedaj nage izpostavljajo svoja telesa vetrovom in razglodajoči moči morskih valov, sedaj pokrite z morsko haljugo in z drugimi rastlinami, tvorijo tako rekoč zaščitje lagun proti vpadom visokih pritokov, — so pristopne obdelanju brez posebnih preskrbljenj (z malimi obrambnimi deli itd.) in bi bile domnevno godne za določitev za gozdne nasade, utrdivši s tem ta rob obali; s tem ukrepom bi se tu stvorila gruda, zmožna da obvaruje uspešno zadaj stoječo laguno, odnosno vsa lagunska zemljišča. Vrhu tega bi se dosegla še druga neprecenljiva dobrota, to je, zaustavila bi se množina soli, ki dojde inače več kilometrov v notranjost lagun, kar bi bilo velike koristi za lagunska zemljišča, posebno če se pomisli, da so ista sposobna biti poljedelsko obdelana. „To delo pogozdovanja, vže srečno in uspešno pričeto vsed inicijative c. kr. vlade, toda vsled skoraj izključnega deželnega podpiranja, in izvršeno pod oskrbo in vsled hvalevredne pridnosti gosp. gozdnega višjega komisarja Konrada Rubbia, je vredno pozornosti vseh interesinarih upravnih činiteljev, kajti v tem slučaju bi se lahko dejanski upalo na uspehe, koje se je prej določilo, ter bi se storilo prvi korak za oprostitev tega zapuščenega in brezkoristnega kraja. Naravno, da delo pogozdovanja samo ne bo zadostovalo, da se dosežejo vsi namišljeni načrti, če ga ne bodo podpirala špecijelna določila zakona, zmožna da varujejo v prvi vrsti morsko obal in potem, kar je večje važnosti, da preprečijo poljubno odnašanje velikih množin peska, kakor delajo sedaj tako zvani peško — odnašalci, in odnašanje morskih haljng, katere prinašajo tja valovi. Tozadevna posvetovanja se vže vrše mej interesiranimi činitelji. „Jasno je, da sta to dva nasprotujoča si smotra, kajti medtem ko se človek na eni strani prizadeva, da oslabi s potrebnimi sredstvi morske navale na peščine, se na drugi strani, ne samo ogolijo, marveč docela odnašajo griči peska, s tem da se pušča morskim valovom prosto pot, da dovršijo škodo, kojo je nespretna roka človeška začela, in s tem, da se izpostavi lagune oblasti odprtega moija. „Pri tej okolnosti se omeni, da so bile lagune do sredi preteklega stoletja jako razširjene, kakor pričajo obstoječe listine in informacije starih prebivalcev tega kraja, toda oni, ki so odnašali pesek so jih opustošili, kajti jemali so materjal kojega so potem prevažali v bližnji Trst in v druge kraje v gradne svrhe. (Glej poročilo dež. odb 1. 1893). »Gradežke peščine se raztezajo, izuzemši predore nasipa, skoro preko celega obrežja. »Sedaj se napravljajo nove peščine, posebno med »Morgo" in pristaniščem ,.Buso": te so že sedaj približno 3 km. dolge in 1000 m široke. ,.Iz vsega tu obrazloženega in iz utisov, koje je napravilo na podpisanega pregledovanje lagun, pride do sledečega zaključka: „1) Korist, ali bolje, absolutna potreba je, stvoriti dejalna določila za varovanje obali in sicer za obrambo peščin s preprečenjem poljubnega odnašanja peska in morskih haljug, katero donaša peščinam nepreračunljivo škodo za njihov obstoj. Ti predpisi so bistveni pogoji za dosego dejalnih rezultatov vže začetih tehničnih in pogozdovalnih del, kakor tudi nasadnih in obdelovalnih del, koja se morajo še pričeti. „2) Nadaljevanje pogozdovanja oziroma vže srečno začete utrdbe peščin. „3) Začeti z obdelovalnimi deli, o katerih se je vže sklepalo v deželno-zborski seji z dne 17. jnlija 1902. Kar se tiče obdelovalnih del bi bilo razdeliti lagunska zemljišča v tri vrste. ,.a) V visoke in nepoplavljene ; »&) V poplavljene po izvanrednih osekah ; ..c) V redno poplavljene. Bilo bi potrebno v svrho določitve akcijskega programa, zaznamovati pase, koje se ima obdelati; to pa je protrebno radi stroškov za obdelovanje, kajti izkazuje se potreba, da se zviša umetno nizka zemljšča, predno se jih obdeluje. — Pričelo naj bi se z vzdiganjem potom zgradbe prekopnega nasipa prstnega materijala ali halug. ki bi obdelovali vso plavajočo snov, kojo prinašajo pritoki, ter bi preprečile, da jih tok bibavše odnese. »Skušnja uči, kake važnosti je za utrdbo bregov odnosno nasipov naprava grebenčkov, kateri, ne samo da varujejo breg pred divjim morjem, ampak tudi pred dnevnimi, pogosto močnimi toki, povzročenih po plimah in bibavicah. Dovolj visoka zemljišča bi se lalko utrdila z nametaujem nasipov, do največje višine 1 m., in sicer na način, da se izkoplje znotraj materjal, s čemur bi se stvorilo v notranjem delu nasipov prelive za vzreditev rib. Odtok voda bi se izvršil potom automatične zatvornice. Vsa ta dela bi se napravila s primeroma malimi stroški, toda pridobilo bi se velike površine zemljišča, koje bi se oddalo poljedelskemu obdelovanju. »Ekonomične koristi, ki bi se izkazale iz teh del in iz onih ki se bodo tu spodaj še navedela, bi bile značaja, zmožnega za vspodbuditev k temu podjetju, ki je na drugi strani tudi velikih zdravstvenih interesov, kajti isto bi očistilo in rešilo vsaj deloma ozračje uzro-kov malarije. »Pomanjkanje zemljšč določenih za pridelke živinske krme je jasna zapreka živinoreje v nizki furlaniji. Štvoritev takega zemljišča za pridelovanje krme bi podpirala množitev, ki je določena tej vrsti kmetijstva z novimi določbami o plemeničenju goveje živine »Razun pridelovanja krme bi bilo potrebno pridelovanje stelje, ki je neizogibno potrebna za hleve, kojo bi se vdobilo na slabših zemljščih. Zadostuje če se omeni, da jo nabirajo kmetje in posestniki oddaljenih krajev vkljub veliki razliki na obdelanih zemljiščih. »Konečno se omeni, da bi ne bilo na mestu, započeti na enkrat z obdelovanjem omenjenih zemljišč, kajti v tem slučaju bi se moralo računati na ogromne stroške za pri-pravljavna dela, pač pa se lahko izbere večje ali manjše celote, ter se začrta potreba dela, na kar naj bi se obrnilo od časa do časa tudi do vlade za podporo, ki je omenila v svojem, odnosno v dopisu ministerstva za poljedelstvo z dne 26. februarija 1903 št. 1999, doposlanega z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški z dne 16. junija 1903 št. 7106, ravnanje s tem važnim problemom na sličen način, pri čemer je vlada obljubila svojo podporo. Deželni stavbinski urad v Gorici dne 21. novembra 1903. Deželni inženir : Glessig l./r. c) Med letom dovršena dela. Med tem ko se je sestavljalo to poročilo, je doposlalo c. kr. namestništvo deželnemu odboru z dokazili opremljen račun o uporabi deželne podpore, dovoljene leta 1903 za nadaljevanje pogozdovanj na močvirnatih zemljiščih nizke furlanije, skupno s prepisom tehničnega poročila o omenjenih delih, o katerem sledi tu spodaj prevod nemškega izvirnika. TEHNIČNO POROČILO o pogozdoralnih poskusih na peščinah v Gradešu in na močvirjih v Ogleju v letu 1902- I. Gradež. Spomladi leta 1903 so se nadaljevala pogozdovalna dela na peščinah in sicer potom nasadov in potom setve; pri tem se je pogozdilo nadaljno površino 10.25 ha. Istočasno so se izboljšala obstoječa pogozdovanja. Za nove nasade se je uporabilo 52.150 rastlin in 8 kg semena, za naknadno zboljšanje 23.950 rastlin, vseskupno tedaj 8 kg semena in 76.100 rastlin. Te slednje obstoje iz : semenske rastline semenske rastline koreninski natiči natiči a) Iglastih dreves: Pinus austriaca 2 letne „ paroliniana 1 „ „ maritima 1 „ „ strobno 3 „ „ banksiana 3 „ „ thunbergii 3 „ Thuja occidentalis 3 „ Chamaeciparis Laws. 3 „ Skupaj b) listnatih dreves. Fraximus excelsior 2 letne . 5.000 Robinia pseudacacia i n 3.500 Betula papyracea 2 n 1.000 Quercus Ilex 2 n 300 Populus tremula 1 n 500 „ nivea 2 r> • 1.000 „ virginiana 2 n 1.000 ,, canadensis 2 n 1.000 „ pyramidalis 2.300 Salix purpurea viminalis 3.300 Tomarix germanica • . . . Skupaj 11.000 29.900 28.000 6.500 5.000 3.000 1.500 700 1.000 500 46.200 Te rastline so se vdobile : Iglasta drevesa listnata drevesa Skupaj iz občinske semenske šole v Gradežu . .....41.700 3.800 45.500 iz državne semenske šole..... 5.000 5.000 iz dobrih pašnikov....... 3.300 3.300 nakupljenih.......... .....4.500 4.500 9.000 iz močvirij vdobljeni natiči .... ....... 13.300 13.300 Skupaj . 46 200 29.900 76.100 Setev je obstojala iz : 3 kg Pinus maritima 3 „ „ austriaca 2 „ „ paroliniana Skupaj 8 kg. Nasadna dela, ki so se vršila običajno v jeseni so morala v jeseni leta 1903 radi trajnega deževja izostati in so se v spomladi 1904 pridonesla. Skupna površina pogozdovanj, ki so se izvršila od leta 1900 v Gradežu, znaša sedaj 30.65 ha. Razun pogozdovanj so se izvršila v letu 1903 sledeča dela : 1) Utrdba premičnih peščin na površini 1.2 ha, s tem, da se je podiralo strme kope, ki so bilo od vetrov prizadete ; na teh mestih se je potem nasadila Ammophila arenaria v dolgosti 8.000 m : naprava morskih halužnili nasipov v dolgosti 1200 m in naprava halug na površini 80 m2 na prostoru „Ara dei pali-'. Nasejalo se je 20 kg v lastni upravi nabranih semen „Ammophila" za napravo trat in 100 kg semen j,Lupinus-alba'£ pri iglastih drevesih za zeleno gnojenje. 2) Zagradil se je kanal, ki pelje v peščine, z 18 m dolgim, na temelju 5 m širokim in 4 m visokim poprečnim jezom z automatično zapornico v kraju „Biro". 3) izpraznilo se je 36 m dolgi vodotok in utrdilo zatvorni jez v „Valle del comune," kakor tudi, se je popravilo jeze v kraju „Barba. cal". 4) gradil se je 535 m dolgi zatvorni jez v kraju ,.Biro" v obrambo pogozdovalnih površin proti visokim pritokom ; ta gradnja pa se ni mogla popolnoma dokončati. 5) V varnost obrežja oziroma zvišenja istega se je nakopičila naplavljena morska haluga ob obrežju v okope in se nasadila, z 11.000 natiči, zvanimi „Tamarixu. 6) Na semeniščih, ki merijo 516 nr in ležijo na peščinah se je nasejalo v spomladi leta 1903 sledeča semena : 5 kg akacij 2 „ Pinus maritima 2 „ „ corsicana 2 „ „ paroliniana 2 „ „ austriaca 5 „ Guiko biloba Od teh semen se je nahajala koncem leta naslednja množina mladik : Akacij..............15 000 Pinus maritima .... 8.000 „ corsicana .... 20.000 „ paroliniana .... 15.000 ,, austriaca .... 20.000 Skupaj . 78.000 rastlin. Razun tega so bile v zalogi, za pogozdovanje v spomladi 1904, še sledeče rastline : Pinus maritima 2 letne.....13.300 „ paroliniana 2 „.....14.700 „ corsicana 2 „.....10.000 Skupaj . 38.000 rastlin. Nadalje je ostalo v šoli za semena še 25.000 šibkih, 2 letnih Pinus corsicana. Celotna množina rastlin znaša tedaj 141.000. Troški za vsa ta dela so znašali vseskupno 2.162 K. 50 v., od katerih odpade na deželo 1435 K. 55 v. in na državo 726 K. 95 v. Uspeh novih nasadov je bil vseskozi povoljen in le pri nekaterih vrstah rastlin manj ugoden. Med tem ko niso presegla iglasta drevesa vkljub mrazu, in suši, ki je vladala v spomladi in poletju, navadne mere v sahnenju, so veliko trpela listnata drevesa, posebno pa jelševe plantaže in pašniki v morskih nižinah, vsled poznega mraza, ki je vladal med 18. in 20. aprilom; le-ta so se poizgubila za 60°/0. Druge vrste dreves niso bile prizadete po škodi. Od novoupeljanih rastlin se je najbolj izkazala Thuja occidentalis, ki se je poizgubila le s 15°'0, med tem ko je izumrla Pinus strobus do 50°/0. Tudi Pinus serotina so kljubovala na svojih suhih mestih suši ; žal pa se ne vdobi več teh vrst rastlin, da bi se nadalje poskusilo v letu 1904 s pogozdovanjem teh rastlin. Stari nasadi so se vzdržali kljub vsem škodljivim vremenom ; pomrlo jih je le malo. Škodljivi mrčesi se niso prikazali; neka vrsta polžev, ki se je nastavila v veliki množini na akacijah, uničuje mladike teh dreves. Deloma se je pobiralo te živali, kar je oviralo njihovo množitev. Opazilo se je ritje zemlje, kar je pričalo, da se nahajajo v nasadih kunci. Postrelilo se jih je, tako da se je še pravočasno ta nevarni vsiljenec odstranil. Nasadi Tamarix, ki so se postavili ob obrežju, so bili močno poškodovani po nenavadnih pritokih dne 29. novembra in 6 decembra 1903; deloma so bili isti popolnoma uničeni, in se morajo obnoviti. Prikoti so provzročili tudi na jezu, omenjenem pod točko 4, ki se je takrat nahajal v gradenju, škodo za okroglih 150 K. Vse druge brambne gradnje so se držale trdno. Saditev trave v vrstah, kjer se nahaja pesek, za preprečenje, da bi se svišč vzdigal, se je razvijala jako dobro, med tem ko se semena bobov niso prijela; setev teh slednjih se ni obnovila. Ker je potrebna v brambo peščin in obrežja velika množina halug, se je naprosila pomorska oblast, da izda prepoved za nabavljanje halug na onih krajih obrežja, ki pridejo tu v poštev ; izvršitev te prepovedi se je obljubila, ni pa bila še razglašena. Istotako škodljiva je nabava iz peščin peska, ki se uporablja v gradne svrhe, vendar se je n.vdejati, da se bo izdala v kratkem tozadevna naprošena prepoved, predno se še prične odnašati pesek iz zadnjih, više ležečih peščin, ki se morajo brezpogojno ohraniti v varstvo lagun. 2. Oglej. Nasadni poskusi na močvirnatih tleh v Ogleju so se nadaljevali; pri tem se je na novo nasadila površina 2 ha s 24.700 rastlinami; ostala poskusna površina 4 ha, se je naknadno zboljšala s 17.200 rastlinami. Vseskupno se je tedaj nasadilo 41.900 rastlin in sicer: a) Listnata drevesa. | Alnus glutinosa stara 1 leto..... 20.000 semenske P]atanus 01.ientalis „ 2 leti.....5.000 rastline | l Fraxinus excelsior „ 2 „.....4.500 I Populus nivea stara 2 leti.....2.000 vsajeni j „ virginiana „ 2 ......2.000 natiči I „ canadensis „ 2 ......1.000 I „ balsamea „ 2 „..........500 natiči: Salix purpurea...........5.400 Skupno . 40.400 rastlin. h) Iglasta drevesa. Chamaecyparis Lawsoniana stare 3 leta...... 500 Tliuja occidentalis „ 3 „......1.000 Skupaj . 1.500 rastlin. Te rastline so se vdobile : listnata drevesa iglasta drevesa skupaj iz državne semenske šole...... 24.500 ------24 500 iz c, kr. uzornih pašnih plantaž ..... 5.400 ------5.400 nakupile so se.......... 10.500 1.500 12.000 Skupaj . 40.400 1.500 41.900 Pogozdovanja so se izvršila deloma v luknjah deloma v umetno napravljenih gredicah; razmere tal so bile jako ugodne, ker se je iste obdelalo vže jeseni 1902, in ker je uplival zimski mraz na nasadne prostore jako koristno. Vkljub temu pa ni bil uspeh poskusnih pogozdovanj ugoden, ker po izvršitvi nasadnih del je nastopila skoro 5 tednov trajajoča suša, ki je ovirala rast rastlin ; ko pa je potem pričelo deževati in so začela listnata drevesa poganjati, uničil je mraz, ki nenadoma zavladal od 18.-20. aprila 1903 mnogo novonasajenih rastlin. Kar ni zapadlo tem poznim mrazom, je uničila potem skoro 3 mesece trajajoča poletna suša. Odpusten je tedaj neuspeh, provzročen po klimatičnih nezgodah ; ta neuspeh pa se je le deloma raztezal na starejše nasade. Vsekako pa bi bilo svetovati, da se poskusi nadaljujejo, ker bi na vsak način izkazali povoljnejše izide, ako bi ne nastopile potožene, vže drugo leto prigodivše se vremenske prenapetosti. V jeseni 1903 se je pričelo vže s pripravljanjem tal, ki je obstojalo iz prekopanja gredic v dolgosti 10.100 metrov in 10.000 lukenj. Tudi potrebne rastline za pomlad 1904, in sicer za Gradež in za Oglej so se vže nabavile. V Gorici, dne 12. januarija 1904 C. kr. višji gozdni komisar : Rubbia 1. r. li. Akcija proti malariji. Odb. štev.4416/2, Vže z dopisom z dne 28. junija 1902 št. 4416 je bilo c. kr. namestništvo obveščeno, 3554 4176 4553 7832! ' ' da d& deželni odbor na razpolago 2500 kron, dovoljenih od deželnega zbora z dne 18. julija 1902 za namene, ki stremijo po udušenju malarije, koj ko bo namišljen akcijski načrt tega c. kr. namestništva potrjen od pristojnega c. kr. ministerstva. Namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 9. maja 1903 št. 11.600 da je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve odobrilo z odlokom z dne 29. aprila 1903 št. 18621 načrt akcije proti malariji, ter ob enem zagotovilo, da istega v kratkem odpošlje. Od namestništva sestavljeni načrt je bil sledeči: Tekom leta 1903 naj bi se delovalo v krajih Belinj in Belvedere, za kterejedala vlada na razpolago za endemio enega zdravnika in eno plačano pomožno moč. Ker sta omenjena kraja največ prizadeta po malariji, bi se moralo raztegniti zdravljenje na vse prebivalstvo, kar bi zavzelo čas od začetka iunija do koncem oktobra. Lekarnarjem navedenih krajev bi se izročili v primerni množini prigotovki kinina, koje bi zalagala država po zmernih cenah ; te bi morali lekarnarji dajati na zahtevo brezplačno, seveda le z naročilom dotičnega zdravnika. Lekarnarji pa bodo smeli predložiti račune o zalaganih prigotovkih potom c kr. okrajnega glavarstva na c. kr. namestništvo, ki jih bo potem odposlalo deželnemu odboru za ugotovljcnje stroškov. Okrajnemu glavarstvu v Gradiški so bila naložena pripravljavna dela, na kterih vestno natančnost je ministerstvo notranjih zadev gledalo v posebni meri. Šlo se je za to, da se izvrši nabor vseh onih oseb, ki tvorijo stalno prebivalstvo tega kraja, razdelivši prebivalstvo v skupino po največ 200 oseb. To se je zdelo potrebno, da bo služilo zdravniku endemije za stalno evidenco oskrbe vsake posamezne osebe. Zdravniku je morala biti v vsakem kraju na razpolago ena svetla soba, dobro ventilirana, ter en lokal za mikroskopična analiziranja. Aparate in prigotovke za mikroskopična analiziranja je dal na razpolago državni zdravnik, ki je tudi za vsak kraj proti plačilu najel eno inteligentno osebo, koji so bili izročeni v oskrbo zdravnikovi aparati in prigotovki za preiskovanje oseb, ki bi se ne predstavile pri razdeljevanju zdravstvenih pripomočkov. Po dovršeni dobi akcije, in sicer najkasneje do sredi novembra, je bila dolžnost zdravnika endemije, da predloži podrobno poročilo o izvršenih zdravljenjih, priloživši istemu zapisnike. Deželni odbor je odgovoril namestništvu z dopisom z dne 28. maja 1903 št. 3554, vzemši hvaležno na znanje obvestilo o više navedenem, ter ob enem zatrdil, da je bilo onih 2.500 kron, določenih od deželnega zbora, vedno na razpolago. Z dopisom z dne 3. junija 1903 št. 15154 je sporočilo namestništvo, da je nastavilo za Belvedere in Belinj kot zdravnika endemije Dr. Julija Mahrer z mesečnim honorarjem 300 kron, koje prenaša država. Razun tega je prevzela država izplačevanje mesečnih 60 kron za gorinavedeno pomožno moč. Temu dopisu je bil priložen prepis navodil za zdravnika in en izkaz aparatov in pri-gotovkov, koji so se dali istemu na razpolago. Ko se je pa pričelo s praktičnim delovanjem, se je izkazalo, da sta bila kraja Belvedere in Belinj, za katera se je namenilo splošno zdravljenje, preobsežna za izvršitev akcije proti malariji, ne da bi riskiralo poizgubiti uspeh, vsled česar je c. kr. namestništvo določilo omejiti akcijo v prvem letu samo na Belvedere, čegar samiranje je bilo vsled namestništvenega mnenja velikega pomena za gradežko zdravstveno postajo. O tem je bil deželni odbor obveščen z namestništvenim dopisom z dne 20. junija 1903 št, 15470. Delovanje proti malariji se je vršilo v smislu navedenega programa, ter je bilo koncem oktobra ustavljeno. Celotni, od deželnega odbora ugotovljeni računi za zalaganje prigotovkov v omenjeni dobi po lekarnarju Italo Lana iz Ogleja, znašajo 2.162 K. 58 v. Uspehi prvega poskusa so bili glasom obvestila c. kr. namestništva z dne 13. novembra 1903 št. 30682, jako povoljni. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški je bilo naročeno, da organizira stalno zdravniško nadzorstvo, v svrho, da se poiščejo vse one osebe, pri katerih bi se vkljub izvršeni oskrbi pretekle dobe, pokazala malarija v ponavljajoči se obliki. Take osebe se mora dati nemudoma zopet v oskrbo skozi dobo 15. dnij. Kar se tiče obnovitve protimalarične akcije v letu 1904, se omenja, da tvori ista posebno poročilo na visoki deželni zbor. 12. Akcija proti pelagri. 5927 Št6V 3£54' ^ svojim dopisom z dne 9. maja 1903 št. 11600 je c. kr. namestništvo obvestilo deželni odbor, da od vlade podeljeni znesek 15.000 K za akcijo proti pelagri v Furlaniji, ne bode zadostoval za leto 1903, vsled česar bi se bile morale, ako bi se v tekočem letu ne podelil deželni prispevek, odpraviti nekatere izmed 15 zdravstvenih gostilnic, ki so z dobrodelnim uspehom delovale v dveh povratnih dobah preteklega leta. Z oziroin na to, da ni bil proračunjen v bilanci za leto 1903 v ta namen nikak znesek, in ker je deželni odbor želel zabraniti oslabšanje akcije kojo je vršila vlada v korist mnogih bolnikov, je koj izdal isti 1500 K iz poglavja „Neprevidljeni" in jih je dal na razpolago okrajni komisiji proti pelagri v Gradiški. C. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški je doposlalo z dopisom z dne 22. avgusta 1903 št. 15295 upravni račun zdravstvenih gostilnic do 31. julija 1903, in je ob enem naprosilo deželni odbor, da preskrbi, z ozirom na povišano število pelagroznih in na potrebo, da se zdravljenje razširi na druge občine ki se niso še vzele v poštev, za večjo podporo v letu 1904. To naprosilo je bilo za deželni odbor predmet posebnega poročila visokemu deželnemu zboru. 13. Podpore. a) Podpore za hidravlična dela. Odb. 6541 4292 Izvrševaje deželno-zborski sklep z dne 3. januarija 1903 se je nakazalo, — z običajno previdnostjo, potem ko je bil dokazan začetek dotičnih del in pod pogojem da se položijo svoječasno računi previdljeni z dotičnimi listinami, — sledeče zneske : K. 800 cestnemu odboru v Kobaridu za čiščenje Idrice (odb. št. 2547). Iz prejšnjih kreditov, podaljšanih za leto 1903 : K. 1440 c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški za čiščenje Polzina (odb. št 5035) K. 1460 županstvu v Tolminu za uravnavna dela (odb. št. 8343); K. 656 županstvu na Kamnem za uravnavna dela (odb. št. 7749); K. 300 županstvu v Stanoviščah, istotako za uravnavna dela (odb. št. 8483) ; K. 1000 županstvu v Fari za goriomenjena dela (odb. št. 3266). b) Podpore kmetijskim zadrugam. Izvrševaje tozadevni deželno-zborski sklep z dne 3. januarija 1903 so se v tem letu nakazale sledeče podpore : Kmetijski zadrugi v Cerknem K. 1000 (odb. št. 3581); Zadrugam za vinorejstvo v Naklem in Velikih-Žabljah, vsaki po 200 K. (odb. št. 8690/02); Iz prejšnjih kreditov, podaljšanih za leto 1903, se je nakazalo: Zadrugam za sadjerejo v Kanalu 200 K., v Kamnjah 200 K., v Berjali 200 Kv v Prvačini 200 K., v Števerjanu 400 K., v Komnu 200 K., v Krepljah 200 K.,.(vse pod odb. št. 590), v Tolminu 200 K (pod odb. št. 4606/02), v Sv. Križu (kmetijskemu društvu) 200 K. (odb. št. 590. Vsled gorinavedenib nakazil zadrugam za vino- in sadjerejo, je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo svojestranski nakazalo : Zadrugi za sadjerejo v Krepljali 200 K., v Prvačini 200 K. (za nakup priprave za vinorejstvo in gnojitev in v delno pokritje stroškov za ustanovitev modela trtnice amerikanskih cepljenih trt). Kanalu 300 K., Tolminu 500 K., Komnu 400 K. (za pospeševanje sadjereje.) Deželni odbor je bil obveščen o teh le nakazilih z namestništvenimi dopisi z dne 16. aprila 19U3 št. 9783 in 17. septembra 1003 št. 24253. c) Podpore za nabavo vode. Odb štev 2S89 Izvrševaje tozadevne deželno-zborske sklepe z dne 3. januarija 1903, so se nakazale 7738, 5928. 5932, z enako previdnostjo kakor pod a), sledeče podpore za vodovode, artezijanske vodnjake, 6861,6591.6916, / u i 3671 3853. 058 cisterne m za nabavo vode sploh : 4296 8185 5840 ^ °bČini Gradež 3000 K" ? 2) občini Chiopris-Viscone 500 K. ; 3) občini Terzo 500 K. ; Z deželno-zborski m sklepom z dne 29. decembra 1902: 4) občini Tomaj 1000 K. Iz kreditov dovoljenih s prejšnjimi deželnozborskimi sklepi in podaljšanih za leto 1903: 5. občini v Kojcah pri Cerknem 800 K. ; 6) občini Štjak 400 K.; 7) občini Kojsko 400 K. ; 8) občini Libušnje 500 K.; 9) občini Mossa 400 K.; 10) občini Drežnica 500 K. ; 11) občini Tržič-Staranzano 400 K.; 12) občini Capriva 340 K. d) Podpore za cestna dela. Vsled deželno-zborskih sklepov z dne 3. januarija 1903 so se nakazale z enako previdnostjo in pod enakimi pogoji kakor pod a) in c), za popravljanje občinskih cest, sledeče podpore: 1) občini Nemški Rut 100 K. (odb. št. 7428); 2) občini Komen 200 K. (odb št. 8680). Vsled prejšnjih deželno-zborskih sklepov so se dalje nakazale iz kreditov podaljšanih za leto 1903: 3) Za cesto Breg-Vižnjevica 500 K. (odb. št. 4935/02); 4) Za cesto Ročinj-Kambreško 2000 K. (odb. št. 1879); 5) Za cesto Dolenje — Lonzano 900 K. (odb. št. 633); 6) Za cesto Dolenje — Ruttars 300 K. (odb. št. 2039); 7) Za cesto Dolenje — Nebola 300 K. (odb. št. 2039); Nadalje cestnim odborom v 8) Bovcu 1400 K. (odb. št. 90/02); 9) Sežani 1400 K. (odb. št. 626/02); 10) Podgori 3500 K. (odb. št. 3267); 11) Cerkuem 3000 K. (odb. št. 4222); 12) Kobaridu 4000 K. (odb. št. 4135); 13) Ajdovščini 1400 K. (odb. št. 4259); 14) Komnu 1600 K. (odb. št. 4414); Županstvom v 15) Mossi 300 K. (odb. št. 1787); 16) Libušnjem 600 K. (odb. št. 3610); 17) Sv. Luciji 200 K. (odb. št. 4973); 18) Libušnjem 400 K. (odb. št. 3267); 19) Drežnici 600 K. (odb. št. 5492) ; 20) Ajbi 300 K. (odb. št. 2011); 21) Gorjanskem 400 K. (odb. št. 5430); 22) Sedlu 400 K. (odb. št. 5492); 23) Sv. Lovrencu pri Mossi 300 K. (odb. št. 6285); 24) Kožbani 250 K. (odb. št. 3691); 25) Kredu 300 K. (odb. št. 3670); 26) Ponikvah 100 K. (odb. št. 5329); 27) Kojskem (za most na Reki) 700 K. (odb. št. 3782 in 6797); 28) Rudi (na roke cestnega odbora v Cervinjanu) 1000 K. (odb. št. 1899). 14. Podpore. a) Podpore visokošolcem. Vsled deželno-zborskega sklepa z dne 22. decembra 1902 se je nakazalo : K. 240 Viktoriji Vidrig, vpisani pri c. kr. višji vezilni šoli na Dunaju (odb. št. 1779 od 5. marca 1903); K. 300 Avgustu Žigon dijaku filozofije v Gradcu (odb. št. 3903 od 28. maja 1903). Dne 1. julija 1903 št. 4638 se je nakazalo 200 K. Avgustu Trevisan; in dne 9. maja 1903 št. 3421, 150 K. Josipu Mosettig oba slušatelja prava v Gradcu. Za te dve slednji podpori je deželni odbor vže dosegel deželnozborsko potrdbo dne 22. decembra 1902, oziroma dne 3. januarija 1903. Deželni odbor, — kateremu je visoki deželni zbor z tozadevnim sklepom z dne 3. januarija 1903 naročil meritorično reševanje prošenj za podpore, vloženih od visokošolcev, — je podelil v seji z dne 28. januarija 1903 sledeče podpore : 200 K. vsakemu sledečih italijanskih dijakov: Fornasir Dante (tehnik, Dunaj), Clancig Ernest (pravnik, Dunaj), Marcuzzi Artur (pravnik, Dunaj), Travaini Longino (vinorejstvo, Conegliano), Cumin Pompej (pravnik, Gradec), Diblas Jakob (pravnik, Gradec), Grignaschi Bruno (politehnik, Dunaj), Sturnig Eduard (pravnik, Gradec), Graldi Josip (pravnik, Gradec), Nachtigall Rudolf (filozofija, Dunaj), Gregorig Julij (državna obrtna šola v Trstu), Collenz Geminiano (obrtna šola v Trstu), Boschin Josip (pravnik Gradec), Bressan Karol (politehnik, Dunaj), Bressan Emil (politehnik, Dunaj), Stua Ivan (umetniška akademija, Dunaj). K. 200 vsakemu sledečih slovenskih dijakov : Tušar Alojzij (pravnik, Dunaj), Cigoj Anton (pravnik, Praga), Prežel Mihael (politehnik, Prag), Prežel Ivan (politehnik, Prag), Žerjal Anton (pravnik, Gradec), Pregelj Oskar (pravnik, Dunaj), Med veš Anton (pravnik, Gradec), Marušič Karol (pravnik, Gradec), Povšič Franc (filozofija, Dunaj), Koršič Mirko (pravnik, Prag). K. 400 vsakemu sledečih dijakov : Gradnik Alojzij (pravnik, Dunaj), Ferfolja Josip (pravnik, Praga), Nardin Julij (filozofija, Gradec). Društvu „Verein zur Pflege krauker Studierender" na Dunaju se je dovolilo 100 K. za ravno toliko zavarovalnih deležev za slovenske dijake. Dotična nakazila se je napravilo dne 28. januarija 1903 odb. št. 901 1903. h) Podpore različnim zavodom. Obrtni šoli v Foljanu se je nakazalo dne 20. januarija z odb. 7303/02 onih 400 K, ki so bile tej šoli dovoljene z deželnozborskim sklepom z dne 29. decembra 1902. Šoli za ženska dela v ,.Šolskem Domu" seje nakazalo dne 8.januarija pod odb. št. 4707/02, onih 750 K., ki so bile tej šoli dovoljene z gorinavedenim deželnozborskim sklepom. Izvrševaje deželnozborski sklep z dne 22. decembra 1902 so se nakazale podpore : 600 K. slovenskemu oddelku konvikta Alojzijevišče v Gorici (dne 15 januarija, odb. št. 3541,02). 600 K. italijanskemu oddelku istega zavoda, (dne 14. januarija, odb. št. 4360/02). 400 K. društvu sv. Vincenea Pavla (dne 14. januarija, odb. št. 4361). Dne 4. februarija 1903 pod odb. št. 8583/02, se je tudi nakazalo onih 4000 K., ki so bile dovoljene od visokega deželnega zbora v seji z dne 29. decembra 1902 Goriškemu magistratu za ureditev zavoda za vsprejem onemoglih. c) Druge podpore. Izvrševaje deželnozborski sklep z dne 3. januarija 1903 so se nakazale sledeče podpore : Ivanki Sluga K 150 (odb. št. 8111/02); Emiliji Sussig K 120 (odb. št. 8080/02); Josipini Vinci K 400 (odb. št. 5130 02); Petru Tosi K 200 (odb. št. 8305/02); Amaliji Pocar Iv 300 (odb. št. 6340 02); Alojziji d' Este Iv 200 (odb. št. 4241/02); Tereziji Ma-corig se je nakazala dne 14. januarija pod odb. št. 2150/02 podpora 100 K, ktera jej je bila dovoljena z deželnozborskim sklepom z dne 22. decembra 1902. i ' • IV. del. Redna uprava deželnega odbora. A. Gospodarstvo, I. Delež, pripadajoč naši deželi od državnih davkov. Kakor razvidno iz knjig deželnega knjigovodstva jo dalo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu deželnemu odboru na razpolago sledeče zneske : a) Od višjega prejemka na osebnem davku, a saldo leta 1902 in na račun leta 1903 ...................K. 44.314.84 b) Od višjega prejemka na žganih pijačah za leto 1903 ......„ 60.383.18 Skupaj K. 104.698.02 2 Zakup deželne davščine na pivo. Odb. štev. 7739, Ko se je deželni odbor v seji z dne 5. novembra bavil s pobiranjem deželne davščine 7595, 7740, 8498, . • -v , ' A , .. j , , 9044 na pivo, je sklenil, da bi z ozirom na znižano mero od 1\. 1.70 dovoljeno od vlade, ne bilo v korist deželnega zaloga, ako bi se pobiralo davščino v lastili režiji, vsled česar bi ne preostajalo druzega kakor dražba ali poganjanje s ponudbami. Deželni odbor je sprejel v seji z dne 6. novembra ponudbo tvrdke Kornelij Gorup iz Trsta, in je tej slednji dovolil pobiranje deželne davščine na pivo za leto 1904 proti odplačilu 46.200 K. plačljivih v 12 posteeipatnih mesečnih obrokih. Ta ponudba je bila najboljša izmed vseh drugih došlih deželnemu odboru vsled razpisa natečaja. Vsled gorenjega sklepa so se izdala deželni blagajni tozadevna naročila, pri istej je tvrdka položila varščino 6000 K v avstrijskih obveznicah. Dne 29. decembra 1903 so se z razglasom št. 9044 obvestile o zakupu vse občine dežele, v svrho da bi one to naznanile dotičnim prodajalcem. 3. Konvertiranje 4.2% obveznic pristoječih zalogom upravljenim po deželnem odboru. Odb. štev. 1559, Vsled zakona z dne 16. februarija 1903 št. 9 drž. zak., se je izvršilo konvertiranje 1592, 1661, 3015. enega c\eja 0bveznic državnega združenega dolga, donašajočih 4.2°/0, v nove obveznice enake nominalne vrednosti, ktere slednje so pa donašale le 4°/0, Konvertiranje bi se moralo smatrati kot molče spiejeto, ako bi se ne bila naznanila odpoved obveznic do 27. februarija. Celotna nominalna vrednost obveznic, ki so bile zapopadene v konvertiranju, je znašala K 2,510.000, katerih dohodki bi se bili vsled znižanja obresti na 4°/0, zmanjšali za 5020 K. Po določilu istega zakona je sicer sprejela vlada odpoved v gorinavedenem roku, ali pridržala si je določiti rok za povračilo. Uvažuje to okolnost, bi bila odpoved obveznic zapopadenih v konvertiranju, zapletla deželno upravo v rizikus premestitve ogromne glavnice iz plodonosnega v mrtvo stanje, in to za dobo, ktere trajanje ni bilo mogoče določiti. Po izvedenju vseh mogočih pojasnil, v svrho da bi. se vdobil izhod, ki bi izkazal za upravljene zaloge najmanjšo škodo, se je moral deželni odbor odločiti za molčeči sprejem konvertiranja. V seji z dne 1. aprila 1903 je pooblastil deželni odbor deželnega glavarja, da vkrene vse potrebno za pečatenje obveznic, koje so se morale konvertirati. Od deželnega glavarja v to svrho pričetim izpeljavam se je posrečilo doseči, da se je izvršilo pečatenje obveznic brez vsakih stroškov in v prostorih deželne blagajne. Delo je izvršila dne 9. maja 1903 goriška tvrdka A. Michlstadter & Comp. v navzočnosti gg. deželnega odbornika Dr. Marani, deželnega tajnika Pettarin deželnega blagajnika G. Matteuz, A. Michlstadter in R. Gironcoli. 4. Provizorični proračun deželnega zaloga za leto 1904. Odb. št. 8891,9155. Sprcjemši predlog deželnega knjigovodstva, je sklenil deželni odbor v seji z dne 23. decembra sledeče : I. Od 1. januarija 1904 dalje, dokler ne bode podeljena Najvišja potrdba deželno-zbor-skemu sklepu zadevajočemu potrdbo rednega proračuna za leto 1904, se bodo krili redni upravni stroški v mejah proračuna za leto 1904, ki je podrobno vže sestavljen in potrjen od deželnega odbora v obliki navedeni v poročilu deželnega knjigovodstva z dne 22. decembra 1903 pod odb. št. 8890; ta proračun ni mogel biti defiuitivno sprejet, ker ni bil sklican deželni zbor. II. Vsled tega se bode pobiralo za deželni zalog. 1) doklade a) 20°/0 na zemljiški davek ; b) 20% na hišno razredni in najemninski davek ; c) 30% na občno-pridobninski davek vštevši oni davek za krošnjarstvo in popotno obrt in za podjetja podvržena javnemu dajanju računov, na prihodninski davek in na davek od višjih prejemkov zasebnih uradnikov ; 2) doklada od 120% na užitnino vina, mošta in mesa; in 3) davščina K. 1.70 od vsakega na drobno potočenega hektolitra piva ; ta davščina se ima potirjati na isti način, ki je bil v veljavi leta 1903. Deželni odbor je odposlal z dopisom z dne 23. decembra 1903 gorinavedeni sklep c. kr. namestništvu v dosego Najvišje potrdbe. Namestništvo je dne 31. decembra 1903 s prizadevno hitrostjo telegrafičnim potom obvestilo deželni odbor o Najvišji potrdbi provizoričnega proračuna, in za to uljudnost se je odbor istotako telegratično zahvalil. B. Železnice, I. Dovozne ceste k železniškim postajam. Odb. št 2436 4480. Z ozirom na uspehe novega deželnega zakona z dne 29. novembra 1902 št. 1 dež. zak. od leta 1903, zadevajočega dovozne ceste k železniškim postajam, je odposlal deželni odbor cestnim odborom dežele sledečo okrožnico z dne 15 aprila 1903 št. 2679: »Opozarja se cestni odbor na določila zakona z dne 29. novembra 1902 dež. zak. št. 1 ex 1903 glede zgradbe in vzdrževanja dovoznih cest k železniškim postajam. V smislu istega zakona imajo graditi, vzdrževati in oskrbovati dovozne ceste k železniškim postajam oni cestni odbori, v kojih okraju leži dotična cesta (§. 3 zakona). Stroške za vzdrževanja in gradbe dovoznih cest prenašajo železniška podjetja, cestni odbori ter vdeležene občine in zasebniki v razmerju in po določilu obseženem v §. 2 navedenega zakona. Porazdelitev gradbenih in vzdrževalnih stroškov za dovozne ceste se vrši v smislu §. o istega zakona potom skladovne obravnave, ki jo ima upeljati dotični cestni odbor. Potrebno je to vaj, da se pobrigajo cestni odbori ne samo za one točke, ki se tičejo gradbe in vzdrževanja novih dovoznih cest k železniškim postajam in postajališčem, ampak da pazijo tudi na to, da se vrši vzdrževanje in določitev skladovnih svot v smislu zakona tudi pri vže obstoječih dovoznih cestah. Naroča se toraj cestnim odborom, da sporočajo kaj se je ukrenilo v posameznem okraju v izvršitev omenjenega zakona." Železniško stavbinsko ravnateljstvo v Gorici je naznanilo deželnemu odboru z dopisom z dne 18 junija 1903 št. 2382, da se je pri političnem obhodu vže dosegel dogovor z dotičnimi interesenti glede na potrebo, stran, lego in širokost dovoznih cest k železniškim postajam v Podbrdu, Hudajužni, Podmelcu in Avčah, tako da je bil mero daj ti i cestni odbor v Tolminu pozvan pričeti z izdelovanjem dotičuih podrobnih načrtov, v svrho da bi se na podlagi teh načrtov in proračunov zamoglo preiti k nadaljnemu postopanju. Ob enem ie pa goriomenjcno ravnateljstvo opazilo, da ni izključeno da bi smel imeti cestni odbor na razpolago eno tehnično moč, ki je potrebna za obširna dela za izvršitev gorinavedenih načrtov, in je zato naprosilo deželni odbor, da preskrbi izdelanje istih po deželnem inženirju. Ravnateljstvo je sklenilo svoj dopis s tem da je omenilo, kako je nujna zgradba dovoznih cest velike važnosti za upravo, ker je treba upoštevati tudi dovoz gradnega materijala, šin, tramov i. t. d. Deželni odbor pa ni bil v položaju, da bi zamogel odstopiti na nedoločen čas svojega tehničnega organa, čegar delovanje je bilo nujno potrebno vsled pripravljavnih del norišnice ki se ima napraviti, in veliko drugih tekočih stavbinskili del. Vsled tega se je odposlal dne 1. julija 1903 št. 4480 cestnim odborom za Goriško okolico, v Komnu, Sežani, Kanalu, Cerknem in Tolminu odlok, s katerim (v istem je bila omenjena gorinavedena okolnost) so se odbori pozvali, da se za sestavo načrtov in proračunov dovoznih cest obrnejo potom deželnega odbora s prošnjami do c. kr. železniškega stavbinskega ravnateljstva v Gorici. Temu odloku so se cestni odbori odzvali ter doposlali dotične prošnje deželnemu odboru, ki jih je z toplim priporočilom predložil merodajnemu c kr. železniškemu stavbin-skemu ravnateljstvu v Trstu, ki je prevzelo sestavo potrebnih načrtov in proračunov. C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 30. novembra 1903 št. 24097 deželnemu odboru odločbe c kr. železniškega ministerstva glede obhoda železniškega dela Prvačina - Opčina in ob enem naprosilo, da bi deželni odbor uplival na dotične cestne odbore, da bi ti slednji z vso nujnostjo zadostili dolžnostim, pripadajočim jim glede zgradbe dovoznih cest k železniškim postajam. Od tu naprej spada nadaljno razvijanje predmeta v delovanje leta 1904, o čemer se bode govorilo v dotičnem poročilu. 2. Bohinjska železnica. Odb. št. 259,3377, V nadaljevanje vže navedenega v predhodnem poročilu (stran 73—75) poroča se 4591, 5552, 5671, , , „ 5960, 8744. sledeče : S 1. januarijem 1903 so se odpravile načrtovalne ekspoziture za novo železniško zvezo s Trstom, ktere so delovale v Trstu in v Gorici, nadomestivši iste v gorinavedenih mestih s železniškimi stavbinskimi ravnateljstvi in sicer v Trstu z imenom ,,Železniško stavbinsko vodstvo v Trstu" (k. k. Eisenbahnbauleitung in Triest) za progo Trst - Gorica (Gorica ni všteta) ; in v Gorici za južno progo Bohinjske železnice (Gorica Podbrclo). Deželni odbor je bil obveščen o tej spremembi z namestništveno okrožnico z dne 7. januarija 1903 št. 35477/02. Komisija za postaje, za politični obhod in razlastitev zadevajočo oni načrtani del Bohinjske železnice, ki prehodi našo deželo, se je vršila od 15.-22. decembra 1902 in od 7.-23. januarija 1903 za del Podbrdo - Gorica (Sv. Peter) in od 4. do 14. marca za kos Prvačina - Opčina. Deželni odbor je bil zastopan pri komisiji za kos do Solkana po deželnem poslancu Lapanja, od Solkana naprej po deželnem odborniku Dr. Marani. Pri komisiji za del od Prvačine do Opčine je bil deželni odbor zastopan po odbornikih prof. Berbuč in Klančič. Izid komisijonclnega obhoda je bil na celi črti brez ugovora, tako da je železniško ministerstvo vzelo na znanje, da se je izdalo privoljenje za zgradbo ex commissione v smislu obstoječih odločb ; nato jo namestništvo prešlo k izdelanju razlastitvenih sklepov. Z dopisom z dne 16. avgusta 1903 št. 22076 je vposlalo c. kr. namestništvo deželnemu odboru načrte vseh stavbenih del, ki se jih je imelo napraviti na kosu nove črto Podbrdo - Gorica - Sv. Peter, za vpogled in podanje mnenja. Dne 23. junija se je sestala na licu mesta razlastitvena komisija za neko spremembo, ki se je izkazala potrebna v podrobnem načrtu od km. 48.120 do km. 50.1. Pri tej komisiji na licu mesta je bil zastopan deželni odbor po deželnem odborniku prof. Berbuč. Vsled neke spremembe vpeljane v podrobnem načrtu od km. 89.8/9 do km. 91.6 se je vršil dne 12, novembra 1903 drugi obhod. Deželni odbor je bil zastopan pri dotični komisiji po deželnem odborniku Dr. Marani. Vsled nalašč za to razpisanih dražb, se je oddala gradba nove železnice za črto Podbrdo-Kanal podjetju Rediich & Bergel1 in za črto Kanal-Goriea podjetju Lenassi & Sard-Dela so se pričela na celi črti Gorica Kanal z veliko vnetostjo, in kljub temu, da jih je zadrževalo izvanredno zimsko deževje, se je vže koncem leta 1903 lahko zaznalo na gorinavedeni črti napredke tega velikega podjetja, ki bo prehodilo, raztezajoč se v dolgi črti na strmem bregu Soče, hribe skozi mnoge predore in ki bo prestopilo reko z dvema velikanskima mostoma, katera bodeta spravila v zvezo in občevanje ono ozemlje, ki je bilo do sedaj ločeno vsled velikih in težavnih daljav. 3. Furlanska železnica. Redni občni zbor delničarjev te železnice se jc vršil dne 12. junija 1903. Iz obračuna za leto 1902, potrjenega pri tej priliki, se je izkazalo, da so se dohodki železnice v navedenem letu v primeru s predhodnim letom zboljšali za 7.2°/0 na prevažanju blaga. Upravni stroški so znašali 73.47°/0 od dohodkov, med tem ko so v predhodnem letu znašali 76.07%. Pri podelitvi prevoznih olajšanj se je vpoštevalo kakor v prejšnjih letih, koristi trgovine in kmetijstva. V ostalem proučuje upravni svet vedno vse mogoče pripomočke, ki bi služili v to, da doseže ta železnica v dogledni prihodnjosti vso ono veljavo, ki ji vsled svoje lege pristoja. C. Reke ia hudourniki, Upoštevaje velik upliv, ki ga imajo reke in hudourniki na ekonomično življenje dežele, se je smatralo potrebnim združiti v posebnem poglavju tega poročila vse kar se tiče istih ; v tem poglavju se razpravljajo posamezno v prvi vrsti nezgode provzročene po povodnjih koncem leta 1903, potem se preide k načrtu, sestavljenem od cesarske vlade, za splošno sistemiziranje tekočih vodk dežele, in konečno se navedejo kratko brambna ali uravnavna dela načrtana, pričeta ali nadaljevana tekom leta, zadevajoča posamezne reke r in hudournike. I. Povodnji. Odb. št. 8683. 8728 Dan 6. decembra je bil za furlansko ravan nekako ponavljanje v velikem obsegu onih prizorov terorizma, ki so, kakor se dozdeva, še iz nepomljivih časov neogibna ded-ščina tega nesrečnega ozemlja. Vode Soče, Torre in drugih manjših rek so nenadoma izstopile iz strug, prestopile ali podrle so jeze in poplavile polja in stanovanja. Mnogo prebivalcev se je lahko štelo srečnim, da niso prišli ob življenje. Razrušene hiše, zgubljena sejatev, vničeno polje, živež pokvarjen ali zgubljen, tvorilo je v kratkih urah sliko obupnega položaja, v katerem bi moralo ljudstvo preživeti najtrši letni čas. Deželni odbor je odposlal, z namenom da preskrbi kako pomoč v toliki nesreči, koj okrožnico občinskim uradom Ruda, Villa Vicentina, Villesse, Fiumicello, Oglej, Scodovacca in Terzo z naročilom, da koj poročajo o povodnjih, ki so nastopile pred kratkim, o bram-benih delih proti velikim povodnjim Soče, Torre i. t. d , o vzrokih, vsled katerih se mora smatrati brambena dela nezadostljivim za obvarovanje krajev pred nezgodami provzročenimi po vodi, in o načinu, kako bi se preprečil ta nevarni in stalni stan stvari. Občinskemu uradu v Gradežu pa se je naročilo, da poroča o škodah provzročenih po poplavenju v zadnjih dneh, o stanu brambnih del proti morju in o načinu, kako bi se z verjetnim uspehom izognilo ponavljanju sličnih nevarnih poškodovanj. Med tem se je odposlalo c. kr. namestništvu v Trstu sledečo spomenico z dne 17. decembra 1903 št. 8722 : Te dni se je vzbudilo v južni Furlaniji bolestno vzklicanje, ki je odmevalo od Turjaka, Pierisa in Sv. Kancijana, se razprostrlo do Rude, Ville - Vicentine, Fiumicella, Paparjana, Morožinov, Qgleja, Terza in se razširjalo doli proti morju, kjer se je združilo z melanhoničnim šumenjem razburkanih valov adrijansltega morja. „To bridko vzklicanje, ki ga je vzdignilo vse prebivalstvo izpostavljeno skrajni nevarnosti, da ga uničijo z imetjem vred divje vode prestopljene Soče in v to slednjo dotekajoče se vode, ki so prestopile meje svojih strug vsled pomanjkljivih brambenih del, — je došlo podpisanemu odboru, ki je, v srce zadet, dolžan kot varuh koristi tako obširnega in tako izbornega dela dežele, naznaniti visoki vladi to vzklicanje v svrho, da z dejalnimi sredstvi in s hitro pomočjo ustavi in odstrani nevarnost, ki nam preti. „Ne bode se tu ponavljalo žalostnih dogodkov krajev, kojim preti divja jeza Soče z uničenjem, navedela se bodo samo sodelovalna dejstva zadnjih velikih povodenj v svrho, da ostane v pričakovanju boljše bodočnosti neizbrisen spomin na sedanjo golo resnico. „Soča je, kakor nas uči skušnja preteklosti, reka pristnega značaja pravega hudournika. Njena divja narava se pokaže za časa obilega deževja in za časa ko se topi hribovski sneg pod uplivom jugovzhodnega vremena, z izvanrednimi in zelo nevarnimi po-vodnji in z divjo in vrtoglavno močjo, ki vse razdere in poplavi. „Dostaviti je še dejstvo, da je Soča prekop zelo razširjenega in celo velikanskega porečja, kjer se nabirajo in zbirajo vode, od koder dobi vso isto izvanredno razglodalno in uničevalno moč, ki tvori stalno in nepretrgano velikansko nevarnost za okoliše, ležeče na straneh njenih bregov, dokler se po sistematični in organični celoti brambenih del ne preskrbi za kanalizacijo voda v porečju take obširnosti, ki bode zadostovala za kritje in prebavljanje vse množine te vode in poškodovanih stvari, koje vlači hudournik se seboj. „Ako bi si hotelo predstavljati divjo hudourniško naravo Soče, zadostuje da se pomisli, da ima Soča za časa nizkih voda 16 m3 vode in za časa povodnji čez 2000 m3, koja množina je enaka višini goriškega mesta; največje povodnji pa povzdignejo množino vode do črez 350U m3, ko se namreč pridružijo Soči v njo dotekajoče se vode reke Vipave, hudournik Torre s Kornjem, Judrio in Versa, in tako dalje. Umestno bi bilo razpravljati tu o nevarni naravi voda, ki se dotekajo v Sočo. toda omejili se bodemo z navedcnjem ene izmed vseh voda najbolj nevarne in divje, t. j. Torre. „Ta hudournik, ki se spreminja, sprejemši vrtoglavne vode ravno tako nevarnih Korenj, Judrijo in Versa, od absolutnega pomanjkanja vode v nenadne velikanske povodnji, teče skozi rodovitno okoliše, ki je po šibkih malih ježih slabo ali celo nič varovano, in se konečno steka z divjo močjo v Sočo, in se tako vzdigne prevarljiva narava te slednje na najvišjo stopnjo nevarnosti. „Pomisliti je treba, da je stid Torre deželni zalog zaklade, zapravljene brez vsake koristi. „Pri tem stanju stvari, spoznan na ta način značaj vednega pretenja Soče in voda, ki se v isto dotekajo v trenutku ko se prikaže Soča v furlanski ravani ter to slednjo preteka, bi bilo zares pričakovati, da se preskrbi po racijonelnem sistemiziranju hidravličnih del, za obrambo poškodovanih lastnin in pretene eksistence celega obširnega okoliša. „Na vsak način se upa, da bodo činitelji, ki so postavljeni zato, da skrbijo za javno varnost in obrambo osebnega poškodovanja, dokazali ono voljo in ono marljivo deležnost, ki bi rešila okoliše iz stanja tesnobe in pretilue pogube, ki mu prizadeva žalost. „To se pa upa, ne le ker jamčijo obstoječi zakoni vsakemu državno varstvo za imetje in za osebno varnost, ampak ker je zapopadena v državni moralni ideji dolžnost, varovati premoženjski in fizični blagor svojih meščanov, od katerih zahteva žrtve težavnih denarnih dolžnostij in prispevke krvavih davkov. „Od vsega, kar bi se bilo moralo napraviti, da bi se zadržalo in krotilo silno besnost Soče v ravani, se je storilo le malo; tudi ni nikakega določenega znamenja, vsled katerega bi se dalo sklepati verjetnost boljšega, racijonelnejšega in bolj zdravega postopanja za prihodnjost. „Neurejena in nesistemizirana Soča, zaprta v svoji strugi po brambenih delih, ki se vsled pomanjkljive gradbe in pomanjkljivega vzdrževanja ne morejo zoperstavljati uničevalni akciji iste, je odnesla pri svojih zadnjih povodnjih most v Zdravšini, pretila je ustaviti, z uničenjem mosta z Zagradu, akcijo združevalnega dela na eni izmej glavnejših postojank, potrebnega za razvitje kupčije; opustošila je rodovitna zemljišča z uničenjem siromašnih pridelkov, ki so bili sad trdega truda in potratnega dela, pretila je naravnost uničiti kraj Villesse. „Vzklicom po pomoči, ki so se takrat vzbudili, odgovorile so nedoločene obljube prihodnjih urejevanj Soče, medtem ko se pozitivno in dejanski ni napravilo druzega kakor da se je zopet slabo postavilo ona brambna dela, kojih nesposobnost za zoperstavljanje se je vže tako žugajoče dokazala. „Kedar je Soča v svojem spodnjem teku plovne reke, imenovanim Sdobba, ki se je držal slabo ali nič svoje struge pri teh brambnih delili, katera so gola iluzija — razglodala levi breg in s poplavanjem obširnih kosov zemljšč ter s poškodovanjem stanovanj šla iz svoje struge pretivši da onemogoči brodnost, odgovarjale so pritožbam koje je vzdignilo prizadeto prebivalstvo, brezuspešne komisije na licu mesta. „Vlado ni dovedla k uspešnejši akciji ne naloga pristojoča ji v smislu zakona o vodah, da pospešuje namreč obrambe proti uničevalni akciji povse nevarne reke, ne dolžnost naložena jej po nekem bistvenem zakonu, da vzdržuje namreč nedotaknjeno brodnost; v predležečem slučaju je bila ta slednja v nevarnosti vsled izteka Soče iz struge in vsled bližnjega napolnenja v zatoku Panzano, kjer se radi deroče vode nabirajo vse poplavane stvari koje vlači Soča sč seboj. „Brambnih del ni bilo, obljuba o ukrepih proti vedno večjimi nevarnosti za prihodnjost je ostala mrtva beseda, in temu se mora pripisovati ono grozno ponavljanje nesrečnih po-vodenj, ki so se uresničile dne 6. tekočega meseca. ,,Divji in nevarni prizori, ki so se prigodili druge krate in na drugih legah hudo-urnikovega teka, so se ponovili s povišano uničevalno močjo blizu Turjaka, Pierisa, Sv. Kancijana na levem bregu in v krajih Ruda, Villa Vicentina in doli do Ogleja in Terza na desnem bregu Soče, kjer se je odprlo gledališče groze in žalosti, omenjeno začetkom te sjjomenice. „Ena celota majhnih jezov, ki so nesposobni zadrževati večje povodnji reke, vodi množino voda Soče s postopnim skrčenjem poprečnega profila struge, v obliki lijaka pod železniški most v Pierisu, kateri je radi svojega preozkega profila nezmožen, s potrebno hitrostjo izlivati povodenjske vode, ki vsled iztoka hudournika Torre še bolj otekajo „Ako se zdi neverjetno, da bi bili lahko vztrajali jezovi, — ki niso zgrajeni, kakor se zahteva na soliden način, in niso napravljeni po pravilih katera bi se bilo moralo jemati v poštev pri potrebi, da se reki omogoči razširjanje, zahtevano od njene narave, — pod udarci divjega elementa, je to dejstvo na prvi pogled še manj verjetno ako se upošteva okolnost, da sta most in železniški nasip pripomogla k povišanju kritičnega položaja. Omeni se, da predstavlja podzidje mosta, napravljeno v obrambo stebrov, skoraj nekako uzdo, ki ustavlja progresivno pomikanje prodov, ter olajša, dvignivši površje žleba, izlivanje voda in zmanjša obrambo ki jo dajejo jezovi. „Če se dostavi to gorinavedenemu dejstvu o skrčenju struge v obliki lijaka, se nam pokaže, kako je morala moč vode z večjo silo poskušati v okolišu železniškega mosta svoje razglodalno delo, čegar žalostne posledice so bile prelom desnih in levih jezov, podrtje železniškega nasipa in potem poplavanje in poškodovanje zemljišč in del za zalivanje tržiškega polja in peklenski šum voda v vaseh in stanovanjih. „Omeni se izrecno, da se je imelo opraviti v slučaju o katerem se govori, le z delno povodnijo Soče, med tem ko se človek prestraši pri sami misli na nesreče, ki bi se bile pripetile v celem okolišu povodnji, ako bi se eni popolni povodnji Soče pridružila povodenj divjih voda, ki se v isto iztekajo. „Izlivi bi bili splošni, nameni reke, izstopiti iz struge in dirjati na divji način k uničenju Vileša in nižje k uničenju Turjaka in posebno Pierisa in Sv. Kancijana in še nižje k uničenju vsega okoliša ležečega na straneh spodnjega teka in vštetega med delto Sclobbe, bi postajali vedno ostrejši, ker bi podkrepljeni besnosti iste stala nasproti le nezadostljiva dela, ki so postala še šibkeja vsled naglega popravljanja izvršenega z rahlimi tlemi, in se vsled tega.jako lahko poškodujejo. „Pomisliti je treba, da smo še le v začetku deževnega časa ter časa snegov in po-vodnji. ,.Deželni odbor je smatral potrebnim, da povzdigne svoj glas do visoke vlade s priporočilom, da bi ista postala drugačnega mišljenja in bi resno mislila na radikalno spremembo stališča napram zapovedljivi potrebi uspešnih ukrepov. „Bilo bi tedaj opustiti sistem gradenja z brezuspešnimi sredstvi še manj uspešna brambna dela, ker ista niso napravljena z bistroumnostjo razumne hidravlične umetnosti, in bilo bi premišljevati na sistemiziranje jezov pod vodstvom razumnih in izkušanih hidravličnih inženirjev, na način, da se zavaruje deželo pred vsakim eventuelnim uničenjem. „Da se doseže ta namen, ne bo nikdar zadostovalo popravljanje pogreškov sedanjih vže samih na sebi neodgovarjajočih jezov, ampak potreben bode drugi racijonelnejši sistem močnih in trdnih ter pred podiranjem gotovih hidravličnih del, „Brambena dela, ki se bodo gradila, bodo morala biti podvržena neprestanemu nadzorovanju pazljivega in prizadevnega očesa, ki bo znalo in hotelo varovati taka dela pred zaporednim razdiranjem, ne da bi moralo biti obveščeno o koristi in potrebi še le po ponavljajočih se nezgodah, ki imajo uničevalno posledice za deželo. „S tem ukrepom bode konečno odpravljeno ono nespametno stanje stvarij, po katerih je bilo edino nadzorstvo vodk v Furlanji v rokah navadnega, od občin zasebno plačanega čuvaja, kateri zažene, če gre posreči, hrup med prebivalci po nesreči prizadetih krajev še le ko je povodenj vže velika." 2. Radikalni ukrepi. Načrt splošnega urejenja rek in hudournikov dežele. I. Prvotnost načrla. Odb. št. 3787/02, Najnovejše manifestacije deželnega zastopstva, ki cilijo na to, da bi se doseglo splošno 7333/02. sistemiziranje rek in hudournikov dežele, datirajo izza leta 1902 oziroma 1901. V deželno-zborski seji z dne 24 junija 1901 sta bila sprejeta dva tozadevna sklepa, predložena po Dr. Verzegnassi in Dr. Gregorčič, s katerima se je posebno prosilo Visoko vlado, da bi ustanovila en c kr. hidravlični urad v Gradiški in en ravno tak urad na hriboski strani dežele, kojima naj bi se naročilo da sestavita skupni načrt sistematične ureditve rek, hudournikov in izvirajočih voda dežele z proračunom dotičnih stroškov in z razdelitvijo del v določenem času malo let. 4. točka sklepa sprejetega od visokega deželnega zbora v seji z dne 17. julija 1902, je tudi prosila cesarsko vlado „da bi se resno in energično odločila izvršiti dela zadevajoča sistemiziranje hudournikov in urejenje rek v deželi." V tem času je dosel deželnemu odboru od c. kr. namestništva sumarni načrt splošnega urejevanja in sistemiziranja vseh tekočih voda dežele ob enem z dopisom št. 27973, v katerem je bilo rečeno : Ker se v državnem zboru in v dotičnih komisijah razpravlja zakon o vodnih zvezah, izrazila se je od več stranij želja po združenem in sistematičnem postopanju v pričetju in izvrševanju potrebnih urejevanj rek in sistemiziranj hudournikov ; da je vsled tega stavila vlada v perspektivo napravo programa zadevajočega urejevalna in sistematična dela, koja bi bilo izvršiti v posameznih deželah : to je program, ki bi obsegal precej dolg rok in bi moral biti določen v dogovoru z deželnimi zastopi; da je v §. 5 zakona z dne 11. julija 1901 št. 65 drž. zak., zadevajočem gradbo prekopov in izvršitev urejenja rek, preskrbljeno ne le za urejenje onih rek, ki so v dotiki z načrtanimi velikimi prekopi v šestih v zakonu omenjenih deželah, ampak da je v drugem poglavju zapopadeno tudi določilo, da se mora za vse druge tekoče vode kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, glede katerih je dokazana potreba urejevanja, pripraviti to urejevanje z največjo skrbnostjo in začeti z istim prej ko mogoče, koj ko bodo dovršena pripravljavna dela ; da je nadalje v tretjem poglavju §. 5. preskrbljen za izvršitev teh urejevanj, primeren povišek letnega državnega prispevka iz meljoracijskih zalogov ; da je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve sporazumno s poljedelskim ministerstvom in z ministerstvom za trgovino naročilo namestništvu z naredbo z dne 30. junija 1901 št. 24401, da preskrbi — v svrho da ustreže namenom zakona, ki zadeva brzo-bolje pripravljanje gorinavedenih urejevanj, kakor tudi posebno v zadnjih časih ponovno in nujno izraženim željam nanašajočih se na napravo brarnb proti povodnjim in na pospeševanje kmetijskih koristij, — najprej za napravo programa za hidravlična dela (urejevanja in si-stemiziranja) zadevajoča to deželo, in da uvede v ta namen potrebna postopanja z deželnim odborom. Namestništvo je dostavilo, da je napravilo v svrho, da se pričnejo ta postopanja na določeni podlagi, približni program del in da je izračunalo na složen način zahtevek za ista. Za sistemiziranje hudournikov se je vprašalo za mnenje c. kr. gozdno-tehnični oddelek v Beljaku. Glede urejenja onih rek, ki se prevozijo po obrežnih ladjic, so se vršili potrebni dogovori s c. kr. pomorsko vlado. Namestništvo je sedaj prosilo deželni odbor, da mu naznani svoje mnenje o splošnem načrtu, kterega je ob enem vposlalo. 2. Glavne črte načrta. Načrt je bil obrazložen na razviden način. Za popolno izvršitev istega je bil določen 14 letni rok. V prvem in drugem letu bi se izdelalo splošne načrte in potem bi sledila po vrsti izvršitev posameznih del in sicer glede večji nujnosti istih Po tem določilu so bila gorinavedena dela razdeljena v tri velike skupine. Prva je obsegala najnujnejša dela, koj a bi se takoj pričela, druga manj nujna dela in tretja vsa ostala dela. Skupni zahtevek za vso celoto gorinavedenih del je bil cenjen na 10,842.000 K. Za izdelanje pomanjkljivih načrtov bi bilo organizirati posebno tehnično mesto z osrednjim uradom v Trstu za celo Primorje ; temu uradu bi bili podrejeni štirje tehnični ' oddelki (ki bi se dali potem spremeniti v stavbinska ravnateljstva) v deželi Goriško-Gra-diščanski. Dalje bi se napravila za gozdno-tehnična dela (sistemiziranje hudournikov itd.) dva gozdno-tehnična oddelka, podrejena gozdno- tehnični postaji, ki bi bila združena z osrednjim uradom v Trstu. Deželni odbor je z dopisom z dne 15. oktobra 1902 št. 3787 vnovič pisal c. kr. namestništvu, pozdravljaje pred vsem s hvaležnostjo načrt splošnega sistemiziranja rek m hndournikov dežele, čegar izvršitev bo rešila deželo pred celo vrsto perijodičnih nezgod, ki onemogočijo vsako razvitje. Dostavil je, da bode vse potrebno preskrbel za vestno pre-gledanie načrta v svrho da bo zamogel svoječasno odgovoriti na stavljena vprašanja. Naprosil je ob enem namestništvo, (la bi pospešilo od svoje strani natančno proučevanje glavnih vodil za izvršitev načrta, in da bi določilo one konkretne principe, ki bodo morali biti podlaga pogajanj pri določitvi denarne sodeležbe za izvršitev dela. Konečno je deželni odbor priporočil c. kr. namestništvu, da bi med tem časom preskrbelo za dovršitev onih del, ki so bila vže predmet pogajanja in ki čakajo v svrho financijelnega pokritja vladne spodbuje, da bi se jih potem vpeljalo na praktični teren izvrševanja. C. kr. namestništvo je z dopisom z dne 2. novembra 1902 št. 29252 zagotovilo deželni odbor, da bo njegova posebna skrb pospešiti potrebna proučevanja z vso mogočo marljivostjo, da pa potrebuje pred vsem mnenje deželnega odbora o splošnem načrtu, kte-rega mora predložiti merodajnim ministerstvom. 3. Pregledovanje načrta. Deželni odbor je naročil deželnemu stavbinskemu uradu, da pregleda splošni načrt, izdelan od c. kr. namestništva ; na predlog omenjenega urada so bile sklicane konference zaupnih mož iz vsakega izmej štirih krajev te dežele, v svrho, da se preceni glede na razmere vsakega izmed navedenih krajev, od cesarske vlade predlagani program, ter se istega morebiti premeni. Konferenca za ravan se je vršila v deželni hiši dne 29. maja 1903 : iste so se udeležili gg. državna poslanca Dr. Jakob Antonelli in Dr. Franc Verzegnassi in deželni poslanec Ernest Helzer. Konferenca za gorati kraj se je vršila dne 20. junija, katere se je udeležil g. deželni poslanec Lapanja. Konferenca za Vipavsko dne 14. septembra; tej je prisostoval g Grča, konferenci za Brda, ki se je vršila dne 24. novembra 1903, pa gg. Jakončič in Klančič. Vseh omenjenih konferenc sta se udeležila deželni inženir Artur Glessig in deželni tajnik Alojzij Pettarin. Deželni odbor je obrazložil c. kr. namestništvu, zapomnivši si pripetljeje navedenih konferenc, svoje mnenje o splošnem načrtu z dopisom z dne 10. decembra 1903 št. 7333/02, ki se glasi: „Dodatno k tukajšnjemu dopisu z dne 15. oktobra 1902 št. 3787 in odnosno na ta-mošnja dopisa z dne 8. maja 1902 št. 27973/11 in z dne 2. novembra 1902 št. 29252/11, čast je podpisanemu deželnemu odboru sporočiti Istemu kakor sledi: „Deželni odbor jemlje hvaležno na znanje dejstvo, da splošna regulacija rek in hudournikov te dežele ni nič druzega, kakor izvršitev določila §. 5 zakona z dne 11. julija 1901 1. drž. zak. št. 66, in da pričenja vis. vlada s praktičnim preiskovanjem, ki je potrebno, da dovede do delovanja v omenjenem § navedeno voljo zakonodajnikov. „Pri tem da obstoje temeljna načela o splošni regulaciji vodnih tokov, določeni po pravnih odločbah, si usoja deželni odbor opomniti glede obnovitve obrisov, naznanjene Istemu z dopisom št. 27973.02, zadevajoče regulacijo, sledeče: ,,Deželni odbor je uvedel poizvedovanja, kojim so se pridružili odposlanci zastopajoči razne dele te dežele; to poizvedovanje je imelo namen, vdobiti bolj praktičen, bolj primeren in ob enem gotovejši način za izid, namreč za dovršitev tega velikega podjetja. „Poizvedovanja so se vršila s posebnimi izkušenimi veščaki ločeno za planoto, za Vipavsko dolino, za Brda in konečno za ravan. „Izid poizvedovanj je dokazal, da podatki, podani od tega c. kr. namestništva za izvršitev podjetja za uravnavo in sistemiziranje vodnih tokov niso bili dovolj zanesljivi in zadostni, kajti podatki o stroških za uravnavo, ki so veliko višji od dejanskega stanja stvarij in čezmerno optimistični, ne morejo tvoriti podlage za celotno podjetje in ne morejo služiti kot podlaga pri postopanju v podrobnostih; ta podlaga pa je v smislu vodnih določil, v smislu zakonov, zadevajočih izboljševanje, v smislu zakona o neškodljivem odvajanju gorskih voda, ter drugih cesarskih in deželnih zakonov, ki se nanašajo na ta predmet, brezpogojno potrebna. „Vsled nasvetov omenjenih zaupnikov bi bilo svetovati, še več, potrebno bi bilo, da bi se izdelali glede uravnavnih del vsaj splošni načrti, iz katerih bodo razvidni natančni podatki, ki danes primanjkujejo. „Višenavedenim zaupnikom se je tudi takoj zdelo, da se mora upoštevati okolnost, da je navedenih v tem obrisu več del za očiščenje rek in lagunskih prekopov, ki bi imelo namen, da se ohrani brodnost teh vodnih tokov, odnosno prekopov. O teh delih, stremečih po ohranitvi možnosti, da se bo lahko po omenjenih vodah brodilo, bi se moralo obravnavati posebej ; tudi bi se morala ista izvršiti na račun visoke vlade, kajti tu se gre za predmet, ki spada v izključno njegovo pristojnost in v njeno posebno nalogo. „Da so tu navedene sodbe zaupnikov pravilne, dokazujejo določila §-11 lit. a) državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, 1. drž. zak. št. 141, kakor tudi §§. 2, 6, 7, 8 in 9 cesarskega zakona o vodah z dne 30. maja 1869 1. drž. zak. št. 93, ter istih paragrafov in §, 76 deželnega zakona o vodah z dne 28. avgusta 1870 1. dež. zak. št. 41. „Nekatere reke in nekteri hudourniki pretijo včasih v svojem nesistemiziranem toku železni cesti, ter postavljajo s tem, v veliko škodo trgovine, v nevarnost nemoteno poslovanje železnice. Bila bi, ne samo pravična, marveč tudi glasom določnih zakonov zaže-ljena stvar, da bi železniške uprave prispevale k stroškom za uravnavo rek, kterih po-vodnji povzročujejo železniškim delom škodo ; ti prispevki naj bi bili prilični bistvu odstranjene škode in pridobljenih koristij, kar spade vse v prilog železniških uprav. „Omenili so tudi zaupniki, da je potrebno, da se izvršijo koj, brez odloga one uravnave rek in ona sistemiziranja hudournikov, katerih dela so uže pendentna, zraven pa še ona, radi kojili so se uvedli in tudi zaključili dogovori med visoko vlado in med upravnimi činitelji; posebno bi se ne smela pustiti neizvršena hidravlična dela, napravljena s sredstvi ubožnega zaloga, da ne nastanejo predsodki za celotno dotično delo, izvršeno z nemalimi stroški „Svetovalo se je nadalje, da se nemudoma prične z uravnavo Soče, Torre, Judrija, Kornja in Talja, pri čemer naj se dovršijo za vsako izmej omenjenih vod pogajanja teh-nično-upravne narave, ter za reke mednarodnega značaja, pogajanja diplomatične narave. „Svetovalo se je še nadalje, da se poskrbi za sistemiziranje Uceje, Koritnice, Boke, Nadiže z vsemi pritoki vred, Bače in Idrice, potem Hublja, Lokavščeka in Grajščeka, Vrtojbice, Braniee s pritoki vred, Renč-a in Vipave: konečno Pevmice, Reke in Kozbanj-ščeka in za zboljšanje Prevala, „Omenila se je konečno potreba po ustanovitvi hidravličnih uradov v različnih krajih dežele, in sicer se je nasvetovalo da se stvorijo slični uradi v Kobaridu ali Tolminu, v Gorici se značajem osrednjega urada in v Gradiški. „Medtem se je dejanski ustanovil hidravlični urad v Gradiški, za kar izkreka podpisani temu c. kr. namcstništvu toplo zahvalo. „Izkaže pa se vsled izjav zaupnikov potreba, da bi morali biti uradniki hidravličnega urada v razumni stiki s krajnimi tehniki in z občinskimi organi, koji bi jim dajali informacije o naravi naših voda, katere se lahko pridobi le vsled skušenj, napravljenih na licu mesta; te informacije pa so neobhodno potrebne, da se izvši na prikladen način uravnavni načrt, ki bode imel, glede na znano izkušenost hidravlične tehnike, gotov vspeh, vpoštevaje tudi dejstvo, da se mora omenjena tehnika podvreči špecijelnemu vodilu in singularičnemu, da celo individuelnemu značaju vsakega vodnega toka. „Deželni odbor obvešča o višenavedenem to c. kr. namestništvo, ter ob enem naproša visoko vlado, da blagovoli omenjeno prevdariti, ter obvestiti podpisani odbor o napravljenih sklepih. „Podpisani priporoča tudi c. kr. namestništvu, da blagovoli s pospešitvijo izvršitve nujnih uravnavnih del, poskrbeti delo in zaslužek onim vrstam prebivalstva, ki se nahajajo vsled elementarnih nezgod v bedi, med ktere nezgode se štejejo v prvi vrsti povodnji, ki so še v komaj preteklih dneh pretile fizični in ekonomični eksistenci celih ozemelj in ki vrhu vsega niso nič drugega, kakor slabe posledice pomanjkljivih sistemiziranj nevarnih rek in hudournikov. III. Obrambna akcija tekom leta. Medtem ko deželni zastop ni nehal pospeševati pri c. kr. vladi pričetek obširne in popolne uravnavne in ureditvene akcije za vse vode v deželi, so napredovala enaka vže pričeta predhodna dela v posameznih krajih vsled nujnosti potrebe in velikosti nevarnosti. Deželni odbor smatra potrebnim, poročati o istih porazdeljeno, kakor sledi. I. Ureditev hudournika Grajšček. Odb. štev. 2307, Dela za ureditev hudournika Grajšček je nadaljeval tekom leta 1903 c. kr. beljaški 2717 3019 4570, 6557, 8466'. tehnično - gozdni oddelek pod vodstvom nadziralnega gozdnega komisarja gosp. Adalberta Kaislei'. Kakor navedeno v predhodnem poročilu (stran 20) je nakazal deželni odbor z odlokom z dne 12. januarija 1903 št. 8636,2 v roke imenovanega komisarja znesek 4000 K. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je sklicalo z oznanilom z dne 21. marca 1903 št. 3670 na dan 27. aprila 1903 komisijo na lice mesta, v smislu zakona o ureditvi Graj-ščeka z dne 11. julija 1902 1. dež. zak. št. 30, kakor tudi v smislu §§. 12- 14 zakona z dne 30. junija 1884 1. drž. zak. št. 117. Pri navedeni komisiji sta zastopala deželni odbor deželni tajnik A. Pettarin in deželni inženir A. Glessig. Mnogo prizadetih, ki so se udeležili komisije, med kterimi so bili tudi lastniki in vodje delavnic in obrtnih podjetij in ajdovski župan kot zastopnik svoje občine, je protestiralo proti upeljavi Grajščeka v hudournik Lokavšček. Ker pa bi tvorila ta upeljava predmet novega komisijonelnega razgovora za časa, ko se bodo sestavili uravnavni načrti hudournika Grajšček, se ni omenil navedeni ugovor v zapisniku. Deželni zastopniki pa so podali na zapisnik sledečo izjavo. „Konštatira se, da je uravnavni načrt Grajščeka, omenjen v §. 2. zakona z dne 11. julija 1902 1. dež. zak. št. 30. izdelan le za hribovski tok tega hudournika, medtem ko ne obstoja za ureditev toka v ravnini nikak sličen načrt." Iz tega je izhajala potreba po izdelanju novega načrta za tok v dolini, za kojega bi bila potrebna, v smislu zakonov, deželna potrdba in posebni komisijonelni dogovori, pri kteri priliki bi bilo onim, ki so pri tem prizadeti, na prosto dano, podati svoje opombe k načrtu. Z dopisom z dne 17. aprila 1903 št. 9971 je obvestilo c. kr. namestništvo deželni odbor, da je nakazalo c. kr. poljedelsko ministerstvo c. kr. komisarju Kaisler, voditelju uravnavnih del, ostanek prispevka iz izboljševalnega zaloga v znesku 8000 Kron, ter je ob enem prosilo za nakaz prebitka deželnega prispevka v znesku 7200 Kron. Deželni odbor je odgovoril z dopisom z dne 15. julija 1903 št. 3019, da ima na raz polago onili 7200 Kron, da se pa vsled dejstva, da določa zakon popolno uravnavo, medtem ko ni niti dokazano, da bi se bila določila navodila za uravnavo reke v dolini, ter vsled okolnosti, da so bili podani ugovori proti nameravani upeljavi Grajščeka v Lokavšček, ne smatra zadeve konečno rešenim. Z dopisom z dne 23. septembra 1903 št. 21875 je odposlalo c. kr. namestništvo deželnemu odboru poročilo c. kr. gozdno-tehničnega oddelka v Beljaku, iz kojega je sledilo, da je bil uamen o upeljavi Grajščeka v Lokavšček odnosno v Hubelj po temeljitem prev-darku ovržen, ker so se proti tej ideji dvignili toliki ugovori; nadalje je bilo iz omenjenega poročila razvidno, da je prenesel navedeni oddelek ureditev hudournika v dolini na leto 1904; za to delo je obljubil isti, da sestavi načrt v menjali zneska, danega mu v to svrho na razpolago, t. j. K. 5000. Načrt bi se potem obravnaval v smislu zakona z dne 30. junija 1877 1. drž. zak. št. 117. Na podlagi teh pojasnil je deželni odbor pridržavši si, da se prepriča pri razgovoru, ali se bode z omenjenim načrtom radikalno izvršila ureditev hudournika, nakazal z odlokom z dne 5. novembra 1903 št. 6557 a saldo deželnega prispevka znesek 7200 K. Z dopisom z dne 7. decembra 1903 št. 33280 je obvestilo c. kr. namestništvo deželni odbor, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo naložilo tehnično-gozdnemu eddelku v Beljaku, da sestavi za časa podrobni načrt za ureditev vže omenjenega hudournika tudi v dolini. 2. Ureditev hudournika Versa. Odb. štev 207, Iz namestništvenega dopisa z dne 7. januarija 1903 št. 27 se je posnelo, da je bil 4239, 5380, 729(>j Prv' °'jr°k državnega prispevka v znesku 43 750 K zapopadeu v proračunu za leto 1902 8461. in da se je sprejel drugi obrok, nekoliko nižji, v proračun za leto 1903. Drugi namestništveni dopis z dne 10. februarija 1903 št. 3800, je obvestil deželni odbor da je c. kr poljedelsko ministerstvo ugotovilo nadaljni predujem v znesku 25.000 Kron za nadaljevanje uravnavnih del hudournika Versa, v roke c. kr. gozdnega komisarja za nadziranje, Antona Skala, kojemu je bilo izročeno vodstvo navedenih del. Na podlagi te vesti se je obrnil deželni odbor z dopisom z dne 13. maja 1903 št. 1153 na c. kr. namestništvo, in nato z dopisom z dne 3. junija 1903 enake številke na ministerstvo notranjih zadev, ter pospešil uradni razglas Najvišje potrdbe, podeljene zakonu dne 16. marca 1903. Namestništveni razglas o Najvišji potrdbi je došel dne 23. maja, z obvestilom, da bo došel v kratkem deželnemu odboru domenek v smislu §. 14 novega deželnega zakona, ter da je bil prevdarjen leta 1903 iz izboljševalnega zaloga za omenjeno uravnavo znesek 43.750 Kron. Dodatno k temu naznanilu je doposlalo c. kr. namestništvo z dopisom z dne 8. junija 1903 št. 15.192 načrt domenka z opombo, da ni uvedlo, z oziroiu na naravo uravnavnih del Verse „delo v režiji" marveč „delo v mezdah"' s podelitvijo posameznih tekmovanj malim delavskim gručam. Deželni odbor je pregledal načrt, ter ga vrnil namestništvu z dopisom z dne 1. julija 1903 št. 4239, s kojim je predlagal številne modifikacije v obliki in bistvu. O teh, kakor tudi o drugih premembah in pristavkih, predlaganih od deželnega odbora za stiliziranje ivršilnega predpisa k zakonu, zadevajočemu uravnavo Verse, je nastalo med deželnim odborom in c. kr. namestništvom dopisovanje, koje je dovedlo še-le koncem leta do zadostilnega sporozumljenja. Sporozumljenje se je doseglo na podlagi dovoljenja deželnoga odbora, da se določi v izvršilnem predpisu dostavek, enak onemu v zakonu z dne 30. junija 1884 št. 117 1. drž zak. §. 12-14, g.eda komisijonelnega razpravljanja načrta o Versi, pri tem poje deželni odbor izrecno povdaril, da iz tega ne sme nastati zloraba spolnjevanja, koje spolnjevanje je zapopadeno v navedenem zakonu o Versi, v cesarskem zakonu in v deželnem zakonu o vodah, napram vsem pravnim razmeram zadevajočim uravnavo tega hudournika kakor omenjeno v §§. 12-14. 3. Uravnava Vipave. Reševaje odborov dopis št. 4483/902 (kojega se omenja na strani 55. predhodnega poročila) s kterim je bilo naprošeno poljedelsko ministerstvo, da ukrene potrebno za izde-lanje popolnega načrta za uravnavo Vipave, kakor tudi za sestavo proračuna o dotičnih stroških, ki naj bi služil za podlago za stvoritev enega deželnega zakona, kakor določeno §. 4 uvodnega odstavka zakona z dne 30. junija 1884 1. drž. zak. št. 116 — je odgovorilo c. kr. namestništvo, z dopisom z dne 30. septembra št. 26149, da je predložilo deželno-zborske resolucije z dne 2. julija 1901 in 3. januarija 1903, zadevajoče uravnavo Vipave, c. kr. poljedelskemu ministerstvu s poročilom z dne 12. februarija 1903 št. 3000, s predlogom, da bi c. kr. gozdno tehnični oddelek za ureditev hudournikov v planotah v Beljaku proučeval, o važnosti, ter stroških nujnih uravnavnih del, kar bi služilo v svrho pričetja pogajanj za morebitno pravno resolucijo v tej zadevi. Toda do sedaj ni došla namestništvu nikaka obrazložba od poljedelskega ministerstva. Enak odgovor je došel deželnemu odboru na tozadevno pospešnico za časa, ko se je sestavljalo to poročilo, toda s zagotovilom — od c. kr. namestništva — da je isto vnovič opomnilo c kr. ministerstvo na to zadevo. 4. Ureditev hudournika Renč. Ureditev višenavedenega hudournika, za ktero je do leta 1900 županstvo v Renčali najtoplejše prosilo, se je dovedla konečno leta 1903 do izvršitve. C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru, dne 24. marca 1903 pod št. 789U da se je c. kr. poljedelsko ministerstvo z odlokom z dne 16, marca 1903 št. 6917 namenilo, dovoliti za izvršitev ureditve hudournika Renč, na podlagi napravljenega načrta, 50 °/0 prispevek iz izboljševalnega zaloga k celotnim stroškom v znesku 28.000 K ; ker so obstojali tedaj vsi potrebni pogoji za izvršitev tega dela, je bilo naloženo, kakor sledi iz navedenega namestništvenega dopisa, c. kr. gozdno-tehničnemu oddelku za ureditev hudournikov v Beljaku, da izdela nemudoma podrobni načrt. Do koncem leta pa ni še došel deželnemu odboru načrt. 5. tzciščenje Idrice. Odb. štev. 2547. Po prizadevanju cestnega odbora v Kobaridu so se pričela v spomladi leta 1903 iz- čiščevalna dela v strugi Idrice, pri izlivu hudournika Šjak. Za ta dela je nakazal deželni odbor z odlokom z dne 10. aprila 1903 št. 2547 navedenemu cestnemu odboru prispevek 800 Kron, dovoljen od deželnega zbora v seji dne 3. januarija 1903. 6. Izčiščenje rijastega Polzina. Odb. štev. 1963, Zveza za brambo proti vodam v Škodovaki je naznila deželnemu odboru z dopisom 2847 3577 3792 4960, 5035! ' z dne 14. maja 1903, da je pričela z uravnavnimi deli Polzina. Deželni odbor je nakazal, potem ko je izvedel, da je c. kr, vlada dala na razpolago za to delo znesek 2510 K, v sporazumu s zvezo in c. kr. okrajnim glavarstvom v Gradiški; koje je prevzelo ugotovljenje del, v roke temu slednjemu z odlokom z dne 20. julija 1903 št. 5035, podporo v znesku 1440 K. dovoljenih od visokoga deželnega zbora v seji dne 2. maja 1900. 7. Nasipna dela ob Torre. Odb. štev. 7530, Na dan 4. marca 1903 so bili sklicani pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gradiški 8295 7693 . . .... župani iz Tapoljana, Campolongo in Sv. Vida ob Torre, kterirn seje naznanilo, daje bilo prevdarjenik za nadaljevanih obramnih del ob hudourniku Torre na podlagi vže obstoječega načrta, 12000 K. Nadalje se jim je sporočilo, da je c. kr. namestništvo izjavilo da bo predlagalo pri c. kr. poljedelskem ministerstvu podporo 7000 Kron za navedena dela. Župani so prosili okrajno glavarstvo, zahvalivši se mu za to podporo, da bi ukrenilo koj vse potrebno za izvršitev teh del, kajti preti nevarnost da bi vsled poljskih del primanjkovalo delavskih močij. Prosili so, da bi se začasno vršile komisije na licu mesta, ter se izjavili pripravljenim, naprositi občinske zastope za potrebna sredstva v svrho prispevanja k celotnim stroškom dela ; ti prispevki naj bi obstojali v izročitvi potrebnih zemljišč za nasipe in za nabavo zemlje, kojo se je imelo tu uporabiti. Vsi trije župani so izjavili, da je načrtano nasipno delo največje važnosti za višena-vedene kraje in sicer glede na zboljšanje približno 1000 njiv zemlje in glede na osebno varnost in na varnost poslopij. Občinski svet v Tapoljanu, je sklenil v seji dne 13. avgusta — kteri sklep je bil potrjen v seji dne 20. septembra 1903 — zajeti posojilo 3000 Kron v svrho kritja stroškov za nabavo potrebnega zemljišča za nasipna dela tekom desnega brega hudournika Torre. Navedeni sklep je potrdil deželni odbor z odlokom z dne 9. decembra 1903 št. 8295. Med tem je naznanilo c. kr. namestništvo deželnemu odboru z dopisom z dne 9. novembra 1903 št. 28405, da je odobrilo c. kr. ministerstvo notranjih zadev, sporazumno s poljedelskim in finančnim ministerstvom, v svrho takojšnje izvršitve pripravljavnih del za uravnavo Soče in Torre, z odlokom z dne 13. oktobra 1903 št. 13.500, ustanovitev posebne tehnične ekspositure v Gradiški, koji je pristojalo izdelanje splošnega načrta in tozadevnih pripravljavnih del za uravnavo Soče, in enega špecijelnega načrta za uravnavo Torre. 8. Soča. a) Slika preteklosti. (Leta 1541. Oglasi in vode. — Načrt Matije Weiss in delo Josipa Vicentino in Kazimira Calderaris. — Karal Morelli in tehnični izvedenci leta 1700 o pravem uzroku iz-stopljenja Soče.) Nikolaj della Torre, glavar v Gradiški je dal razglasiti leta 1541 oglas, s kojim so se zapretile najstrožje kazni onim, ki bi se postopili sekati grme ob bregovih Soče in Torre. Bregovi teh dveh vodnih tokov so bili svoječasno na daleč okrog pokriti z grmi in gozdi, ki so tvorili naravne brambe in se uspešno zapostavljali vednemu opustošenju valov. Modrost vladajočih krogov je v polni meri znala ceniti to okolnost. Vsled tega prepoved. Toda vsled oglasov, izdanih od glavarjev poknežene grofije Goriške leta 1541 se je pripetilo to, kar se je zgodilo z javnimi razglasi razpisanimi od Milanske vlade. Ista strašna strogost zapretenih kaznij onim, ki bi razglašena določila prestopili, jemala je pametnim, ukrepom njihovo praktično uspešnost, in oglasi so kmalu izginili v pozabljivosti. Če pa oblast glavarjev ni imela časa kaznovati nepokornosti, maščevala se je neiz-prosljiva narava, ki ne odpusti ničesar in katerej ne stavi čas nikakih mej. Potem ko so bili posekani in izruti gozdi in grmi, so izgnbili bregovi Soče — enako oni reke Torre — staro kompaktnost, ter so pričenjali podvreči se vodnemu delovanju in povodnji, ki so nastopile perijodično, ter pričele opustošljivo delo, ki se ponavlja vže četrto stoletje. % * Slavni goriški zgodovinar Karol Morelli omenja na 117 strani svoje zgodovine o Gorici (izd. Paternolli, v Gorici 1855) da se je začetkom osemnajstega stoletja zdelo, kakor bi hotela Soča z novo smerjo pretiti Gradiški, ter z razprostrenjem proti Villesse, pridobiti si novega polja. Nadalje omenja misijo, poverjeno leta 1729 uradnemu inženirju Matiji Weiss, da sestavi načrt za dela. Pristavlja, da sta bila vprašana dva domača zeinljemerca, Josip Vicentino in Kazimir Calderaris za svet; da se ni poznalo načrtov, koj i so bili predloženi ; da je konečno to oni čas, v kterem je postojala Soča vedno bolj neukrotljiva. Iz listin, — zbranih in urejenih od Morelli-ja vsled ukaza deželnih oblastij, — ki tvorijo Morellijevo zbirko in se danes hranijo v deželnem historičnem arhivu, pa se izkažejo glede višenavedenih dejstev drugačni izidi od onih, omenjenih v obrazložbi izdani v zgodovini o Gorici. Odlok dvorne pisarne z dne 23. marca 1729 obvešča deželni zastop, da je naročilo Nj. Vel. cesar Karol VI. podpolkovniku in višjemu civilnemu inženirju Matiji Weiss, da se poda pregledovati Sočo in Torre ob državni predilnici v Farri v svrho, da se zabranijo na najprimernejši način nevarnosti povodnji, ki so pretile predilnici in isto obdajajoči vasi. Cesarski odlok z dne 31. maja 1729 naznanja, de je začrtala neka komisija, sestavljena v Gradiški, na podlagi izpovedb inženirja Weiss, odrezek Soče pri Farri v svrho odvajanja reke in zopetne upeljave v njeno staro strugo, ter pozivlje deželni zastop da se izrazi o tem delu. Deželni zastop je odgovoril dne 1. julija, da bi moral predno se izrazi, natančno poznati lego, kjer se je začrtal odrezek, ter je prosil dne 18. junija vlado, da naroči vladnemu izvedencu Josipu Vicentino, da poizve o omenjeni legi. Cesarski odlok z dne 25. julija 1729 je naznanil deželnemu zastopu v Gorici, da je nasvetoval inženir Weiss odrezek Soče na 200 sežnjev obsegajočem svetu poknežene groiije Gorišlto-Gradiščanske, in da je prispevala cesarska vlada za to delo z 2000 goldinarji in z 200 debli iz gradiščanskega gozda; pozval je zastop da se dogovori z odposlanstvom iz Gradiške in z drugimi prizadetimi krogi glede prispevanja k stroškom, ter je priporočal, da se uredi koj to uprašanje, da bi ne nastopil za časa, ko bi pošel denar državnega prispevka, prestanek v tem tako važnem delu radi pomanjkanja denarja. Pripomnil je še konečno ta cesarski odlok, da je prejela tozadevna komisija sestavljena v Gradiški, resno naročilo, da zgradi slične obrambe proti opustošenju voda tudi v okolici Villesse. Goriški zastop je koj dosegel sporazumljenje z gradiščansko komisijo za vode, ki je bila sestavljena iz gosp Antona bar. de Fin, Karola barona de Lottieri, Petra Antona de Porzia in Frančiška Dominika Baselli; skupno z zemljemerskimi veščaki Josipom Vicentino in Kazimirom Calderaris se je sešla komisija dne 11. avgusta 1729 ob 5 uri zjutraj v gozdu pri Peteanih. Določil se je potreben prostor za izvršitev odrezka in veščaki so pregledovali teren. Medtem se je vnovič oglasil inženir podpolkovnik Matija Weiss z nekim poročilom, čegar prepis je poslala dvorna pisarna deželnemu zastopu. Poročilo je došlo iz Reke dne 6. avgusta; v istem je rečeno, da je bil on, Weiss, na licu mesta pri Soči dne 1 , 2. in 3. tega meseca skupno z gg. baronom de Fin in baronom Karolom Lattieri, kjer so se napravile potrebne zaznambe, da pa tedaj ni mogel, glede na obširnost podjetja in radi mnogili zasebnih opravil, storiti drugega, kakor navesti kaj bi se moralo napraviti, da se začasno zavaruje državna predilnica za časa, ko se bodo vršili dogovori glede obširnejših del, ki so se imela izvršiti više od predilnice in ko bo načrt potrjen od Njegovega Veličanstva. Weiss je obljubil, da bo izdelal načrt za to delo, kakor tudi za ono, ki se je imelo izvršiti v gradiščanskem okolišu, za časa ko bo z Božjo pomočjo došel v Gradec. Če je došel, se ne ve, To pa je gotovo, da bi njegov načrt na vsak način dospel prepozno, kajti medtem sta predložila Vicentino in Calderaris s poročilom del. Zagrad, dne 21. avgusta 1729 svoja popolna načrta, ki sta bila, potrjena od deželnega zastopa v Gorici, odposlana po komisiji v Gradiški potom dvornega zbora, visokemu dvoru. Konečno je obvestila komisija v Gradiški dne 30. julija 1730 deželno odposlanstvo, da se je vsled uljudnega dopisa visokega sveta državnih oblastij z dne Iti. junija preteklega leta sklenilo izvršiti odrezek v okolišu Peteano v smislu narisa in informacij, koje je predložila ta komisija za vode; s poznejšim uljudnim dopisom, z dne 11. tekočega meseca, je bila komisija vzpodbujena, da prične z delom, ter da neprenehoma nadaljuje z istim v obvarovanje državne predilnice." Da so se dela z vso hitrostjo vodila, sledi iz dopisa dvornega zbora z dne 20. julija 1730, kakor tudi iz zapisnikov sej deželnih gradiščanskili oblastij istega leta (ki so sedaj shranjeni v deželnem historičnem arhivu) v katerih je med drugimi tožbami omenjena tudi večkrat težkoča glede prispevkov za dela ob vodi. To bodi omenjeno v kolikor se tiče zgodovine načrtanik del zemljemercev Vicentino in Calderaris. * * Kar pa zadeva višeomenjeno trditev veležaslužnega zgodovinopisca, da so namreč navedena dela uzrok vseh poznejših opustošenj, povzročenih po Soči, so podali za svet vprašani državni veščaki iz Gradiške začetkom XVIII stoletja mnenje, vsled kterega bi bili pravi uzroki opustošenj, zadanih najrodovitnejši ravani do sedanjega časa, tudi drugi in ne samo omenjeni. V našem historičnem arhivu se nahajajo popolnoma ohranjeni, hidrografični obrisi, opremljeni s tehničnimi poročili, izdelani začetkom leta 1700 vsled ukaza gradiščanke vlade, iz kojih se posnema z idealno jasnostjo zanimiv del Sočine zgodovine. Veščak Viljem Buglioni, kojemu je naročil upravniški namestnik v Gradiški baron de Fin, da poizve kake uspehe so imeli jarki napravljeni v Cassegliano ob Sočinih bregovih, poroča v nekem svojem skrbno izdelanem delu naslikanim z lepenko, da je zapustila reka, ko je dospela med Villesse in Cassegliano ob meji vladnjih držav, svojo staro strugo v jugo-zahodni smeri in si s silo priborila v poševni smeri panogo proti zahodu. „Uzrok te premembe (piše Buglioni) je nastal vsled močnega jarka, kojega so napravili Kazeljanci poševno ob reki in tako se je morala ta obrniti." Buglioni nadaljuje z razglaganjem dejalnosti novega Sočinega toka, spojenega z onim reke Torre in sklepa, da preti vasi Ruda velika nevarnost, da jo vode odnesejo : En jarek so zgradili Foljanci, ki so potem še pridjati dva reko-lomca na posesti vasi Villesse. Po nekoliko letih je kazala reka, kakor bi hotela zopet udreti v svojo strugo ; tu pa so zgradili Kazeljanci mogočen jarek iz kamna v škodo in pogubo občine Villesse. „Reka pa, bolj človeška kakor ljudje sami — nadaljuje Buglioni v svojem poročilu na glavarja de Fin — se je obrnila proti Turriacco, ter zašla v svojo staro strugo." Toda bila je zopet odbita pri združenju s Torre. Poročilo sklepa s tem, da daje izraza veliki skrbi, „če se vasi v dolini ne odločijo, razdreti ona ob naših bregovih napravljena dela." Iz teh in drugih podatkov, koje se je vzelo iz listin preteklih stoletij, sledi, kako sije vsaka posamezna vas, vsled pomanjkanja sistematične Sočine uravnave, zavarovala pred jezo voda s tem, da je gradila dela, koja so gnala Sočino besnost v okolišča na nasprotnem bregu ležečih vasij. Ta, v dolini zgradena dela (vedno brez složnosti načrta) so predru-gačila smeri dotokov v škodo krajev ležečih bolj v hribih in tako se je ustanovila nestanovitnost lastne obrambe v škodo drugih. Koristen poduk za nas, ki nam pristoja, da pustimo krpanje, ter izvršimo celotno sistematično uravnavo, iz ktere edino se lahko pričakuje splošno korist. b) Brambna dela v gorah. OdK stev. 5878, y ltolikor se tiče nujnejših brambnih del proti vpadom Sočinih voda v goratih krajih rečnega toka se omenja sledeče: 1. V občini IdersJco. Občina Idersko je sklenila sezidati ob bregovih Soče jeze in za izvršitev tega dela je prejela od cesarske vlade prispevek v znesku 12.000 Kron ; ta prispevek je bil plačljiv v treh letnih obrokih po 4000 Kron. Ker je bil pričetek del siljen, je sklenil občinski svet v svoji seji z dne 11. avgusta 1903, zajeti začasno pesojilo 4000 K pri posojilnici v Kobaridu; ta sklep je deželni odbor odobril z odlokom z dne 16. septembra 1903 št. 6114 pod pogojem, da se dolg poravna koj ko prejme občina državno podporo. Brambna dela podpira tudi deželni zalog. 2. V občini Kamno. Odb. štev- 1779. Gospodarski svet občine Kamno je pričel z brambnimi deli ob Sočinih bregovih v oktobru. O tem je bil obveščen deželni odbor potom c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu in je nakazal navedenemu gospodarskemu svetu z odlokom z dne 18. novembra 1903 št. 7749 znesek 656 Kron kot drugi obrok deželnega prispevka v znesku 1976 Kron, dovoljenega za ta dela od visokega deželnega zbora v seji dne 20. septembra 1901. c) Brambna dela v Furlaniji. 1. Za uravnavo Sdobbe. Odb- štev. 340, C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru z dopisom z dne 12. januarija 1903 št. 35652, da je c. kr. ministerstvo za notrajne zadeve z ozirom na načrt za delno uravnavo spodnjega Sočinega toka (Sdobba) v kraju „La Cona," izdelan od tehničnega oddelka pri c. kr. namestništvu, naročilo c. kr. deželni vladi, da da napraviti v dveh iztisih en splošen načrt, ter je ob enem določilo sporazumno z ministerstvi za trgovino in poljedelstvo komisijo na lice mesta za pregledovanje načrta. Komisija je bila določena na dan 28. januarija 1903 in c. kr. namestništvo je pozvalo deželni odbor, da se da pri istej zastopati. Deželni odbor je imenoval svojim zastopnikom deželnega odbornika Dr. Franceta Marani in deželnega inženirja Glessig. Komisija na licu mesta se je sešla dne 11. februarija namesto 28. januarija. Zastopniki so izdali sledeče mnenje, ki je bilo z dopisom z dne 14. februarija 1903 št. 693 predloženo c. kr. namestništvu : Komisije na licu mesta v kraju „La Cona," ki se je vršila dne 11. februarija 1903, sta se udeležila kot deželno-odborska zastopnika podpisanca. Konštatiralo seje, daje reka Soča zapustila svojo naravno strugo v svojem spodnjem toku, zvanem Sdobba, ki se vedno več usiljuje v korencijo, to je tok vode, ki nekdaj ni mogel biti v zvezi z reko Soča. ,,Zadnje povodnji so, zagativši se v omenjeno korencijo, občutno razširile strugo Soče in so z drvenjem pretresile poslopje, ki služi kot kasarna finančni straži, kterajebila nekdaj jako oddaljena od reke. Nakraten rečni ključ glavnega toka više od pokvarjenega poslopja povzroča silno razjedanje desnega brega ; nato se obrne tok z veliko silo na levi breg in razširja znatno svojo strugo na tem mestu in zagosti nato korencijo. „Ker se izliva sedaj Soča v morje skozi korencijo, je njegov naravni in prvotni tok prikrajšan za nekoliko kilometrov. Ta premena vodnega toka, koji je vže naravno uravnam, bo imela prav gotovo za posledico predrugačbe v strugi, kajti reka bo silila zopet pridobiti si prvoten razvitek ; v slučaju da bi se to preprečilo z izvršitvijo del, ki bi bila za valove nezavzetna, bo zahtevalo to večjo množino materijala, koji bo dosegel svojo skrajnost v Uporabljanju. „V poštev jemaje tudi močno razglodanje levega brega više od pokvarjenega poslopja, koristno smer glavnega toka, in malenkostni used terena proti tržiškemu zatoku, ne zdi se izkjučeno, da bi reka, prepuščena svoji samovolji, ne udrla naravnost proti zatoku v Panzanu. Podpisana stojita na stališču, da sledi iz tega, da se mora urediti nov rečni tok v zabranitev možnosti, katero se je ravnokar omenilo, ali pa da se privede Sočo v svojo prvotno strugo, in da se določi na ta način naravno uredbo za iztok voda. .Ureditev nove struge pa se ne zdi preveč pametna, posebno iz višenavedenih uz-rokov, in ker bi novi izliv molil svoj delta v zatok Pazanški, ter s tem, da bi istega napolnil, bi mnogo škodoval tem lukam. „ Podpisana smatrata zato potrebnim v splošnem interesu, da se zopet uresniči izliv Soče v Sdobbo, ter da se obvaruje s potrebnimi brambnimi sredstvi levi breg in da se vpelje glavni tok v zadnjem delu previdno v Sdobbo. V prilog tega govori tudi dejstvo, da je bila Sdobba do sedaj plovna in da se jo mora kot tako ohraniti. 2. Dela pri Farri. Odb. štev. 2209, ,,Vsled tozadevne prošnje deželnega odbora je obvestilo namestništvo z dopisom z dne 20. marca 1903 št. 5271, da je bilo razdeljenih leta 1902 iz pomožnega zaloga 3600 Kron za brambna dela na desnem bregu Soče pri Fari, v krajih Grotta in Pellizon; da se je uporabil to znesek za zgradbo zida v dolgosti 80 metrov in enega Wolffo-vega vkopa; da se je izkazala v kraju Pellizon potreba po zvišanju nasipa, za ktero delo je bil vže predložen načrt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški, tako da se je lahko takoj pričelo s tem delom ; da so se izvršila medtem s sredstvi iz pomožnega zaloga za leto 1903 v občini Farra brambna dela ob Sočinih bregovih pod vodstvom c. kr. stavbinskega svetnika Bonavia in da je bilo poverjeno tudi višenavedeno delo njegovemu vodstvu. Deželni odbor je odgovoril c. kr. namestništvu dne 15. aprila 1903 št 2209, ter dal c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški na razpolago znesek 1000 Kron, kojega je podelil visoki deželni zbor v višenavedeno svrho v svoji seji dne 22. decembra 1902. Ta znesek je bil nakazan dne 2. maja 1903. 3. Dela pri Pieris-n 4335 Št6V Leta 1903 se je dovršil v občini Pieris - S. Kocjan nasip ob desnem Sočinem bregu in sicer pričenši od kraja Studenc do kraja Makorina. Za to delo je dovolila visoka vlada iz pomožnega zaloga prispevek 3100 Kron, ki je priličen 50 °/0 celotnega troška. Deželni odbor je prispeval s 1000 Kronami, koje so se nakazale z odlokom z dne 25. julija 1903 št. 4335 občinskemu uradu v Št. Kocjanu-Pieris. V istem letu se je napravil v občini Pieris en zid ob levem bregu Soče ; za to delo je bila podeljena vladna podpora v znesku 5000 Kron. 4. Tehnična ekspositura v Gradiški. Kakor vže omenjeno na drugem mestu predstoječega poglavja, je obvestilo c. kr. namestništvo v Trstu s svojim dopisom z dne 9. novembra 1903 št. 28405 deželni odbor, da je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve sporazumno z ministerstvi za poljedelstvo in finance dovolilo ustanovitev posebne tehnične ekspositure v Gradiški, tej slednji je bilo dano naročilo, da izdela načrt za ureditev reke Torre. Namestništvo je pridjalo, da se je oddalo vodstvo ekspuziture c. kr. višjemu inženirju Karolu Griinhut, do tedaj prideljenemu hidravličnemu oddelku c. kr. ministerstva za notranje zadeve : imenovanemu inženirju je bil pridjan v svrho, da se dela preje izvrše, en tehnični uradnik stavbinskega državnega primorskega urada. C. kr. namestništvo je še omenilo, da se bo izvršila uravnava Soče in Torre na podlagi zakona z dne 30 junija 1884 1. drž. zak. štev. 116 in da bo deželni odbor poklican da uveljavi pri dobavi podlage za stvoritev deželnega zakona potrebni upliv, ter da se bodo pritegnili h kritju stroškov dežela in kraj ni interesenti. Nadalje je c. kr. namestništvo omenilo, da stavi c. kr. ministerstvo za notranje zadeve veliko vrednost v to, da predplača dežela vsaj en del stroškov, ki se izkažejo pri izdelanju načrtov. Deželni odbor je odgovoril z dopisom z dne 25. novembra 1903 št 7693, da je pozdravil s hvaležnostjo ustanovitev tehnične ekspoziture v Gradiški in da je bil pripravljen podpirati z vsemi močmi uravnavna dela za Sočo in za Torre; ker pa je padel morebiten prispevek k stroškom, bodisi za izdelanje načrtov, bodisi za izvršitev teh slednjih, v izključno pristojnost visokega deželnega zbora, se je naprosilo c. kr. namestništvo, da naznani svoječasno deželnemu odboru ves potrebni materijal, ki bi lahko služil kot podlaga za poročilo in utemeljen predlog, kojega bi se potem predložilo visokemu deželnemu zastopu. D. Kmetijstvo, I. Kmetijska uprava in uprava ribjega lova z ozirom na nova trgovinska pogajanja. a) Nasveti trgovski in obrtni zbornici. Odb. štev. 2093. Ko je izvedel deželni odbor, da se peča trgovska in obrtna zbornica z novo carinsko' tarifo, določeno za podlago pri obnovitvi trgovinskih pogajanj z zunanjimi državami, smatral je potrebnim, da objavi svoje tozadevno mnenje, kar je tudi storil z dopisom z dne 16. marca 1903 št. 2093, naslovljenim na navedeno zbornico. „Pri obravnavanju tega predmeta — tako je izvajal deželni odbor v svojem višena-vedenem dopisu — se bo ta trgovska zbornica gotovo ozirala tudi na vse, kar se nanaša na oni važni izvir pridelka v tej deželi, ki je kmetijstvo in ribarstvo. „Mora se opomniti, da nasproti trgovini in obrti, ki se pripravljajo pridobiti si ugledno stališče na polju ekonomične tekme v pridelkih in v delitvi, stoji kmetijstvo, z vsemi pri-deljenimi mu kmetijskimi industrijami in ribarstvo s prideljeno mu trgovino z ribami, kar oboje tvori za to .deželo važno ekonomično delovanje in precejšno panogo občnega donosa, ako se upošteva, da se z utrditvijo zasebne ekonomije utrdi tudi splošno ekonomično stanje, koje dobiva od zasebne ekonomije svojo vrednost in svojo veljavo. „Potrebno bo tedaj, da se analizira se skrbno ljubeznijo vse, kar se nanaša na kme tijstvo in na ribarstvo, da se zagotovi navedenim vrstam ekonomičnega delovanja v carinski tarifi in v na to sledečih trgovinskih pogajanjih ono mesto racijonalne veljave, ki je primerna, da jim pripravlja napredek in razvitje, kar bo odgovarjalo občeznani rodovitnosti naše zemlje, poznani marljivosti, pridelkom naše kmetijske vrste in pogojem za zboljšano zbližanje vseh trgov v Monarhiji. Ona vez zaščitnega carinstva, ki je, potem ko je odšla iz Amerike, odpravila dih ideala proste trgovine, koja je še pred malo leti tvorila jedro nacijonalne ekonomije, je pridobila pod zaščito Anglije vse evropske države, med temi tudi našo monarhijo; potrebno je, da se to stanje stvarij uporabi na primeren način ne samo v korist naše dežele, naše trgovine in obrti, pač pa v prilog vseh vrst pridelkov, iz katerih obstoji naše ekonomično življenje. „Potrebno je, da se upošteva, da bi izhajal s povzdignenjem kmetijstva in premoženjskega stanja kmečkega prebivalstva do večjega blagostanja, način njegovega življenja, ter da bi se povzdignili pridelki trgovine in obrti. „S pospeševanjem kmetijstva in s povzdignenjem njegove konsumne zakupnine, se koristi posi-edno tudi domači obrti, kakor tudi trgovini te dežele, koja ne more temeljiti na prehodni kupčiji, ker tvori prekop, po kterem preidejo pridelki v roke konsumentov. „To, deželne koristi ščitujočo akcijo misli deželni odbor podpirati z vsemi močmi, vsled česar prosi to trgovsko zbornico, da bi mu naznanila vsa ona nadrobna vprašanja, ki se jih mora predlagati in zagovarjati pri osrednjih činiteljih. h) V kolikor zadeva neko mnenje trgovske zbornice. Odb. štev. 3119. V seji trgovske zbornice v Gorici dne 21. marca 1903 je bil napravljen v zadevi sestave novih trgovinskih pogajanj med austro • ogrsko monarhjio in zunanjimi državami, 13 sklep za akcijo, koje namen je bil po večkrat izraženem mnenju visokega deželnega zbora in tudi po mnenju zborničnega predsedništva (ki je dalo ob tej priliki svojo demisijo) naravnost nasproten poljedelskim interesom, ki so pač neoporekljivo velikega vitalnega pomena. Domnevaje, kake občutke bi napravila akcija trgovske in obrtne zbornice v navedenem smislu, je sklenil deželni odbor, da napravi, kar je v njegovi moči vse, da onemogoči višeomenjeno akcijo, ter da da novo vzpodbujo in večjo težo na manifestacijo v nasprotnem smislu, ki so vže prej izšle iz srede deželnega zastopstva. V to svrho je bila odposlana dne 28. aprila 1903 št. 3119 c. kr. trgovinskemu ministerstvu sledeča spomenica : „V svesti si naloge,^ kojo mu v vsakem slučaju nalaga dolžnost nadziranja koristi te dežele, poveijene njegovi upravi, obrača se deželni odbor s tem do visokega c. kr. ministerstva v zadevi, tičoči se ekonomične eksistence poknežene grofije Goriško-Gradiščanske. ,,Gre se namreč za sklep, storjen dne 23. marca tekočega leta od večine trgovske in obrtne zbornice v Gorici, glede bodoče carinske tarife ; s tem sklepom se predlaga cesarski vladi, da uvede carinske ugodnosti za upeljavo poljedelskih pridelkov iz inozemstva in da obnovi pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih klavzulo za uvoz vina na podlagi dogovorjene užitnine 10 Kron. ^Podpisani deželni zastop se mora upreti višenaveclenemu predlogu, ki preti naravnost deželni ekonomični eksistenci izključno v prilog inozemstva in nezaslišno upliva ne samo na, danes od mnogo mogočnih velesil energično uveljavljena načela — med temi velesilami se nahaja tudi Anglija — ampak tudi na najvitalnejše koristi vsega prebivalstva te dežele, to so koristi, ki se posredno ali neposredno spajajo v poljedelstvu. »Razširile so se nekega dne idealne ekonomične teorije proste trgovine in odprave carinskih mitnic, nasprotnih pobratenju ljudstva in nasprotnih domnevano zatrtemu ekonomičnemu zakonu proste določitve cen za pridelke na podlagi zahtev in ponudeb, ne da bi kterikoli. element motil, kakor se je izrazilo na umeten način, naravni razvitek ekonomičnega procesa. „Ta teorija pa se je koj opustila, ko so je prišlo na to, da so predstavljala višena-vedena načela idealno enakost ekonomičnega napredka raznih dežel in idealno sličnost pridelnih razmer in ekonomičnih močij raznih držav. Ideje proste trgovine so zgubile na veljavi, ko so nekatere države pričele zborabljati ekonomični položaj do cela posluživši se več ali manj carinsko varovanih carinskih tarif; te ideje so propadle ko se je dognalo, da so bili pri ekonomičnem tekmovanju zmagoslavni oni, ki so bili nasprotni praktičnemu uveljavljenju predpisov za prosto trgovino ; pri tem so si isti nabrali neverjetno obilo bogastva. „Zavest o praktični nemožnosti, ali bolje, o škodljivem in pogubnem uplivu proste trgovine, je dovedla do sestave carinskih tarif, ki so povsodi več ali manj carinsko varovane, koje so obsegale olajšave na temelju vzajemega podajanja računov le v sporazumnih tarifah; te so dopuščale uravnavo špecijelnega ekonomičnega življenja raznih dežel na način, odgovarjajoč različnosti posebnih pogojev za utrdbo pridelnih vrst, koje so se nahajale še-le v razvitku in za privabljenje stvorjenja novih virov ekonomičnega življenja. „Od tu sledi ustanovitev one vezi mogočnega zaščitnega carinstva, ki. dospevši iz Amerike, ima v oblasti vse mogočnejše države našega kontinenta. „Glede na to in ker se je uvidela tudi pri pristojnih činiteljih naše monarhije uradno potreba, odpraviti izkoričevalne namene inozemstva, z upeljavo carinske tarife enakomerne varnosti, je naravno, da se sprejme pod okrilje carinske zaščite tudi poljedelstvo, ki je edina važna vrsta pridelkov v naši pokneženi grofiji. „Ceprav je podpisani deželni odbor vže večkrat z vnemo obrazložil najvišjim činite-ljem razmere te dežele, smatra se primoranim, vrniti se vnovič k temu predmetu, v svrho 1,156.872:25 K 53.119:21 K 368.149:99 „ 53.119:21 K 512.853:67 421.269:20 K 91.584:47 Glavni inventar (izvzeinši imovino deželne gluhonemice) razkazuje koncem leta 1901: a) aktivnega premoženja . K 2,860.212:86 b) pasivnega „ • » 1,741.258:92 torej razdolženega premoženja K 1,118:953:94 toraj 13.364:85 K manj nego koncem leta 1900. Od obveznic vrste A, izdanih v letu 1888 v imenski vrednosti K 412.000:— je bilo razdolženih do konec 1. 1901 • . n 49.200:— ostalo je toraj nerazdolženih še .... K 362.800: — in sicer : 69 obveznic po 200 — K — 13.800:— 61 „ „ 1.000 — „ = 61.000— 144 „ „ 2.000 — „ = 28.8000:— Od obveznic vrste B, izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti K 236.000:— je bilo izžrebanih do konec 1. 1901 . n 28.400:- ostalo je toraj nerazdolženih še , . K 207.600:— in sicer : 73 obveznic po 200 — K = 14.600:— 27 „ „ 1.000 — „ = 27.000:— 83 „ „ 2.000 - „ = 166.000:— - ■ Priloga št. S poročila. Deželna gluhonemnica. Sedaj se nahaja v zavodu 76 gojencev. Število onih, ki so v zavodu od preteklega leta znaša 47 in onih ki so vstopili začatkom šolskega leta 1933/04 — 29 ; skupno 76 (38 dečkov in 38 deklic). Štirje na novo vzprejeti, (trije istrani in en goričan) so duševno omejeni ; po štirimesečnem usmiljenem in potrpežljivem prizadevanju dotičnih učiteljev in podpisanega ni se jih moglo priučiti, razločevati 5 samoglasnikov, vsled česar se sklepa, da se ne more ničesar upati glede njihove izobrazbe. Kljub temu pa se bodo obdržali v zavodu do koncem šolskega leta. V slučaju da bi se pri njih ne doseglo v tem času zboljšanje, se bodo odpustili radi pemanjkanja razumnosti, kot nepristopni poduku. Meseca junija je c. kr. deželni nadzornik gosp. Matejčič, spremljan od c. kr. šolskega svetnika gosp. Štefana Križnic, prisostvoval v nekaterih razredih praktičnim vajam, in je pokazal živo zanimanje v poznanju (vsaj površnem) načina poučevanja gluhonemov z ustmeno metodo. Istega meseca so se vršili običajni izpiti 41 kandidatinj c. kr. ženskega učiteljišča, koje so obiskovale tečaj za gluhoneme pod vodstvom gosp. Rudež-a. Uspeh podučevanja, kakor tudi korist v podučevanju ženskih ročnih del in risanja je bil pri večini gojencev, glede na njihovo tozadevno zmožnost, dober in pri nekaterih jako povoljen in ne manjši od onega, kojega se je doseglo v preteklih letih, kar se je lahko posnelo iz poskusov, ktere so imeli gojenci dne 13. avgusta pred občinstvom ob sklepu dveh šolskih let ob prisotnosti gosp. deželnega glavarja komanderja Dr. Alojzija Pajer de Monriva, deželnega tajnika, gospoda Alojzija Pettarin, kot zastopnika isterskega deželnega odbora in številnega občinstva, ki je z jasnimi znaki pokazalo svojo zadovoljstvo Poskusi so se sklenili s kratko zabavo, namreč s telovadbo, kojo so izvršili gojenci in gojenke s toliko točnostjo, da bi zaslužili pohvalo občinstva, tudi če bi ne bili gluhi. Ker se je odpovedal zdravnik v našem zavodu, gosp. Dr. Lisjak, svojemu poslovanju, je bil najet na njegovo mesto na predlog podpisanega vodstva z dne 21. septembra 1903 št. 182, vsled sklepa deželnega odbora z dne 7. oktobra 1903 št. 6479, zdravnik Dr. Er-nest Fratnich, ki deluje s svojo vedo v blagor uašega zavoda z vstrajno marljivostjo in z vso skrbnostjo. Tu smatra podpisano v svojo dolžnost, da izrazi gospodu Dr. Andreju Lisjak posebno priznanje, ker je skozi dobo 13 let oskrboval in stal z dobrohotnostjo in marljivostjo na strani gluhonemom in drugim v zavodu nahajajočim, ki so potrebovali vsled bolezni njegove pomoči. Spomin na njegove zasluge tvori akt dolžnosti do spoštovanja. Zdravstveno stanje gojencev je bilo na splošno dobro, čeprav so nastopili trije slučaji težke bolezni: enega dečka je napadlo vnetje možjanske opne, ena deklica je obolela na sušici s bljuvanjem krvi; to deklico je vzela mati iz zavoda, kajti vsled poročila zdravnika Dr. Lisjaka, bi lahko uplivala ta bolezen na zdravlje drugih gojencev; tretja je neka deklica, ki leži sedaj bolna na povratku bolezni „peritiflite"'. Povoljno je bilo nravno obnašanje. Iz vrta in zavodnega zemljišča se je prejelo le 11 hektolitrov dobrega vina, to pa vsled zmrzline in dveh toč, ki so težko poškodovale trte, vsled česar tudi prihodnja vinska trgatev ne bode velika. Tudi hišno gospodarstvo je imelo srečen izid, kljub vedno raztoči splošni draginji živeža. Gorica 15. februarija 1904. Miroslav Lenardig vodja. Deželni muzej. Zgodovinsko - starinski oddelek. Gospod profesor Henrik Maionica, ki je bil nad dvajset let ravnatelj tega oddelka deželnega muzeja, se je odpovedal uavedeni službi, ter se preselil tekoče leto stalno v Trst Vsled odločbe visokega deželnega odbora je oddal gospod profesor Maionica dne 24. in 25. avgusta 190." ta oddelek v prisotnosti posebne komisije. Oddal se je ta oddelek podpisanemu ravnatelju narav opisnega oddelka istega muzeja; s tem mu je poverjeno vodstvo tudi zgodovinsko - starinskega oddelka. Zbirka tega slednjega oddelka, ki je malo po malo obogatela z nabavo novega in včasih dragocenega materijala, se mora radikalno urediti. Potrebno je, da se prične z natančnim oddeljenjem in z vestno izbiro materjala, ki je priličen namenom in ciljem muzeja : nahaja se namreč mnogo vsakovrstnega materijala nakopičenega in pa takega, ki nima na sebi ničesar zgodovinsko - starinskega. Potreba je, da se obnovijo inventarji, zapisniki in pomanjkljivi razkazi, ki so nepopolni; nekateri se celo pogrešajo; to delo, koje smatra novo ravnateljstvo neobhodno potrebnim, zahteva vztrajnosti, marljivosti in veliko večje pozornosti, kakor bi jo zahtevala sistematična ureditev zbirk. Novo vodstvo je pričelo koj s tem delom, napravilo nekoliko reda v arhivu, izklju-čivši pred vsem gotove stvari, ki so služile za nepotrebno olepšavo in ki so le jemale prostor ; vodstvo je pričelo tudi z vestnim in skrbnim uničenjem makulature, ki je tam nakopičena. To uničenje bo trajalo še do koncem leta 1904 in bo tvorilo začetek urejevanja arhiva, tako da se ga bo lahko napravilo dostopnim učečim se osebam. Istočasno je ukrenilo vodstvo potrebno za ureditev in sestavo zbix-ke pergamentov, kojili poseduje muzej približno tisoč. Ukrepi so izpadli dobro in ureditev teh dragocenih listin je zagotovljena za leto 1904. Tudi za knjižnico se je zavzelo vodstvo nemudoma in je vže predložilo tozadevni načrt visokemu deželnemu odboru. Ta oddelek je obogatel v tem letu z zdatnim številom predmetov vsakovrstnih zbirk, večinoma z nakupom. V dar se je prejelo eno staro puško in dve kamneni kroglji od c. kr. vojaške oblasti in eno geneologično ploščo cesarske hiše, od tiskarne Seitz. Obiskovanje muzeja tekom leta 1903 je bilo povoljno in naval tolikega ljudstva v sobane muzeja priča, kako koristen je ta zavod za ljudsko izobrazbo. Zgodovinsko naravopisni oddelek. Čeprav je imelo vodstvo toliko opravila s zgodovinsko-starinskim oddelkom, ni zanemarjalo prav nič zgodovinsko naravopisnega oddelka in se je zavzelo z marljivostjo za ohranitev in dober red zbirk, kakor tudi za možno popolnitev in pomnožitev istih. In res je bil naraščaj povoljen, posebno za naravopisni oddelek, v kterem se nahaja veliko število novih nakupov ; pa tudi druge zbirke se niso zanemarjale, kajti te se lahko ponašajo s številno popolnitvijo. Mnogo predmetov so podarili plemeniti prijatelji muzeja in sicer gg. Dr. Ivan Bader, E. prof. Maionica, Andrej Roth iz Žage, Alojzij Resen, Pompej Rubbia, Anton Rudež, Gašpar Padovan, Josip Schwarz, Ivan Schober iu Dr. E. Schreiber. Gorica, dne 6. marca 1904. Josip Matteuz, vodja. Poslovno poročilo komisije za pogozdovanje Krasa v pokneženi grofiji goriško-gradiščanski za teto 1902. I. Pogozdovanje. Nasadna dela so se pričela vže zgodaj, ker so bile razmere tal in obnebja jako ugodne, in se pravilno dokončala. Mnogo ugodno razdeljeno deževje je pospešilo začetka uspeh pomladnih nasadov; ta uspeh pa je bil vsled trajne suše in čezmerne vročine, kakor tudi vsled mnogokratnih severnih vetrov v mesecih juni do vštevši avgust dokaj oškodovan. Tako se mora zopet potožiti na delnem slabem uspehu, ki je tem občutljivejši, čim je izkazalo pogozdovanje že v treh zaporednih letih iz istih uzrokov enako nepovoljne izide. V tem letu (poročila) pa je dosegel neuspeh svoj vrhunec. Celo nasadi, ki leže na severnem lazu, kakor tudi stari do šestletni nasadi so izkazali nenavadne neuspehe na rastlinah. Povprečni neuspeh se račnni v goriškem okraju na 49°/e (proti 27% preteklega leta), v gradiščanskem okraju na 60°/0 (proti 37% preteklega leta), v sežanskem okraju na 40 % (proti 45% preteklega leta). Na novo se je pogozdilo skupno površino 216*24 ha (proti 177 31 ha preteklega leta) z 1,940 900 rastlinami (proti 1,544' 100 preteklega leta) in 7 kilogrami semena (proti 6 kg. prteklega leta). Dela se razdele v posamezne politične okraje tako-le: a) nasadi v lastni upravi: občin predmetov hektarjev število rastlin Gorica 20 25 87.70 746.700 in 7 kg. semena Gradišče 9 12 30.33 273.500 Sežana 26 30 94.11 889.700 Skupaj oo 67 b) nasadi, za katere se je prejelo podporo: občin predmetov Gorica 4 4 Gradišče — — Sežana — — 212 14 hektarjev 410 1,909.900 ni 7 kg, semena število rastlin 31.000 Skupaj Vseskupno 4 4 4.10 31.000 občin predmetov. hektarjev število rastlin 55 69 216.24 1,940.900 in 7 kg. semena Za naknadno zboljšanje onih starih nasadov, ki so tega zboljšanja potrebni, se je uporabilo skupno 1,437.300 rastlin in 4 kg. semena (proti 1,676.662 rastlin in 3 kg. semena v preteklem letu). To zboljšanje se je izvršilo v sledečih političnih okrajih: v politični okraj občin predmetov število rastlin - množina semen Gorica 25 48 652.000 4 kg. Gradišče 12 19 374.800 r> Sežana 30 35 410.500 * n Skupaj 67 102 1,437.300 4 kg. Skupno število rastlin, ki so se uporabile pri novih nasadih in pri naknadnem zboljšanju znaša tedaj 3,878.200 (proti 3,220.762 preteklega leta), od katerih odpade na črne bore 3, 142.800, na parolinijeve bore 67.700, na smreke 144.400, na japonske mecesne 5.900, na mecesne 12.000, na Slisburia adiantifolia 1.100, na akacije 3.500 in na jelše 800 kosov. Te rastline so se vdobile : 1) Iz lastnih gozdnih semenskih šol: 2,211.600 črnih borov, 67.700 parolinijevih borov, 78.400 smrek, 5900 japonskih mecesen, 1100 „Salisburia adiantifolia", 3500 akacij in 800 jelš, skupaj 2,369.000 rastlin. 2) iz državnih in drugih semenskih šol: 931.200 črnih borov, 39.000 smrek in 8000 mecesen, skupaj 978.200 rastlin; 3) od državne gozdne uprave za pogozdovanje gozdno-eraričnih kraških površin trnovskega državnega gozda se je prejelo rastline, ki so bile od omenjene uprave same vzgojene in na lastne stroške zasajene, in sicer: 27.000 smrek in 4.000 mesečen, skupaj 31.000 rastlin. Stroški za novo pogozdovanje v lastni upravi so znašali 11.685 K 7 vin., — izločeni so stroški za izkopavanje jam, katere prevzamejo navadno lastniki zemljišč sami ali pa se v posameznih slučajih poravnajo od komisije (tako n. pr. v občinah Dol-Otelca, Novavas, Sv. Tomaž, Dol in Devin), to pa s podporo, ki stoji tej komisiji nalašč zato iz pogozdo-valnega zaloga na razpolago. Povprečni stroški za nasad 1 ha kraškega sveta značajo 55 K 71 vin. (proti 54 K 25 vin. v preteklem letu) odnosno za presajanje množine 1000 rastlin pa znašajo stroški 6 K 12 vin. (proti 6 K 9 vin. v preteklem letu). V posameznih političnih okrajih se porazdelijo omenjeni stroški tako-le: Skupni stroški K v na vsak ha K v za 1000 rastlin K v Gorica 3 323.76 38 96 4.45 Gradišče 1.414.74 46.64 5.17 Sežana 6.946.57 73.81 7.81 Stroški za naknadno zboljšanje (izkopanje starih jam in zasad rastlin) so znašali v letu poročila 8.439 K 16 v (proti 9.381 K 84 v preteklega leta) in za povprečnih 1000 rastlin, 6 K 20 v (proti 5 K 95 v v preteklem letu). Sestavljeno po političnih okrajih, znašajo naknadna zboljšanja nasadov v lastni upravi računajoč po številu rastlin in po stroških, kakor sledi: Število rastlin potrošek K za 1000 rastlin K Gorica' 579.000 3.071.66 5.30 Gradičše 372.200 2310.77 6.21 Sežana 410.500 3.056.73 7.45 Pogozdovanje se je podražilo radi tega, ker so se dnine delavcev, ki se pri tem uporabljajo, povišale. Celotni stroški za pogozdovanje v lastni upravi znašajo: za nove nasade potom nasajanja „ „ „ „ sejanja .... „ naknadno zboljšanje potom nasajanja „ „ „ „ sejanja izkopavanje jam ...... 11.685 K 07 v 74 n :i 8.439 n 16 „ 82 „ 12 „ 441 „ 60 „ prevažanje in obdelovanje rastlin ...... 285 K 52 v za ugonobitev misij in mrčesov . . . . . . 15 „ 08 „ „ zgradbo potij v nasadih ....... 606 „ 74 „ „ nakup sem'ena za setev . . . . . . . 18 „ 16 * različni izdatki . . . . . . . . . 1 „ 20 „ Skupaj tedaj 21.648 K 65 v Vrednost prispevka posestnikov, ki obstoji v izkopavanju jam znaša najmanj 6.500 K. Pri nasadih, za katere se je prejelo podporo, je obstojala ta podpora le iz brezplačne pri-skrbitve potrebnih rastlin. II. Poškodbe na nasadih. a) Požari na nasadih. Leta 1902 je bilo 5 požarov, in sicer v občinah: površina v ha škoda uzrok nastale škode Ravnica 0.15 K 30,— neznan Gabrije 0 04 25.60 n Vitovlje 2.20 » 780.— neprevidnost Nabrežina 3.24 )) 1.320.— iskre iz lokomotive Kobiljaglava 1.50 n 196.— neprevidnost pri zatiranju mrčesov Skupaj 7.13 K 2.351.60 v Požarna škoda v Nabrežini je bila povrnjena od c. kr. priv. južne železnice v polnem znesku, med tem ko so druge škode neiztirljive. b) Poškodbe po mrčesili Borov zavijač (Retinia bouliana W. V.) se je prikazal navidezno v manjšem številu pri 4 do 8 let starih nasadih, kakor v preteklem letu. V izdatnem številu se je prikazal ta škodljivec le v nasadih občine Miren. Ta mrčes so zatirali vsled ukaza političnih okrajnih oblastij povsodi posestniki dotičnih nasadov pod nadzorstvom gozdarskega osobja, ko so bili ti mrčesi v ličinkah in zapredkih, in sicer na ta način, da so se odlomile one mladike, ki so s svojim zakrivljenim stanjem pričale, da se nahaja v njih ta škodljivec. Okužena površina je znašala približno 620 ha. Mala borova osa (Lo phyrno pini L.) se je prikazala le raztreseno v nasadih občin Opatjeselo, Vrh, Dol, Novavas in Kronberg, političnega okraja Goriea/ Divača, Ležeče Gorjansko in Berje, političnega okraja Sežana; v večjem številu pa se je ponovno prikazala v občini Medea in v enem nasadu občine Vermeljan, političnega okraja Gradišče. Ta osa se je uničila s tem, da se jo je strlo z rokami, ko je bila že nerazvita, ali pa se je zatrla s pobiranjem mešičkov. Okužena površina je znašala v celem poslovnem delokrogu 35 ha. Cnetliocampa pifyocampa V. Število teh škodljivcev se je v političnem okraju Gorica in Sežana vidno zmanjšalo. Ta mrčes se je prikazal v manjšem številu skoro v vsih pogozdovanjih, ki ležijo nižje od 500 m nad morjem. V občini Rihenberk, političnega okraja Gorica, kakor tudi v občinah Devin, Tržič, Foljan in Zdravščina, političnega okraja Gradišče, pa se je prikazal v nevarni množini. Prejo teh mrčesov so uničevali povsodi posestniki pod vodstvom gozdarskih opravnikov. — „Injecteur Pillot", za injeciranje moš-njic s petrolejem se je redkokedaj uporabil, ker je ta odredba, če se jo hoče vestno izvršiti, predraga, in se jo mora vrhu tega poveriti le zanesljivim osebam, če se hoče doseči uspeh. Vsled tega se tudi daje prednost odrezanju preje, če se jo, kakor do sedaj lahko doseže. Okužena površina je znašala približno 360 ha, in izkazuje napram lanjskemu letu vsekako pojemanje v celotni površini 40 ha. Dioryctria silvestrella je bila v starih nasadih, zvanih Pinus silvestris, Pinus paroliniana in pinus strobus v Zdravščini deloma uničena z odrganjem smolnega žolča, v ka- tereni je ta gosenica gospodovala, V jeseni se je natančno pretebilo gozde, da se očistijo okužene prekle. Ta škodljivec se je prikazal le na površini enega hektarja. Fodjed hrošča je deloval opustošljivo na nasadih v davčni občini Opatjeselo in Vrtovče, političnega okraja Gorica in v davčni občini Škofije in Lokve, političnega okraja Sežana, na skupni površini 27 ha. — V Čepovanu, na Trnovem in v Grgarju, političnega okraja Gorica ni bila škoda tako velika. Celotna okužena površina je znašala okrog 52 ha. Da se zmanjša ta mrčesna nadloga, se je na Krasu popolnoma ustavila podelitev dopustil za ptičje love. e) Glivične bolezni. Rhizoctonia strobi, Szholz zahteva še vedno svoje žrtve v nasadih vajmutskih hoj; dvomi se, da bo izginila ta kužna bolezen predno se ne poizgubijo vsi Pinus steobus. d) Škode po divjačni in lovu. Poškodba provzročena vsled ogrizovanja mladih nasadov po zajcih, vredna, da se jo omeni, se je opazila v gradiščanskem okraju splošno, nadalje je tudi opazila v občinah Dutovlje, Lokve, Povir in Škofije v sežanskem okraju, koneeno v posameznih nasadih goriškega okraja, med tem ko so škode, provzročene po lovu na srnjake v smrečnih in mecesnih nasadih, le majhne. Le v občini Trnovo se je dognala v mecesnih nasadih večja taka škoda, ki pa je bila poravnana od zakupnika lova. Od škod, provzročenih po lovu se omeni le rušenje branikov po lovcih. e) Elementarne nezgode. Razum suše, o kateri se je poročalo v prvem odstavku, se omeni še točo, ki je zadela južno-zapadni del gradiščanskega okraja. Izmed umetnih nasadov so bili le oni v Medeji prizadeti, toda stopinja poškodbe je majhna. III. Ukrepi v varstvo in oskrbo pogozdovanja. Braniki. Ti so bili grajeni na petih zemljiščih v dolgosti 3261 7 m v visokosti 0'5 do 1 m in v širokosti 50 cm, in sicer v naslednjih občinah : metrov Podpora za posamezen m skupna Opatjeselo . . . 1.143 16 vin. 182 K 88 vin Foljan..... 846 32 „ 276 „ 48 „ Barka..... 261-7 40 „ 104 „ 68 „ Selo..... 458 40 „ 183 „ 20 „ Temnica .... 535 40 „ 214 „ - „ Skupaj 3.261-7 metrov . 961 K 24 vin. V gradenj u se nahajajo braniki v Vrtovčah, Zagradu, Vermeljanu in Nabrežini, v približni dolgosti 2.100 m. Skupno se je do sedaj zgradilo s prispevki pogozdovalnega zaloga sledeče branike: Okraj dolgost zida Podpora Gorica .... . . . 13.820 5.— tek. metrov 3.148 K 20 vin. Gradišče . . . . . . 13.5350.— 5.060 „ 97 „ Sežana .... . . . 22-929 8.— 11.234 „ 88 ,, Skupaj 50.285'3.— tek. metrov 19.444 K 05 vin. za popravo branikov se je izdalo z drugimi tozadevnimi stroški vred . 144 K 88 vin. za ograje s žico 24 „ 80 „ Vseskupno tedaj . . 19.613 K 73 vin. Svarilna znamenja. Kjer je bilo potrebno, se je postavilo na neograjenih novih nasadih svarilna znamenja; pomanjkljiva znamenja so se popravila. Ukrepi proti požarom. Razun gradenja branikov se je tudi odredila na bolj nevarnih krajih košnja trave. Radi pomanjkanja krme se je kosila trava skoro povsodi na Krasu prostovoljno, kar je bilo za preprečenje požara jako koristno. Sekanje vej in klestenje. V svrho zareje rastlin in v obrambo požarov v nasadih seje pod nadzorstvom gozdnega osobja pretrebilo in oklestilo 21 nasadov v celotni površini 66 ha. Razdelitev gozdnih nasadov. Ker se smejo oddati dopuščeni vžitki na onih površinah, ki so vpisane v pogozdovalnem katastru, le z dovoljenjem političnih oblastij, seje to zgo dilo vedno uradnim potom po gozdnih organih politične uprave. Razdelilo se je tako-le: v 47 slučajih na skupni površini 180 ha drva steljo klajo travo pašo 6 1 6 5 50 2 74 42-21 Skupaj v 65 slučajih na skupni površini 348*21 ha IV. Gozdne semenske šole. Da se pokrijejo lastne potrebščine na rastlinah ima komisija štiri gozdne semenske šole in sicer: v površini 5.476 m-2.816 „ „ „ 3.280 „ n n 351 „ v Gorici „ Šempasu „ Komnu ,, Trnovem Skupaj 11.923 m2 V teh semenskih šolah so se nasejale leta 1902 sledeče vrste oziroma množine semen: Semena Gorica x, hempas Komen Trnovo Skupaj Črni bori..... 60 40 40 _ 140 Parolinijevi bori . . . 5 — — — 5 Bori iz Korzike . . . 5 — — — 5 Smreke...... 10 5 — — 15 Mecesni...... — — — 15 15 Akacije...... 9 — — — 9 Skupaj v kg..... 89 45 40 15 189 Vrednost v K ... . 30025 147-10 128-60 55-50 631-45 Semena parolinijevih borov so se nabavila in phala v lastni upravi v 17 letnih nasadih v občini Zdravščina; bila so jako dobre kakovosti. — Semena črnih borov pa je odstopil c. kr. deželni-gozdni nadzorovalni urad v Zadru po napravni ceni: to seme se je nabralo v gozdnem okraju Makarska v Dalmaciji. Vsa druga semena pa je zalagal kakor vsako leto c. in kr. dvorni zalagatelj Julij Stainer v Dunajskem Novem mestu. Iz semenišč se je prejelo koncem leta 1902 sledečo množino presadov: Gorica: 1,100.000 črnih borov, 92.500 parolinijevih borov, 100.000 borov iz Korzike, 200.000 smrek in 66.650 akacij; skupno 1,559.150 rastlin; Šempas: 840.000 črnih borov in 94.000 smrek, skupno 934.000 rastlin. Komen: 350.000 črnih borov; Trnovo: 100.000 mecesen. In če se razvrsti celotno po vrstah lesa se izkaže: 2,290.000 črnih borov, 92.500 parolinijevih borov, 100.000 borov iz Korzike, 294.000 smrek m 6G.650 akacij, — skupaj 2,943.150 sadik, od katerih se je moglo uporabiti v prvem letu le one parolinijevih borov in akacij. Od rastlin, ki se jih ima v zalogi, in so bile godne za presajanje, se je upo-bilo leta 1902: a) za lastno pogozdovanje: 2,211.600 črnih borov, 67.700 parolinijevih berov, 78.400 smrek, 5.900 japonskih mecesen, 1.100 Salisburia adiantifolia, 3.500 akacij in 800 jelš — skupaj 2 369.000 rastlin; b) deželnemu gozdnemu nadzorovalneinu uradu se je odstopilo proti povračilu iz državnih semenskih šol i z razloga, ker se te slednje nahajajo v obližju mnogim pogozdoval-nim žemljiščem, ali pa, ker so bile niže navedene rastline odveč, z namenom, da se jih uporabi drugodi: 30.950 črnih borov, 1.500 parolinijevih borov, 2.000 Pinus Thunbergii, 14.650 smrek, 200 japonskih mecesen, 1.050 Salisburia adiantifolia, 200 laških javorjev in 200 jelš, skupaj 50.750 rastlin. Oddalo se tedaj iz 4 semenskih šol komisije leta 1902 vseskupno: 2,242.550 črnih borov, 69.200 parolinijevih borov, 2.000 Pinus Thunbergii, 93.050 smrek, 6.100 japonskih mecesen, 2.150 Salisburia adiantifolia, 3 500 akacij, 1.000 jelš in 200 lačkih javorjev, -skupno 2,419.750 rastlin. Na rabljivih rastlinah je ostalo koncem leta 1902: Gorica: 500.000 črnih borov, 92.500 parolinijevih borov, 30.100 borov iz Korzike, 220 Pinus eccelsa, 900 Pinus Thunbergii, 137.450 smrek, 12.300 japonskih mecesen, 930 Salisburia adiantifolia, 60.500 akacij, skupaj 834.900 rastlin. Šempas: 945.000 črnih borov, 83.000 smrek, 520 Salisburia adiantifolia. skupaj 1,028.520 rastlin. Komen: 706.000 črnih borov in 143.000 mecesen, skupaj 849.000 rastlin. Trnovo: 22.000 mecesen. Vseskupno: 2,734.420 rastlin. Oskrbovanje vseh štirih gozdnih semenskih šol je stalo v letu poročila 3800 K 88 vin. (proti 3927 Kronam 1 vinarju preteklega leta); ta znesek se porazdeli tako-le: S e m e n s k a šol a Skupaj Gorica Šempas Komen Trnovo v K r o n a h zakupnina....... 180-00 1-00 9000 271-00 mezde........ 808-85 29328 550-35 4901 1.701-52 semena........ 597-66 330-57 27388 55-50 1.257-61 gnoj......... 128-14 44-52 68 25 300 243-91 materijal za pokrivanje . 91-60 64-90 60.00 8-95 225-45 26 28 — 4-68 — 30-96 50-71 1512 3-80 080 70-43 Skupaj . . 1883-24 749-39 1.050-96 117-29 3.80088 odbije se vrednost semen čr- nih borov, ki so se za leto 1903 vže nakupila . . . 297-41 183 47 145-28 — 626-16 na kar se izkažejo istiniti stroški za leto 1902, v znesku 1585-83 565-92 905-68 117-29 3.174-72 Obdelovanje in oskrbovanje lar. površine v semenski šoli v Gorici je stalo 28 K 99 vin. (proti 30 K 74 vin. v preteklem letu) v Šempasu 20 K 10 vin. (proti 32 K 73 vin. v preteklem letu) v Komnu 27 K 91 v (proti 3.4 K 52 vin. v preteklem letu), na Trnovem 33 K 42 vin. (proti 75 K 66 vin. preteklega leta). Stroški so bili tako nizki vsled tega, ker so se semena črnili borov pocenila vsled dobave istih iz Dalmazije. Stanje semenske šole je bilo povoljno. V semenski šoli v Gorici se je prikazala za časa pogozdovanja pri črnih borih zopet gliva Fusona pini R. H., ki pa je bila vsled opetovanega brizganja s 0"5 odst. za to napravljene tekočine uspešno uničena. Dolgotrajna suša ni rastlinam nič škodila, provzročila je le šibkejšo razvitev mladik. V. Gozdno nadzorstvo. V gozdnem varstvenem osobju komisije jc nastopila prmemba v toliko, da se je mesto gozdnega čuvaja na Krasu v političnem okraju Gradišče opustilo in se ustanovilo mesto enega c. kr. gozdnega pomočnika s sedežem v Ronkah. Prejenki za ta organ, in sicer 800 K plače in 200 K potovalne poprečnine so se prevzeli na breme pogozdovalnega zaloga. Ker opravlja ta c. kr. gozdarski pomočnik tudi policijsko službo v političnem okraju Gradišče, izuzemši sodni okraj Kormin, prejema tudi državno potovalno poprečnino letnih 100 K. Varstveno gozdno osobje, ki se. je nastavilo na račun pogozdovalnega zaloga, obstoji tedaj iz dveh c. kr. gozdnih pomočnikov in dveh gozdnih čuvajev, ki imajo opravljati ob enem s štirimi gozdnimi asistenti, ki so tudi nastanjeni v področju komisije, vsa dela v na-sajanju in nadzorstvu. Pri tem pomagajo tem organom tudi čuvaji občinskih gozdov in poljski čuvaji, za kar se jih je odškodilo z malimi denarnimi podporami, ki so znašale v letu poročila 590 K. Vseskupni stroški za gozdno nadzorstvo so znašali 4.268 K 11 vin. Državno gozdno osobje in gozdno osobje komisije je sporočilo v teku leta 67 slučajev o prestopkih, storjenih na nasadih; ti se razvrstijo tako-le: 7 slučajev radi prepovedanega sekanja drv, 40 „ „ prepovedane paše, 2 slučaja radi sekanja v času, ko se nahajajo rastline v soku, 6 slučajev radi opustošenja nasadov, 1 slučaj radi izkrčitve, 1 „ „ škode pri manovrih, 1 „ „ zažiga 1 „ „ požara v gozdih, 1 „ „ poškodbe enega branika, 2 slučaja radi zmikanja trave, 1 slučaj radi samolastnega n spravljanj a potij in nabave peska, 2 slučaja radi opustitve strebljenja obrežnih izpadkov, 2 slučaja radi zmikanja gozdnih rastlin. VI. Pogozdovalni kataster. Naprava pogozdovalnega katastra je za celo upravno področje dokončana; premembe se izvrše le kadar je potreba, od slučaja do slučaja. Začetkom leta so bile vpisane pravomočno na podlagi § 5 zakona z dne 9. decembra 1883 1. dež. zak. št 13 iz leta 1884, sledeče površine: Vrsta posestnika Površina v hektarjih Občine .................. 6.066-4795 Gozdni erar................. 168-1395 Zasebniki..................2.017"3019 Pogozdovalni zalog.............. 5'7864 Skupaj .... 8257-7073 Ta površina je narastla na ........................64 3625 in se zmanjšala na............................48 6778 vsled česar je narastla koncem leta poročila za .... 15-6847 konečno stanje izkazuje tedaj ....................8273-3920 Ker se je do sedaj umetno pogozdilo glasom skupnega raz- kaza potom nasada površino.......... 3 222-2900 in se sejanjem površino..... ....... 8-5000 in upoštevaje okolnost, da je bilo umetno pogozdenih od onih zemljišč, vpisanih v pogozdovalnem katastru še predno je bila komisija ustanovljena, z državnim podporami površina............... 487-6267 in jih prevzela komisija v gozdno obdelovanje, se izkaže konečno stanje umetnega pogozdovanja na..........3718'4167 in preostaja še za pogozditi površino................4554 9753 Premcmbe pogozdovalnega katastra je provzročila v glavnem razdelitev občinskih zemljišč v Orničah in Kronbergu, kjer so bili potrebni novi vpisi odnosno odveze pogoz-dovalnih površin. VII. Uprava imovine. Prejemki in izdatki pogozdovalnega zaloga v letu 1902, kakor tudi od časa ustanovitve komisije, t. j. od leta 1884 do vštevši 1902 se razvidijo iz sledečega razkaza: co PREDMET 1902 1884—1902 H K v K v IZDATKI 1 Nabava in razlastitev zemljišč ..... _ _ 3.710 63 2 Pogozdovanja ........... 21.648 65 294.884 60 3 Zgradba branikov......... 961 24 19.613 73 4 Vzdrževanje semenskih šol...... 3.800 88 59.784 81 5 Nakup priprave.......... 5 90 94 27 6 Gozdno nadzorstvo ......... 4.268 11 51.533 39 7 Pogozdovalni kataster........ 11 10 1.617 94 8 Komisijski stroški......... 192 78 3.336 24 9 Pisarniški stroški .......... 241 97 2.720 45 10 Nagrade ............. 800 — 7.759 — 11 445 30 6.568 15 Skupaj 32.375 93 451.623 21 Vili. Razno. Zgradba zapričete peš-poti za dosego obhodne možnosti čavenske planote v političnem okraju Gorica, se je nadaljevala in bila v letu poročila izdelana za nadaljnih 1820 m, kar je provzročilo 581 K 24 v stroškov. Ta kos je bil najtežavnejši del zgradbe, ker so se morale v okolici občine Sv. Tomaž skalne stene, ki leže skoro navpično v precejšnji dolgosti razstreliti. Dosedanja celotna dolgost te peš-poti znaša 11'323 km, tozadevni stroški pa 2048 K 1 vin. Iz tega je tedaj razvidno, da odpade na 1 km peš-poti 180 Kron. Če bodo podpisani komisiji letos na razpolago potrebna sredstva, se bo lahko dogradil še ostali kos peš-poti, ki meri približno še en kilometer, in potem bi bile v više navedeni okolici vse pogozdovalne površine pristopne. Osebne stvari. Vsled odloka Njegove prevzvišenosti c. k. ministra za poljedeljstvo z dne 26. septembra 1902 št. 25.756 je bil imenovan predsednikom komisije c. kr. namest-ništveni podpredsednik v p in c. in kr. komornik, gospod Alojzij vitez Bosizio pl. Thnrn-berg in Jungenegg, in s tem se je zopet popolnilo mesto, ki je bilo izpraznjeno od 28. avgusta 1901, ko je prejšnji predsednik Nj. pr. grof Fran Coronini umrl. Gorica, 20. junija 1903. Predsednik Alojzij vitez pl. Bosizio c. kr. namestn. podpredsednik v p. -• I Št. 3789 Priloga S poročila. 1903 PRAVILA deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški. Člen 1. Ime in sedež zavoda. V pokneženi grofovini Goriški in Gradiški se ustanovi zavod za zavarovanje goveje živine sfe sedežem v Gorici, ki se imenuje: „Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živiDe v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški." Člen 2. Temelj in namen za- Zavod temelji na načelu prostosti in vzajemnosti, in ima namen, prevzemati neposredno ?0<*a' izvrševanje zavarovanj v smislu tega načela in na podlagi pravil, proti škodam, ki zadenejo lastnike govedi glede živine, ki jo posedujejo v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski vsled pogina, pobijanja za silo ali vsled dejstva, da meso v gorisko-gradiščanski deželi zaklane goveje živine je izključeno od vžitka deloma ali povsem, v smislu obstoječih pravil o nadzorovanju goveje živine in mrtvega mesa. Izključeno je na sploh zavarovanje govedi proti prehodnemu ali stalnemu znižanju cen, proti nerabnosti za zarod in vporabo, in proti perijodični nerabnosti za delo. Člen 3. Obstoj zavoda je neomejen. Člen 4. Ustanovitev. Zavod bo sprejemal izvrševanje zavarovanja še le tedaj, ko se bo ustanovilo najmanj 20 krajnih podružnic (čl. 21. in 22.) Člen 5. Splošne upravne troške zavoda prenaša dežela. Razun tega plačuje dežela zavodu letno podporo v pokritje polovice troškov navedenih v 37. členu c 2. odstavek, in v pokritje polovice troškov navedenih v členu 49. odstavek 3. teh pravil. Upravni troški. Pod' piranje zavoda. Pre^ dujmi. gredo v prilog okrajnemu reservnemu zalogu Pristojna oblast za spornosti. Morebitna prihranila na teh podporah (čl. 52) v meri zavarovanega zneska v okrožju dotične okrajne podružnice (01. 23). Dežela dovoljuje zavodu denarne brezobrestne predujme, da krije med upravnim letom blagajnične primanjkljaje in sicer do kritja teh primanjkljajev v smislu določb pravil (Cl. 56). Člen 6. Morebitne spornosti, izvirajoče iz zadružnega razmerja razsoja razsodni svet. Pristojnost razsodnega sveta nastopi še-Ie tedaj, ko je vrsta notranjih istanc, ki je v smislu pravilnika poklicana za razsodbo kake stvari, pošla. Glede postopanja pred razsodnim svetom in glede njegovih razsodb veljajo določila §§. 586, 592, in 595 civilnega pravnega reda od 1. avgusta 1895 drž. zak. št. 113. Razsodni svet se sestavlja od slučaja do slučaja iz razsodnikov, ki ju izbere vsaka izmed spornih strank; le-ta razsodnika, imenujeta tretjega, ki je ob enem predsednik svetu, Razsodniki lehko pritegnejo, kadar se jim zdi potrebno, živinozdravnika s konzultiv-nim glasom. Razsodnika za zavod imenuje deželni odbor. Olen 7. Oznanila zavoda. Oznanila zavoda se objavijo na veljaven način v uradnem glasilu c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Vsako oznanilo se bode naznanilo predsednikom posameznih krajnih podružnic z naročilom, da jih objavijo na v vsakem kraju običajni način. Sklep upravnega leta Naložitev premoženja. Vpisovanje in knjigovodstvo. Olen 8. Upravno in finančno leto zavoda se prične s 1 oktobrom solnčnega leta in se sklene s 30. septembrom prihodnjega solnčnega leta. Če se je začelo izvrševanje zavarovanja v drugi polovici upravnega leta, se bo štelo za prvo upravno dobo čas od otvoritve izvršitve zavarovanja do 30. septembra prihodnjega solnčnega leta. Člen 9. Premoženje zavoda se naloži plodonosno : a) v notranjih vrednostnih papirjih s pupilarno varnostjo, posebno v zadolžnicah deželnega hipotečnega kreditnega zavoda. b) v notranjih hranilnicah, ki so organizirane v smislu reda z dne 2 septembra 1844. c) v notranjih poverjenih kreditnih zavodih na tekoči račun ali na blagajnične nakaznice, toda le toliko, kolikor je z ozirom na poslovanje potrebno, da se mora imeti denarna sredstva na razpolago. Člen 10. Glede vpisovalnih knjig, knjigovodstva zavoda, računov in poročil o upravi veljajo predpisi ministrske naredbe z dne 5. marca 1896 drž. zak. št. 31 §§. 31-35. Vodstvo in uprava. Olen 11. Zavod vodi in upravlja deželni zbor, oziroma njega izvrševalni organ t. j. deželni odbor. Tekoča opravila pristojajo vodstvu zavoda, katero ustanovi deželni zbor, in predsed-ništvom krajni*h podružnic (Ol. 25-27) Za uradnike in sluge zavoda veljajo glede plač, službenih predpisov, stalnega in začasnega upokojenja i t. d. pravila za deželne uradnike. Člen 12. Delokrog deželnega Deželnemu zboru je pridržano : z^ora' a) prememba pravil zavoda; b) ustanovljenje mest za uradnike in sluge pri vodstvu zavoda ; c) razpust zavoda • d) način razpusta ; e) potrditev računov in poročil o upravi zavoda. Pod a) in d) imenovani sklepi potrebujejo potrjenja pristojne državne oblasti. Člen 13. Delokrog deželnega Deželnemu odboru pristoja : a) predlagati deželnemu zboru zadeve, ki so mu pridržane v smislu člena 12 ; b) potrditi izvolitev predsednikov in podpredsednikov podružnic, in jih odstavljati; c) imenovati in odpuščati zavodove uslužbence, ki niso uvrščeni med uradnike ali sluge, in izdajati istim potrebna izkazila ; d) ustanoviti opravilnik za vodstvo in upravo zavoda; e) izdajati navodila uradnikom in organom zavoda ; f) nalagati plodonosno denar; g) razsojati o pritožbah naperjenih proti ukrepom vodstva ; h) pregledovati račune in poročila o upravi zavoda, odnosno jih potrjevati provizorično namesto deželnega zbora v smislu člena 12. točka e, ako bi isti ne zboroval ob določenem času ; i) potrditi ustanovitev, potrditi ali odrediti razpust kake krajne podružnice, kakor tudi potrditi delitev kake krajne podružnice in združitev dveh ali več podružnic v eno samo ; l) potrditi sklepanje ali uničenje povratnih zavarovalnih pogodb; m) zastopati zavod napram vladnim nadzorstvenim oblastvom ; n) reševati na sploh vsa opravila, ki niso izrecno pridržana deželnemu zboru. Člen 14. A^odstvu pristoja : 1) reševati vsa opravila, zadevajoča tekočo upravo, pripadajoča mu po naravi stvari same in v smislu določb pravil, posebno pa ona opravila, ki niso izrecno pridržana drugim or ganom, osobito deželnemu zboru in odboru, ali pa predsedništvom krajnih podružnic. 2) zastopati zavod na zunaj, izimši pred državnimi nadzorovalnimi oblastnijami. 3) izdajati plačilne knjižice (čl. 29) ki morajo biti protipodpisane od predsednika dotične podružnice. 4) sestavljati računske sklepe. Člen 15. Zavod stoji pod državnim nadzorstvom v smislu obstoječih zakonov in predpisov, in posebno v smislu določb ministerijalne naredbe z dne 5. marca 1896 1. drž. zak. št. 31. Za izvrševanje nadzorstva se lahko določi vladni komisar. Vsaka pogodba, ki ima namen odstopiti v kterikoli si bodi obliki zavarovanje v celem obsegu, ali tudi samo deloma kakemu drugemu zavodu, ali ki meri na to, da se celi zavod povratno zavaruje, potrebuje vladnega potrjenja. Delokrog vodstva. Državno nadzorstvo. Pogoji sprejema v Člen 16. ZEVOda Udje zavoda postanejo lahko vsi oni lastniki govedi, izimši izjeme določene v čl. 17. kateri zavarujejo pri zavodu po določbah teh pravil vso živino sposobno za zavarovanje, ki jo trajno posedujejo v deželi Goriški in Gradiški. Ud se postane po sklenjeni zavarovalni pogodbi; ud pa se neha biti, ako se pogodba razdere, ali ako ista ugasne. Člen 17. Uzroki, ki ovirajo Izključeni so od sprejetja kot člani : sprejem. lastniki govedi, ki zanemarjajo najosnovniše pogoje in pravila zdravstva, oskrbe in reje govedi, kakor tudi obče poznani mučitelji živali j ; 2) oni, ki po poklicu tržijo s živino ; 3) oni, ki imajo vže popolnoma ali deloma drugače zavarovano govejo živino, kojo trajno posedujejo v deželi, proti istim škodam, za katere se od zavoda podeljuje zavarovanje ; 4) oni, ki so zakrivili ali so nameravali zakriviti sleparstvo na škodo zavoda. Ako se jzkaže poznej kak izmed omenjenih uzrokov za izključenje, pristoja deželnemu odboru, da na predlog vodstva zavarovanje uniči. V tem slučaju se povrnejo dotični osebi morebitne vže plačane zavarovalnine po odbitku troškov za poizvedbe, ki bi bile morebiti potrebne, da se dožene razloge uničenja zavarovanja. Ni dovoljen priziv proti izrekom, s katerimi se je zavarovanje odreklo oziroma uničlo Člen 18. Izključenje iz za- Vodstvo bo smelo izključiti iz zavoda one ude, ki ne zadoščajo dolžnostim pravil, voda" ali glede katerih bi po sklenjenem zavarovanju nastopile okolščine označene v členu 17. Izključenim udom je na voljo dano pritožiti se tekom 8 dnij od dneva vročitve sklepa o izključenju, na deželni odbor. Če se prizivu pritožnika ugodi, smatrati je zavarovanje, kakor če bi se ne bilo nikdar pretrgalo. Če se ne bo vložil nikak priziv ali pa če se bo vložen priziv zavrnil, bo nehalo zavarovanje po preteku 24 ur po oddanju odločbe o ižklučenju na pošto. ' Izkjučeni udje morajo zadostiti vsem obveznostim, nastalim do časa njih veljavnega izključenja. Člen 19. Ustop v zavod se bo lahko izvršil ob vsakem času leta. Kdor namerava pristopiti zavarovanju, prevzame vže ob vložitvi svojega predloga obveznost, da bode zadostil, v slučaju sprejema, vsem obveznostim pravil; da se podvrže vsem odredbam, ki jih izdajo organi zavoda v delokrogu, ki jim pristoja v smislu pravil; da pripozna vse premembe pravil, odrejene na veljaven način, ter da bode plačeval v rokih določenih v tem pravilniku redno zavarovalnino in morebitna dokladna plačila, ki odgovarjajo predlaganemu zavarovanju. Ako bi se ne plačevale zavarovalnine in morebitna dokladna plačila v rokih določenih v pravilih, ima vodstvo pravico tirjati plačilo sodnim potom in sicer tekom dveh mesecev od dneva po pravilih zapadlega plačila. Od dneva vložitve sodne tožbe prevzame zavod jamstvo za vse obveznosti izvirajoče iz dotiČnega zavarovanja. Odpovedi zavarovanja. Člen 20. Vsak zavarovanec bo imel pravico odpovedati zavarovanje najkasneje do 15. septembra. Odpovedi članov naznanjene po 15. septembra, bodo za dotično leto neveljavne. Odpoved bodo morali naznaniti člani pismeno vodstvu zavoda potom predsedništva dotične krajne podružnice. Člani, ki vstopijo v zavod še-le v drugi polovici upravnega leta, bodo imeli pravico do odpovedi še-le v prihodnjem upravnem letu. Vodstvo bo lehko dalo odpoved tudi poluletno. Taka odpoved se bo morala podati najkasneje do 15. marca oziroma do 15. septembra. Jamstvo zavoda preneha, v slučaju veljavne odpovedi uda, o polunoči dne 30. septembra dotičnega leta ; v slučaju veljavne odpovedi zavoda, o polunoči dne 31. marca oziroma 30. septembra dotičnega leta, kakor se je podala odpoved, v marcu ali septembru. Odpoved ne oprosti zavarovanca dolžnosti, zadostiti vsem obveznostim, ki izvirajo iz zavarovanja, do sklepa iste (Čl. 34.) člen 21. Podružnice. Zavarovanci bode združeni v krajne podružnice, in te v okrajne. H krajni podružnici bodo spadali oni udje, ki imajo svojo živino zavarovano v okraju dotične krajne podružnice (Čl. 22). K okrajni podružnici bodo spadale krajne podružnice, ki obstoje v okrožju iste. Razmerja vzajemnosti, ki so navedena v čl. 2, obstoje na eni strani med vsemi udi ene okrajne podružnice in na drugi strani med vsemi udi ene krajne podružnice v smislu določb čl. 56. in 57. Krajne podružnice. člen 22. Krajna podružnica se ustanovi, kedar se v okolišu, ki ga določi vodstvo, zglasi k zar varovanju vsaj 20 lastnikov, kateri zavarujejo skupaj vsaj 60 glav živine. Živina, ki se nahaja na planinskih pašnikih, pripada oni podružnici, pri kateri je zavarovana. člen 23. •Okrajne podružnice. Združenje krajnih podružnic v okrajne se bo izvršilo z ozirom na naravna govejo- živinorejska ozemlja dežele ; ustanovile se bodo tedaj okrajne podružnice za vsako sledeče ozemlje : 1) za občino Ločnik v političnem okraju Gorica, in za politični okraj Gradiška izuzemši krajne občine Devin, Doberdob, Dolenje, Kožbana, Medana, Biljana. 2) za mesto in politični okraj Gorica, izuzemši občino Ločnik, za občine političnega okraja Gradiška, navedene pod 1) in za politični okraj Sežana. 3) za politični okraj Tomin. Člen 24. Razdelitev združitev ®na krajna podružnica se lahko razdeli v več podružnic, in več podružnic se lahko in razpust podružnic, združi v eno samo, to pa vedno z ozirom na najmanjše število lastnikov in glav živine določeno v členu 22. Podružnice se tudi lehko razpuste, kedar ne odgovaijajo namenom in predpisom tega pravilnika. Pri združitvi več podružnic se bode oziralo na meje okrajnih podružnic določenih v 23. členu. Ustanovitev, razpust in delitev krajnih podružnic, kakor tudi združenje več krajnih podružnic v eno samo, potrebuje potrdila deželnega odbora. Razpust podružnice lahko odredi tudi neposredno deželni odbor. U slučaju delitve kake krajne podružnice se porazdele aktiva in passiva med novoustanovljene podružnice po razmerju zavarovanega zneska pri posameznih podružnicah ; v slučaju združenja več krajnih podružnic v eno samo se združijo obstoječa aktiva in pasiva posameznih krajnih podružnic. V slučaju razpusta kake krajne podružnice, kar se more ukreniti le koncem upravnega leta, se porazdeli društveno premoženje, potem ko je zadoščeno vsem pendentnim obveznostim, osobito pa potem, ko so se vrnili morebitni predujmi iz deželnih sredstev, med ude razpuščene podružnice v razmerju zavarovalnin, ki so jih vplačali v dotičnem letu. Člen 25. Vsaka krajna oziroma okrajna podružnica tvori posebno upravno skupino za - se: medsebojno vez vseh krajnih podružnic vsake posamezne okrajne podružnice tvori skupni okrajni zalog, in ono vseh krajnih podružnic v deželi, oziroma okrajnih podružnic, tvori skupna uprava in vodstvo zavoda. Vsaka krajna podružnica izvoli izmed svojih udov enega predsednika kot poslovodjo, in enega podpredsednika. Volitev vodi en ud dotične podružnice, ki ga v to določi vodstvo. Volitev se izvrši za dobo in na način, določen v 26. členu. Toli predsednik koli podpredsednik morata biti izkušena posestnika goveje živine. Njihova izvolitev bo morala biti potrjena od deželnega odbora, in sejubolehko odstavilo od njiju služb na predlog vodstva. Predsednik (oziroma njegov namestnik) ima točno in notančno izvrševati svoja opravila v smislu pravil, ter navodil in določb, ki se izdajo po namenu tega pravilnika. Člen 26. Nadzorniki. Vsaka krajna podružnica izvoli iz svoje srede vsaj dva nadzornika in jednega na- mestnika ; le-ti bodo upravljali svojo službo 3 leta in se jih potem zopet lehko izvoli. Volitev vodi predsednik krajne podružnice. K volitvi se povabijo po predsedniku vsaj 48 ur poprej vsi udje po načinu običajnem v vsakem posameznem kraju, naznanivši jim dan, uro in kraj volitve. Volitev se vrši, brez ozira na število prisotnih, z relativno večino glasov. V slučaju enakega števila glasov odloči srečkanje. Člen 27. Nadzorniki s predsednikom vred sestavljajo predsedništvo dotične krajne podružnice r predsedništvu pristoja rešitev onih opravil, ktera mu odkazuje ta pravilnik. Člen 28. Predlog za zavaro- Predlog za zavarovanje je prijaviti ustmeno ali pismeno predsedniku one krajne po- ian,'e' družnice, v čegar okolišču se nahaja živina, katera se namerava zavarovati. V predlogu za zavarovanje mora predlagatelj navesti vso svojo govejo živino, ki je sposobna za zavarovanje ter naznaniti vrednost posameznih glav v zneskih, ki se lahko dele skozi deset. Predsedništva podružnic in njih delokrog. Za mlado živino, ki je v rasti in za krave, ki se nahajajo v prvi perijodi brejosti, se lahko zavaruje za približno srednjo vrednost ki bode imela živina tekom poluletja v katerem je nastopilo zavarovanje, do prihodnjega perijodičnega ogleda. Vsakemu predlagatelju izda predsednik krajne podružnice na stavljeno prijavo, redno podpisano spričevalo, ki obsega dan in številko prijave. Člen 29. Vzprejem in zavrni- Predsednik podružnice, spremljan po jednem nadzorniku, uvede takoj vsa potrebna teV Priziv.c°V poizvedovanja v svrho, da se prepriča, li so dani glede predlagatelja in živine predlagane za zavarovanje vsi pogoji zahtevani po pravilih, in da se prepriča o vrednosti in stanu živine same. Izid teh preiskav se mora nemudoma naznaniti ter se imajo doposlati vsi dotični spisi vodstvu, katero odloči glede sprejema predlagatelja. Vsakemu novemu zavarovancu se izda plačilna knjižica, ki obsega izpisek iz vpiso-valne knjige in ki mora biti podpisana od vodstva in od predsednika dotične podružnice. Plačilni knjižici se priloži iztis pravil. Odlok, s katerim se odbije kak predlog za zavarovanje, se mora vročiti predlagatelju, izimši v slučaju nepremagljivih zaprek, tekom 15. dnij od dneva vložitve predloga za zavarovanje. Morebitni priziv proti takemu odloku se mora vložiti (če je dopusten Čl. 17) tekom osmih dni pri deželnem odboru. Ako se ugodi prizivu bode merodajen za obveznosti zavoda dan zglasitve dotičnega zavarovalnega predloga (Olen 34 odstavek 1). Člen 30. Predmet zavarova- Zavarovalo se bo lahko vso govejo živino ki se jo stalno ima v deželi Goriško-Gra- nja. diščanski, ne rušeč izjem, navedenih v naslednjem členu. Člen 31. Živineeta, ki se ne K zavarovanju se ne pripusti : pnpuste^k^zavaro- ^ živina v starosti pod 4 meseci, ali nad 12 let; če je bila živina zavarovana pri zavodu več kot 2 leti, se zavarovanje lehko nadaljuje do 14 leta; 2) živina, o kateri se sumi, da je bolna, ali katera je res bolna; 3) živina, ki je preveč izmučena vsled dela, ali se je znatno shujšala; 4) živina, ki je kupljena brez jamstva za pravne napake; 5) živina, ki se nahaja v krajih, kjer razsaja živinska kuga, dokler ni uradno razglašeno, da je ta kuga ponehala. 6) živina za trgovino, to je goveja živina, ki se nabavi edino-le v svrho zopetne prodaje ali v svrho zakola. 7) Goveja živina, dana v oskrbo v hleve, kjer se nahaja živina za trgovino. Člen 32. Zavarovalnina. Vsak ud mora plačati predsedniku krajne podružnice tekom 4 tednov po vzprejemu, oziroma v naslednjih poluletjih, v mesecu oktobru in aprilu vsakega upravnega leta, za vsako poluletje in od vsakega živinčeta zavarovalnino v znesku xj2 od sto od zavarovanega Žačetek obveznosti zavoda, ugasnitev in pretrganje zavarovanja. zneska ki se bo določil pri posebnem pregledu o priliki predloga za zavarovanje ali za nadomestilo, ali pa pri zadnjem perijodičnem pregledovanju. Vplačane zneske ima vročiti predsednik podružnice vodstvu zavoda. Člen 83. Ako bi se živinče zgubilo tekom prvega poluletja upravnega leta, se ne plača v drugem poluletju nikake zavarovalnine, ako se zgubljeno živinče ni nadomestilo z drugim. Člen 34. Zavarovanje postane veljavno s začetkom 15. dne potem, ko se je živino ogledalo in jo vpisalo v vpisovalno knjigo, ako ni seveda med tem časom živina obolela. V poslednjem slučaju bode pa zavarovanje še-le onega dne veljavno, ko se dokaže po živino-zdravniku zavarovalnega ali najbližnjega kraja oziroma po predsedniku skupno z enim nadzornikom krajne podružnice v slučaju, da ni ne v zavarovalnem kraju, ne v bližini takega veščaka, da je živina ozdravila, in to se bo naznanilo vodstvu. Ne plača se nikaka odškodnina za živino, ki je med tem časom poginila, oziroma bila za silo zaklana. Zavarovanje in jainčevanje zavoda preneha : a) vsled odpovedi vodstva se zadnjim dnem onega poluleta, v kojem se je odpoved b) vsled zavai-ovančeve odpovedi se zadnjim dnem tekočega upravnega leta; c) vsled izključenja v smislu 18. člena, po preteku v istem označenega roka ; d) če se zavarovana živina proda osebi, ki ni zavarovana pri tem zavodu, od časa odstranitve zavarovane živine iz hleva, kjer je bila spravljena. V slučaju da se jamči za pravne napake v smislu obč. drž. zak., preneha jamčevanje zavoda najkasneje po preteku onega dela postavnega poroštvenega roka, ki je zapopaden v času trajanja pogodbe ; e) 24 ur po odgonu zavarovane živine čez meje goriško - gradišč inske dežele v slučaju, da se preseli zavarovana goved iz drugih vzrokov, nego onih navedenih pod črko d, n pr. ako zavarovanec premeni svoje bivališče, ali da se uporablja živina za delo stalno izven dežele. Vsled netočnega plačevanja zavarovalnine (člen 32) se prekine zavarovanje, dokler zavarovanec ne plača zastanka. Zamuda bo prenehala še-le tedaj, ko bodo spadli zneski pri zavodu popolnoma vplačani oziroma koj, ko se bo zahtevalo plačilo potom tožbe (Čl. 19). Podružnične,okrajne in deželne vpisovalne knjige. Olen 35. Vsak podružnični predsednik bode moral voditi vpisovalno knjigo za svoj zavarovalni kraj, po vzorcu, ki ga določi deželni odbor. V to knjigo bode vpisoval zaporedoma ime in priimek zavarovancev in vpisal goved, ki seje sprejela v zavarovanje, po spolu, starosti, plemenu, vrednosti in li-je živinče namenjeno za delo, oploditev ali odebelenje (klavnico). Navesti bode natančno dan in uro dovoljenega pristopa k zavarovanju in vsprejema v skupino dotične krajne podružnice. Temeljem prijav k zavarovanju, ki jih naznanijo posamezne podružnice in na podlagi prepisov iz krajnih podružničnih vpisovalnih knjig, sestavi vodstvo zavoda za vsako okrajno podružnico „okrajno vpisovalno knjigo"' in za celo deželo „deželno vpisovalno knjigo". Člen 36. Splošno ogledovanje Po predsedniku posameznih podružnic in vsaj še ednem nadzorniku se bode vršil v mesecu aprilu in oktobru vsakega leta splošen ogled zavarovane živine v mejah njih okoliša. Pri tej priliki se bode posebno poizvedovalo : a) ali je vsak zavarovanec naznanil vso živino sposobno za zavarovanje; b) ali se nahaja vsa zavarovana goved dejanski v dotičnih hlevih ; c) ali se postopa pravilno pri reji in oskrbokanju živine; d) ali odgovarjajo zavarovani zneski pravi vrednosti živine ; e) ali so napovedani podatki v vpisovalni knjigi natančni. Vodstvo sme odrediti ob vsakem času še poseben ogled zavarovane živine. Člen 37. Naznanitev slučajev bolezni, poškodovanj nezgod, prisilnih za-klanj in sprememb. Odredbe za take slučaje . Vsakega zavarovanca dolžnost je : a) takoj naznaniti podružničnemu predsedniku: 1) vsak pojav bolezni in vsako poškodovanje zavarovane živine ; 2) vsako nezgodo in zaklanje za silo zavarovanega živinčeta. b) Tekom 8. dnij je treba naznaniti predsedniku podružnice vsako premembo o stanju zavarovane živine, in živine godne za zavarovanje, bodisi da se je ta prememba izvršila potom pravnega opravila med živimi, bodisi potom izvršilne prodaje, ali da! je eno ali več živinčet doseglo normalno starost za zavarovanje (Čl. 31 točka 1). Pri premembah v stanju zavarovane govedi se poskrbi za potrebne poizvedbe v smislu pravilnika, ter se bode pri naraščajih postopalo kakor pri novih zavarovanjih. c) Ako kakšno živinče oboli ali se poškoduje, se bode moral zavarovanec natančno ravnati po ukazih podružničnega predsednika, oziroma po mnenju zvedenca, kojega se bode, če možno, v to svrho zaslišalo. Podružnični predsednik sme odrediti, slišavši če možno mnenje veščaka — seveda ako je v korist zavodu in zavarovancu, — da se da obolelo živino lečiti pe živinozdravniku za celičas bolezni. Troški oskrbe se izplačajo, in sicer polovica iz deželnih sredstev, druga polovica iz dotičnega okrajnega zaloga in od dotičnega zavarovanca po enakih delih. Predsednik ima tudi pravico odločiti, slišavši če možno mnenje živinozdravnika, da se obolelo živino z njegovim posredovanjem in na račun zavarovanca takoj proda. Živino se ne sme po sili zaklati, dokler ni v to privolil podružnični predsednik in jeden nadzornik, kakor tudi dokler se ni slišalo mnenje živinozdraznika. Vsled navedenih predpisov glede naznanil ni gospodar oproščen naznanjati predstoj niku občine vse slučaje, ki jih zahteva zakon glede kužnih bolezni pri živalih z dne 29. februarja 1880 št. 35 in 37 drž. zak. z tozadevnimi dodatki, in zakon o kužni peripnev-moniji (pljučni kugi) od 17. avgusta 1892 drž. zak. štev. 142. Člen 38. Odstop zavarovanih a) ^o se odstopi vsled pravnega opravila med živimi (Člen 37 b) kako živinče živinčet. členu zavoda, preidejo glede zavarovanja, na novega gospodarja vse pravice, kakor jih je vžival prejšnji lastnik, ako se poslednji odpoveduje tem pravicam in pravici nadomestiti odstopljeno živino s kakšno drugo Člen 39). b) V slučaju da preidejo zavarovana živinčeta na člena zavoda vsled dedne nasled-nosti, preidejo na novega lastnika tudi vse pravice in dolžnosti njegovega prednika. Ako novi lastniki (črka a in b) niso že členi zavoda in tudi ne mislijo nadaljevati dotično zavarovanje, vgasne pogodba glasom člena 34 črka d. Člen 39. Nadomestitev živin- Kdor odstopi od zavarovanja glede enega ali več živinčet, vsled pravnega opravila čet pri zavarovanju. ^ 37 gme jgta nadomestiti z drugimi. Za predloge glede nadomestitve, za potrebna poizvedovanja v slučaju nadomestitve in za pravoveljavnost pristopa nadomeščene živine zavodu veljajo nalično predpisi označeni v členih 28. 29. in 34. tega pravilnika. Do viška poprej zavarovanega zneska se ne plača v upravnem poluletu nadomeščanja nikaka višja zavarovalnina. Ako je nadomeščena goved več vredna, bode plačati tozadevni višji znesek od zavarovalnine za višjo zavarovalno svoto. Je pa na novo zavarovana živina manj vredna nego prejšnja, tedaj zapade vže vplačana višja zavarovalnina. Nadomestitev živine se dovoli le tedaj, ako se je prejšnjo živino odpeljalo iz hleva dotičnega zavarovanca predno se je vršilo nadomestovanje. To pravico nadomestitve pa se bo lahko uporabilo le enkrat v teku enega upravnega leta. Ne dovoli se pa nadomeščenje živine, za kojo se je v istem upravnem letu vže plačala kakšna odškodnina. Člen 40. Kdor bi bil po določilih civilnega prava o jamčenju za pravne napake primoran vzeti nazaj zavarovano živino, ki je pa iztopila iz zavarovanja vsled pravnega opravila med živimi, sme zahtevati, da se mu povrne škoda za morebitne nezgode le tedaj, ako se dokaže kak slučaj, zapopaden v smislu teh pravil v zavarovanju, daje bila kupčija sklenjena v dobri veri in da nista ne prodajalec ne kupec vedela za pravno napako, ki je provzro-čila pogin živinčeta. Ako se je v takih slučajih nadomestila prodana goved z drugo, ima se to smatrati kot novo zavarovanje, od katerega bode plačevati zavarovalnino po določilih pravilnika, toda le tedaj, če je bila nadomestovana živina zavarovana najmanj en celi dan. Člen 41. Prehod zavarovanja Ako ud deželnega zavarovalnega zavoda odstopi vso svojo živino v last osebi, ki ni na novega lastnika. zavarovana pri tem zavodu, bode zavarovanje veljavno tudi za novega lastnika, toda s pogojem, da prevzame poslednji vse dolžnosti svojega prednika. Novi lastnik bode moral naznaniti tekom 8 dnij od dneva prenosa posesti, predsedniku one podružnice, kamor spada njegovo bivališče, da hoče še nadaljevati dotično zavarovanje. Podvreči se bode moral takoj tudi predpisom člena 16. pravilnika. Predsednik dotične podružnice uvede na to, ako treba, poizvedbe v smislu člena 29. in naznani vspeh istih vodstvu. Ako vodstvo sprejme predlog o nadaljevanju zavarovanja, kakor tudi v slučajih, da deželni odbor na slične prizive, vložene v smislu člena 29., razsodi v korist pritožniku, smatrati je tako zavarovanje kakor da bi se ne bilo nikdar prekinilo. Člen 42. Poizvedovanja o vrednosti poginjenih in po sili zaklanih živinčet. Vrednost poginjene ali po sili zaklane živine bode cenila komisija sestoječa : a) po možnosti iz živinozdravnika dotične podružnice; b) v vsakem slučaju iz podružničnega predsednika in vsaj še enega nadzornika kot ce-nilnih veščakov. Ako bi bili poslednji zadržani, se privzameta dva ali več nadzornikov iz sosednje podružnice. Ako je kraj, kjer je poginilo živinče ali kjer je bilo zaklano za silo, preveč oddaljen od sedeža podružnice, odloči predsednik iste, li se ima opustiti posebna cenitev na lici mesta, oziroma na kakšen način naj se živina preceni. Člen 43. Določila za cenitev. Pri cenitvah veljajo sledeča načela : 1.) določiti je tržno ceno živine glede na način reje, ob času, ko seje bolezen pojavila|; 2.) pri živini, ki je namenjena za plemenitev, za delo ali odebelenje, se bode določila vrednost z ozirom na starost živine in na njene posebne lastnosti (za plemenitev, za delo ali odebelenje.) 3.) vsak člen komisije določi vrednost neodvisno od drugih po svojem prepričanju ; 4.) srednje število na ta način določenih cen se ima smatrati za cenilno vrednost; 5.) cenilno vrednost je po potrebi znižati tako, da ista ne presega ne zavarovanega zneska, ne svote 600 kron. Člen 44. Iznos odškodnine. Odškodnina bode znašala : a.) celo skupilo od prodanih porabnih delov živine, ki je poginila ali bila zaklana za silo, ne glede na cenilno vrednost; b.) 80°/0 cenilne vrednosti, določene v smislu člena 43, za živino poginjeno ali zaklano na planiskih pašnikih, in 85% za drugo goved, ki je poginila ali bila zaklana za silo, — vse to po odbitku skupila, ki se ga je dobilo pri morebitni prodaji porabnih delov živine. c.) od živinžeta, čegar mrtvo meso se je zaplenilo radi tuberkulozne bolezni, se bode plačevalo 70 °/0 one vrednosti, ki bi jo imelo zdravo meso, izimši slučaj naveden v členu 45, točka 8. Skupilo za poradane porabne dele poginjenih ali za silo zaklanih živinčet izplača zavarovancu proti pobotnici predsednik dotične podružnice takoj. Ako bi se skupilo za prodane porabne dele živine več nego znaša njena cenilna vrednost, določena v smislu člena 43, pripade zavarovancu tudi presežek. Člen 45. Izguba pravice do Škoda se ne povrne : odškodnine, 1.) ako je lastnik pri zavarovanju navedel manj glav živine, nego jih v resnici po- seduje ; 2.) ako so nastale nezgode, poškodovanja ali bolezni vsled vojske, vstaje, požara, povodnji, ako se je stavba podrla in vsled drugih izrednih dogodkov višje moči, ter vsled hudobije tretje osebe; 3.) ako provzroči nezgode, poškodovanja in bolezni slaba reja nezadostna oskrb, ter preveliko izmučenje vsled dela, trpinčenja ali drugačnega krivičnega ravnanja, bodisi da je to zakrivil lastnik sam, ali osebe, katerim je on prepustil živino v oskrbovanje ; 4.) ako je živina poginila ali bila zaklana radi kužnih ali drugih bolezni, za kar odško-duje država po določilih obstoječih zakonov ; 5.) ako je zavarovanec zaklal za silo živino ne upoštevajoč pravila člena 37 točka c ; 6.) ako se je pripetila nesreča med prevažanjem ali vsled prevažanja po železnicah, ladjah itd. ali pri nakladanju in razkladanju živine pri teh prevažanjih; 7.) ako se ni takoj naznanilo obstoja-li pojav kake kužne bolezni ('§. 15. zakona z dne 29. februvarja 1880) ali ako se ni ravnalo po vže obstoječih predpisih ali takih, ki se bodo od slučaja do slučaja še le izdajali v svrho, da se ne zanesejo in razširijo kužne bolezni med živino ; 8.) ako se je zapazilo o priliki zaklanja ali raztelesenja živinčeta pripeljanega v goriško deželo prej nego pred 6 meseci, da je bolno na tuberkulozi; 9.) ako zavarovanec ni naznanil po lastni krivdi o pravem času (člen 37) bolezen ali nezgodo ; 10.) ako so se opustila druga naznanila, ki jih predpisuje člen 37 ; 11.) ako ni zavarovanec plačal zneskov, določenih v pravilniku (člen 32) tekom 4 tednov 2>otem ko je bil pismeno opominjan ; 12.) ako se je ravnalo proti predpisom naloženih glede oskrbe bolne ali poškodovane živine (člen 37 c). 13.) ako zavarovanec oziroma njemu podrejeno osobje hudobnim namenom škoduje glede prizadete škode zavodu. Člen 46. Razsojanje o odškod- Ali in koliko odškodnine se ima izplačati, določi vodstvo na podlagi cenilnega izvida, tekom 4 tednov po predložitvi eenilnih spisov. Vodstvo sme zahtevati nove poizvedbe in odrediti v ta namen zopetno komisjonalno cenitev. Proti sklepem, s kojimi se ni dovolilo odškodnine sploh, ali se jo je le deloma odmerilo, kakor tudi proti postopanju pri določitvi iste, prosto je zavarovancu, da vloži tekom 8. dnij po vročitvi tozadevnega odloka priziv na deželni odbor potom vodstva. Člen 47. Delna odškodba. Ako se je odrekla odškodnina iz vzrokov navedenih v členu 45, točke 1. 5. 9. 10. in 12 lahko dovoli deželni odbor, zaslišavši predsedništvo dotične podružnice in vodstvo v posebnega ozira vrednih slučajih delno odškodbo do dveh tretin škode določene v smislu člena 43. Člen 48. Ugotovitev odškod- Odškodnine in izvenredne odškodbe se nakažejo zavarovancu potom podružničnega nine in odškodb. predsednika, po odbitku eventuelnih erarnih pristojbin. Ako se po izplačanju odškodnine zve za okoliščine, ki niso bile prej znane in vsled katerih bi pristojal zavarovancu le del odškodnine, ali bi iste celo sploh ne smel zahtevati, ako bi bile te okoliščine znane pri konstatiranju škode, bode vodstvo zavoda upravičeno iztirjati vže izplačano odškodnino deloma ali čeloma. Ta zavodova pravica zastara po preteku enega leta od dneva izplačane odškodnine. Člen 49. Cenilne in ogledne pristojbine. Potni troški. Za vsako cenitev škode, za vsak ogled v svrho zavarovanja ali nadomeščenja živine ter v sličnih slučajih sploh, bode dobival vsak ud dotičnega navodništva (komisije) iz zaloga dotične podružnice pristojbino v znesku 1 Krone, ne glede na število živinčet, ki se imajo ceniti. Za tečajna (semestralna) pregledovanja zavarovane živine bodo plačevali zavarovanci od vsakega hleva 20 vinarjev pristojbine, ktere se pravično porazdele med ude dotične komisije od vodstva. Polovico morebitnih potovalnih troškov predsednika komisije se plača iz deželnih sredstev (Člen 5), a drugo polovico prevzame dotični okrajni zalog, izimši one slučaje, v kterih se poravna te troške iz državne blagajne v smislu zakona o boleznih pri živini. Zalogi. Dohodki okrajnih za-logov. Člen 50. Vodstvo ustanovi iz dohodkov, ki mu dojdejo, sledeče zaloge : 1) za vsako okrajno podružnico a) okrajni zalog; b) okrajni pričuvni zalog : 2) za vsako krajno podružnico en krajni zalog, ki se bode upravljal ločeno od zalogov navedenih pod 1) a) in b) Vsako leto se naznani posameznim podružnicam vspeh uprave v obliki računa in konečnega računa (bilance). Člen 51. Posameznim okrajnim zalogom se nakaže : a.) polovica zavarovalnin potirjanih od zavarovancev dotične okrajne podružnice in od teh vdobljene državne pristojbine ; b.) morebitni predujmi, dovoljeni iz deželnih sredstev v smislu člena 5. odst. 3. Dohodki pričuvnih okrajnih zalogov. Dohodki krajnih zalogov. Člen 52. Posameznim okrajnim pričuvnim (reservnim) zalogom se nakaže : a.) vse upravne prebitke dotičnega okrajnega zaloga ; b.) morebitna prihranila na deželnih podporah v meri označeni v členu 5. odst. 2 ; c.) polovica zavarovalnin zapadlih v korist dotičnemu okrajnemu zalogu v smislu člena 39. odst. 3. Člen 53. Posameznim podružničnim zalogom se nakaže: a ) polovica zavarovalnin vplačanih po zavarovancih dotične podružnice ; b.) polovica zavarovalnin zapadlih v korist dotične podružnice v smislu člena 39. odst. 3. Plačila iz okrajnih zalogov. Člen 54. Posamezni okrajni zalogi prevzemajo sledeče troške : 1.) polovico vseh odškodnin zavarovancem dotične okrajne podružnice ; 2.) polovico morebitnih izvanrednih odškodb, dovoljenih zavarovancem dotične okrajne podružnice v smislu člena 47; 3.) četrtino oskrbovalnih živinozdravstvenili troškov omenjenih v členu 37. c) in polovico navodnih troškov navedenih v členu 49. zadnji odstavek. Plačila iz krajnih zalogov. Člen 55. Zalogi posameznih podružnic bodo plačevali: 1.) vse upravne stroške lastne podružnice in morebitne poslovnine dovoljene predsednikom; 2.) polovico odškodnin namenjenih zavarovancem dotične podružnice; 3.) polovico izvanrednih odškodeb dovoljenih zavarovancem dotičnih krajnih podružnic; 4.) cenilne pristojbine navedene v členu 49. odstavek 1. Člen 56. Predujmi iz deželnih sredstev. Dokladana plačila. Znižanje rednih varovalnin. Ako bi slučajno primanjkovalo denarja v kakem okrajnem zalogu ali v zalogu kake krajne podružnice, se dovole v pokritje tekočih troškov, ki zadenejo dotični zalog iz deželnih sredstev brezobrestni predujmi. Koncem vsakega vpravnega leta pa se bodo vračali ti predujmi, dovoljeni posameznim okrajnim zalogom iz dotičnega okrajnega pričuvnega zaklada ; predujmi dovoljeni podružničnim zalogom se povrnejo iz zaloga dotičnih podružnic. Ako bi okrajni pričuvni zalogi ali podružnični zalogi ne zadostovali v pokritje navedenih predplačil, se bode potirjalo v prihodnjem upravnem letu dokladno plačilo v razmerju s& zavarovalnino prejšnjega leta. V slučaju posebno občutljivih škod se bode lehko razdelilo vrnitev prednjmov in dosledno tudi potirjanje dokladnih plačil na dve ali več v-pravnih let. Taka dokladna plačila se naložijo ako bode kak okrajni reservni zalog slučajno izčrpan, vsem zavarovancem dotične okrajne podružnice ; za primanjkljaje v kakem podružničnem zakladu pa bodo plačevali doklade le zavarovanci v okolišče dotične krajne podružnice. Člen 57. V slučaju, da doseže okrajni reservni zalog več nego dvakratno skupno svoto zavarovalnim vplačanih v minolen letu na račun dotične okrajne podružnice sme deželni odbor, po predlogu vodstva dovoliti, cla se zniža vsem zavarovancem dotične okrajne podružnice ki so vže nad 2 leti udje zavoda, polovico zavarovalnine, ki pripada dotičnemu okrajnemu zalogu. Pod istimi pogoji in na enak način se sme znižati zavarovancem kake podružnice za polovico zavarovalnina, ki pritiče podružničnemu zakladu ; v takih slučajih pa mora presegati prebitek skupne uprave dveh zaporednih let polovico vseh zavarovalnin minolega leta vplačanih v okolišu dotične krajne podružnice. Deželna kmetijiska šola. Italijanski oddelek. Sumarično poročilo o delovanju v letu 1903. ■v Sola. Začetkom leta 1903 je štela šola 18 gojencev; sprejemanje višjega števila gojencev ne dopuščajo razmere našega poslopja. Od teh sta dva zapustila šolo skoraj proti koncu tečaja iz družinskih vzrokov. 16 gojencev je dovršilo tedaj učni tečaj, vsi so prijeli zrelostno spričevalo. Poduk se je vršil kakor navadno po 4 ure teoričnega in približno 6 ur praktičnega poduka na dan. Konečni izpiti so se vršili meseca decembra s sledečimi uspehi: 3 gojenci: skupni uspeh, nezadosten, 3 „ : „ „ zadosten, 6 gojencev: „ „ dober, 4 gojenci: „ „ prav dober. Pri razdelitvi učnih predmetov ni bilo spremembe. Kakor v preteklem letu, je podučeval ravnatelj : 1. Kemijo, 2. Rastlinstvo, 3. Zemlje-znanstvo, 4. Poljedelstvo, 5. Nasadna dela, 6. Sadjerejo, 7. Vinorejo. Asistent je podučeval : 1. Računstvo, 2. Praktično geometrijo, 3. Fiziko, 4. Trtorejo, 5. Vinorejo, 6. Svi-lorejo, 7. Kmetijsko računstvo. Veronauk je podučeval, kakor prejšnja leta, dvakrat na teden in brezplačno profesor Mons. Alpi iz osrednjega semenišča. Podpisano vodstvo si je vedno razlagalo namene deželnega odbora v smislu, da se moderna kmetijska šola ne more omejiti na izkustveno podučevanje poljedelstva z narekovanjem odločb in navodil, marveč da mora na znanstveni način razvijati te odločbe in pred vsem da mora učiti in navaditi mladeniče da mislijo. Pri konečnih izpitih se je lahko prepričalo, da so se poskrbela v šoli z vedno znanstveno metodo, poznanja činiteljev kmetijskih pridelkov, in izvajanja iz poznanja istih, navodil kako se pridobi iz pridelkov velike ekonomične dobičke. Izpraševalna komisija za učitelje. Meseca novembra je fungiral ravnatelj kot izpraševatelj za kmetijstvo pri zrelostnih izpitih učiteljev ljudskih in mestnih šol. Praktični poduk. Razun v navadnih delih obrezanja dreves in trt, razun v nasajanju in presajanju, pripravljanju zemljišča in razun v gnojenju, ravnanju proti boleznim, delovanju v kleti, izdelanju vina i. t. d., so se dobro vadili gojenci v cepljenju na zeleno in v cepljenju na pop amerikanskih trt, pri kteri priliki se je cepilo več tisočev Rupestris du Lot in nekatere mešance, v svrho da se preskrbi materijal za nasad novega vinograda, kajti dejstvo je tu, da se bliža evroprejskemu vinogradu, v katerem se nahaja trtna uš vže nad 10 let in v kterem gnjijejo tudi korenine, z velikimi koraki trenutek, ko bo pridelek nehal biti plačljiv. V svrho rednega postopanja, so bile cepljene za sedaj samo bele vrste in sicer italijanski Rizling, Verduc, Sylvaner, Sauvignon, Pinot gris; črne vrste in eventuelno druge bele vrste pustile so se za pozneje. Radi poznih mrazov in nasprotnih zračnih uplivov za časa, ko se je delalo in še pozneje, so, žalibog, cepljenja na zeleno slabo uspela. Uspeh cepljenja na pop, ki se je napravil le za poskus in vsled tega v majlinem številu, bo razviden v prihodnji pomladi. Kmetija. Letino 1903 se mora zaznamovati kot najnesrečnejšo za kmetijo naše šole od leta 1895 dalje. Najprej zmrzline in pozneje toča so poškodovale vse pridelke na način, ki se dosedaj ni še prigodil. Škode, ki so se zdele od začetka majhne, so se izkazale še le pozneje v vsej svoji istinitosti. Vinograd je obečal precejšnjo trgatev, toda toča je z neprenehanim delom, ki je trajalo skoro eno uro (pravi izvanredni pojav) poškodovala cvetje in listje na tak način, da se je izgubil skoro celi pridelek leta 1903 in so se pokvarile trte tudi za prihodnje leto. Pridelalo se je samo 10 hI dobrega vina (ne vštevši vino ktero se je moralo zavreči), med tem ko se je upalo pridelati vsaj 60 hI. Zanimivo je opazovanje, kako se vzdržuje pridelek vinograda, v katerem se nahaja vže nad 10 let trtna uš, v vseh teh letih skoro enako. Množina pridelanega vina, ktero se je merilo ob času prvega prelivanja je znašala: 1895 leta 72 62 hektolitrov 1896 „ 90.35 „ 1897 „ 70.80 „ 1898 „ 83.58 1899 „ 46.98 „ (nasprotni vremenski pripetljeji) 1900 „ 66.75 „ 1901 „ 109.94! „ 1902 „ 50.07 „ 1903 „ 10.00 „ Leta 1902 se je začelo deloma uporabljati za vinograd žveplo, drugače se ni nikdar ničesar napravilo, kakor : a) varovalo se je korenine, b) varovalo listje, c) obilno gnojilo izključno s kemičnimi gnoji, da se ne pokvarijo korenine z nametanjem gnoja. Tudi drugi pridelki so bili po toči zelo poškodvani posebno pa vrtni pridelki. Leta 1903 seje moralo opustiti vzgojevanje sviloprejk radi absolutnega pomanjkanja prostorov vsled razrušenja, ki se je izvršilo v predhodnem letu. Malo se je vprašalo po murvinem listju ; prodalo se jo le en del istega, kar ga je ostalo se je shranilo za prešiče. Košnja je bila precejšna in istotako poljski pridelki. Meseca avgusta se je nenadoma posušilo perje melonov. Ker se je nahajal ta čas ravnatelj na rednem dopustu, ni mogel pregledati peres, vsled česar ni v stanu navesti pravi vzrok tega pojava. Isti pojav se je opazil tudi v drugih bližnjih krajih, in verjetno je, da so istega povzročili solnčni žarki in rosne kapljice. Meloni brez peres se seveda niso mogli primerno razviti in so razpadli vsled pomanjkanja sladkorja. Le v svrho dokaza se je nasadilo nekoliko zemljišča s špansko deteljo, koja ne more uspevati na našem zemljišču, ker se v istem ne nahaja zadostna množina apna. Toda tudi če bi uspevala, bi ne bilo umestno nasajati jo v kraju, ki je primernejši za našo deteljo. Vsi nasadi in menjave istih, ki se uporabljajo pri kmetiji te šole, so primerni za našo Furlanijo; inamo tudi v vrste oddeljena zemljišča, za koja se uporablja način zelenega in kemičnega gnojenja, ki se je prav dobro obneslo, in služi v to, da se dokaže, kako si lahko pomaga v slučaju pomanjkanja hlevnega gnoja in v slučaju previsokih pridelnih stroškov. Praktične poskušnje. Praktične poskušnje ki se delajo v šoli vsako leto, imajo namen : 1) dokazati kako se postopa z nasadi raznih vrst enakih rastlin; ekonomične koristi poskusnega gnojenja i. t. d., 2) nadzirati izkustva, ki so se poprej napravila po drugih osebah v drugih krajih, in 3) preiskovati, kakor n. pr. poskušnje, ki so se napravile v predhodnem letu o uspehu hlevnega gnoja v svojih raznih stopinjah analiziranja, o uspehu hlevnega gnoja iz bičja in onega iz slame, o načinu učinka sodičnega nitrata, uporabljenega pri raznih vrstah hlevnega gnoja, o uspehih gnojničnega odtoka, sodičnega nitrata in amonijskega sulfata, o uspehu različne soli v raznih merah pri akciji proti peronosperi i. t d., i. t. d. Gojenci si zabilježijo vsako poskušnjo in konečno razpravljajo uspehe posebno iz ekonomične strani. Leta 1903 se je delalo le primerjajoče nasade melonov, graha, krompirja, ovsa in pese za krmo, kojih uspehe si usoja podpisano tu spodaj navesti. i. Meloni. Prav dobro je bil pričet primerjajoči nasad melonov iz Gorice (kmetijska šola) in okolice, iz nizke Furlanije, iz Benetk in iz Milana, z namenom, da bi se izkazalo, ktera vrsta bi najbolje uspevala na našem zemljišču, toda žalibog poskušnja je bila motena, kakor zgoraj navedeno, ker so vsi meloni brez izjeme izgubili perje. II. Grah. Poskusilo se je različne vrste graha, med katerimi tudi Ceractaeus, vkupljen pri kmetijskem oddelku v Cervinjanu, kteri slednji si ga je nabavil direktno iz Angleškega. Izmed vseh poskušanih vrst so se najbolje izkazale, glede na vrsto in množino pridelka, vrste graha italijanske kmetijske šole in ona vrsta, nasajena od slovenske kmetijske šole, ki se imenuje Laton superlativ. III. Krompir. Kmetijski oddelek v Červinjanu je naročil iz Kjoze (Chiogga) eno množino krompirja, da bi poskusil vpeljavo istega v nizko Furlanijo, kajti ta krompir slovi radi svoje zgodnje zrelosti. Naša šola je hotela tudi poskusiti omenjeni krompir na lastni kmetiji in je vkupila v Červinjanu 50 kg. krompirja s koreninami; nasadilo se ga je skupno z enako množino treh drugih vrst domačega krompirja na 4 združenih parcelah z identično vrsto zemlje. Vsaka parcela je imela 9 hribčkov oddaljenih eden od druzega 40 cent. Nasad vseh 4 vrst se je vršil istočasno. Škropljenje z bakrenim sulfatom in gnojenje z gnoj ničnim odtokom ob oborovanju je bilo na vseh 4 parcelah enako. Doseglo se je sledeče uspehe : Zaporedna štev. VRSTA Kg- nasajenega krompirja Površje v m2 Čas pobiranja Množina pridelka od ha v kvintalih Opazke 1. 2. Iz Kjoze (Chioggiotta) Zgodaj zrela „Rosa" iz Gorice..... 50 50 224 224 21/7 21/7 121.— 181.— Je zelo podvržena pero-nospori. 3. Kamnik iz Gorice . . 50 224 30/7 254.46 4. Pozni z raskavo lupino iz Gorice .... 50 224 30/7 240.62 Sklepi: 1) Krompir iz Kjoze (Chioggiotta) se je izkazal, kar se tiče množine pridelka, slabejši od drugih 3 vrst - ta manjši pridelek tudi ni hitreje dozorel od drugih vrst, ker je dozorel istočasno z zgodaj zrelim ,,Rosa" iz Gorice in samo 8 dni pred poznim krompirjem. 2) V mrzlih zemljiščih, kakor so ona naše šolske kmetije, zgubijo zgodaj zrele vrste deloma svoj značaj zgodnje zrelosti; to se vidi na zgodaj zrelem „Rosa" in na krompirju iz Kjoze (Chioggiotta), kateri je dozorel samo malo dnij pred dvemi poznimi vrstami t. j. Kamnik in onim z raskavo lupino. To se je ponovno opazilo v naši kmetiji tudi pri drugih vrstah rastlin. 4. Pesa za krmo. Leta 1902 se je izvršil primerjajoči nasad francoske pese; v tekočem letu 1903, se je hotelo pa nasaditi pristno nemško peso, ktero se ni vkupilo od vrtuo-kmetijskih zavodov, marveč neposredno od izdelovateljev, odnosno vzgojevalcev posameznih vrst. Namen poskušnje je bil: 1) da se dožene množino pridelka, kojo bi dajala vsaka posamezna vrsta kot vnesen nasad, to je kot sejana ali presejana koj po žetvi žita, in 2) da se dožene, ali bi izdala pesa, sejana koj na mesto, manjši, enak ali večji pridelek od onega, ki prihaja iz semenske šole in ki je bil tedaj sejan mnogo prej. Poskušnja se je napravila na kosu zemljšč, katerega se v celej dobi sedanjega vodstva ni nikdar gnojilo s hlevnim gnojem ampak le z zelenim gnojenjem in s kemičnimi gnoji. V sledečem razkazu so razvidni pridobljeni uspehi razvščeni po množini pridelka: Štev. parcele VRST A Pridelana pesa na ha v kvintalih Opazke 3 9 6 8 2 7 1 10 4 5 K ki ima zemlji E Elvctham's Mammuth...... Bela Eckendorf........ Rumena Leutewitz ...... „ Eckendorf....... „ Oberndorf . -..... Rudeča Eckendorf ....... Rumena Eckendorfer iz Qucdlinburg . Rumena Tamenkrug....... Burgundcr Erfurter Modeli .... Golden Tancard........ akor se vidi ni bil pridelek tako velik; ki j manj časa na razpolago za rastenjc in se smo lahko z uspehom popolnoma zadovoljni spehi II. vprašanja so bili sledeči : 576 568 558 506 500 496 426 394 3621 278) ub temu pa da s vrši ob času ko Te dve (edini) prihajajoči iz vrtno kmetijske-ga zavoda ua Dunaju. e gre za vnesen nasad, premanjkujc mokrote v parcela PESE Pridelalo sc je kvintalov pose na 1500 m2 ■ na ha I m2 1500 Presajene..... 70,07 467,54 II m2 1500 Sejane koj na mesto istega dne ko so se presadile one pod I ....... 72,12 480,80 Sklepi: ad 1) Peso za krmo se uporabi prav dobro kot vnesen nasad, mesto cinkvantina, ker se seje in pobira istočasno s tem slednjim. ad 2) Sejanju pese na mestu se daje prednost pred sejanjem v semenski šoli za poznejšo presajenje, ker je delo presajenja dražje od sajenja in tudi ker sejana pesa bolje uspeva. Isti uspeh je imela šola tudi pri drugih, v zadnjih letih napravljenih poskusih. Če se gre za prodajo rastlin, je treba, seveda, obrniti se do semenske šole. 5. Oves. Šlo se je za to, da se pokaže gojencem nekatere najboljših vrst ovsa in da se iste primerjajo glede pridelane množine zrnja in slame. Po kušnjo se je napravilo na sledečih vrstah, ki so izkazale spodaj navedene uspehe: Št VRSTA Množina pridelka v hektarjih Opazke zrno slama v kvintalih 1 Krompir iz Skočijo . 20.20 35.G0 bil je poškodovan od vrabcev. 2 Lincoln...... 13.20 43.G0 bil je zelo poškodnvan od vrabcev 3 Jaune geante de Vauriac 21.— 58.60 4 Ligowo...... 22.40 40.75 5 Trionfo...... 2G.20 49.80 1 te dve vrsti se je vkupilo od kme 6 27.20 54,— 1 tijskega oddelka v Červinjanu. V Gorici, 31. decembra 1903. Vodja: Josip Lippizer. Deželna kmetijska šola, slovenski oddelek. Poročilo o gospodarstvu za leto 1903. 1. Ameriški vinograd. V tekočem letu se je napravilo novo trtnico, v katero se je posadilo nad 12.000 potaknjencev trte Monticola in Portalis. Bilfe teli se je prodajalo sto po 2 kroni, kolči pa sto po 1 krono. V tekočem letu se je prodalo po gornjih nizkih cenah bilf 5430, kolči pa 4000. Nekaj tisočev bilf se pridrži doma, da se jih počepi in porabi za dom ali pa cepljene proda . Ker se oddajajo bilfe in kolči po nizkih cenah, zato je bilo v letu 1903 dohodka le 149 kron 60 vin., stroška pa 265 kron 90 vin. Sicer ni vodstvu toliko na tem ležeče, da bi s tem delala bogve kake dobičke, ampak mu je la za to, da pospešnje nasajanje cepljenih vinogradov na Goriškem. 2. Vinograd in klet. V tekočem letu je uničila trtna uš na tukajšni kmetiji kakih 6000 trt, katere niso bile cepljene, ampak naravnost saj ene pred 20 leti. Te trte se je moralo izruvati in pre-meniti vinograd v polje, s tem se je zgubilo naj manj 35-40 hektolitrov vina. Razen, da je toča trte lansko leto precej močno potolkla in se je vsled tega pridelalo mesto 120 le 45 hektolitrov vina. prouzročilo je letošnje mrzlo in deževno pomladansko vreme zopet precejšno škodo, ter se je pridelalo mesto 70-80 hektolitrov vina le 37, kajti na 4000 trtah modre frankinje, modrega burgundeca in portugalke se je pridelalo le 8 lil. vina. Doslej je v vinogradu 90U0 cepljenih trt in prizadevalo se bo, uničene vinograde po treh letih zopet zasaditi s cepljenimi trtami. Glede množine se lahko reče, da je bilo vina malo, kar se tiče dobrote pa je pridelek izvrsten. Nove vinograde se obdeluje večinoma z uprežno živino, pa tudi trte se goje večinoma na žici, ker les preveč stane. Bolezni na trtah so se letos precej močno pojavile, zoper peronosporo se je moralo škropiti 6 krat, žveplati pa se je moralo še avgusta meseca, ker je oidium grozdje silno napadal. Peronospora je prav močno napadala grozdje vrste Merlot in Grofi Vidoure, kljub temu, da se je pravočasno škropilo, drugim vrstam, kakor vlaškemu rizlingu, Pique, Sau-vignon blanc in Slankamenki pa ni napravila škode. Pognojijo se je Monticola cepljeno z modrim burgunducem s kompostom. Nekaj starega vlaškega rizlinga se je prodalo po 80 kron, nekaj sto litrov belega bur-gundeca pa, kateri je bil napravljen iz modrega burgundeea po 100 kron hektoliter. Dokaz toraj, da je tukajšna zemlja jako pripravna za pridelovanje boteljskih vin. Kljub slabi lanski in letošnji letini je bilo v vinogradu dohodka 2422 kron 87 vin, stroška pa 1226 kron 42 vin. 3. Drevesnica in sadovnjak. V tekočem letu se je prodalo 3500 cepljenih sadnih draves po znižanih cenah t. j. jablane in češnje po 16 vinarjev, k ruške, breskve in češplje po 20 vinarjev, eno. Napravilo se je novo drevesnico tik tržaške ulice in posadilo v to 6000 dreves raznih sodnih plemen, katera se bodo oddajala tudi v prihodnje po znižanih cenah sadjerejcem v v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski, da se sadjereja povspeši. Ker je bilo o času cvetja mrzlo deževno vreme, pridelalo se češenj le 1/5 navadne množine, drugega sadja pa malo ali celo nič, ker je pozneje še pritisnila suša. vsled česar je večina sadja odpadla še nezrela. iSicer je v sadovnjaku precejšnje število sadnih dreves raznih sadnih plemen. Najbolje izmed teh se sponaša japonska dateljnova sliva (Dios pvros kaki"), katera obrodi skoro vsako leto in se prodaja kilogram po 24-28 vinarjev. Na pridelovanje jesenskega sadja za kupčijo tu niti misliti ni, ker je sadje preveč po ceni (kg prav debelih hrušk po 16 vin) zato je treba skrbeti, da se prideluje le zgodnje hruške, breskve in češnje in zimska jabolka in hruške, izmed prvih posebno beli zimski kalvil, izmed slednjih pa Hardenpont, zimski Nellis in zimsko dekanko. Sadna drevesa se je večkrat škropilo z bakreno-apneno zmesjo in žveplalo, vsled česar so ostala zdrava.. Vsled slabe sadne letine in oddaje dreves po nizkih cenah je bilo v sadovnjaku in drevesnici dohodka le 683 kron 95 vin., stroška pa 427 kron 95 vin. 4. Zelenjadni vrt. Na zelenjadnem vrtu se je gojilo raznovrstno zelenjavo. Ker je letos precej pogostoma deževalo, zato se je tudi zelenjava precej dobro obnesla, razen pritlikavega fižola, katerega je vlovila slana in pozneje mrzlo deževje, vsled česar se je pridelalo mesto običajnih 200 in še več kron le kakih 48 kron zelenega fižola. Precej dohodka pa je dal grah, razne cvetlice in groničje, kakor laurus nobilis in cerassus, evonvmus, taxus i. t. d., ker so se prodajali listi pa precejšnjih cenah. Precejšen dohodek dajejo cvetlice vsih svetih, ker se prodaja cvetlica po 6-8 vinarjev. Vsled ugodne zime je še precejšna množina zelenjave nerazprodana, kljub temu pa je imel zelenjadni vrt doslej dohodka 492 kron 64 vin., stroška pa 486 kron 99 vin. 5. Polje. Pšenica se je obnesla precej dobro, rež nekoliko slabeje, najslabše pa se je obnesel oves, ker je o cvetju deževalo. Pignoleto jo še pred sušo skoraj popolnoma dozorel, prehitela pa je suša turšico cin-kvantin, kateri vsled tega ni dozorel in se ga je moralo porabiti za prešiče Krompir je poparila spomladi slana, pognal je sicer vnovič, a obrodil je le malo, posebno pa takozvani „BudalovJ iz Standreža Prav dobro se je obnesel ,.Kaiserkrone ta krompir je sicer zgodenj, slana pa mu je, čeprav ga je osmodila le malo škodovala, kajti obrodil je kljub temu v primeri s prejšnjo vrsto prav dobro. Zelišča napravi ta krompir malo in dozori popolnoma do prve polovice julija. Semenskega graha se je pridelalo na 3/4 njive kakih 550 litrov. Ta vrsta graha, katere prideluje kmetijska šola sedaj v večji meri, da se oddaja kmetovalcem po nizki ceni, se zove „Laxtons superlativ", a rekli bi mu lahko po pravici „Unicum'1, kajti zimo prenaša dobro, zlasti pa v Brdih. Posejan koncem februarja, napravi stočje od tal do vrha, ne da bi pri tem pocvetal. Če se hoče porabiti zeleneza, pobrati ga je v 14 dneh, ker drugače bi postal pretrd. Do prve polovice julija je popolnoma dozorel in za njem sledi lahko drug pridelek n. pr. pesa, cinkvantin i. t. d. Poskušalo se je razne vrste krmske pese kakor Mamuth, Oberndorfer, Eckendorfer in zboljšano sladkorno - krmsko peso. Za predzimsko krmenje priporočati bi bilo Mamut, ki močno odebeli, ter je rahlega mesa, Oberndorfer in Eckendorfer pa imati bolj gosto, trdo meso, postaneta precej debeli in se dasta dobro hraniti čez zimo. Zboljšana sladkorno-krmska pesa pa ni za naše kraje, ker ji škoduje suša. Pridelalo se je kakih 300 kvintalov pese kot drugi pridelek, t. j. po zgodnjem krompirju, pšenici in zgodnjem grahu. Sajenic, katere vzrejamo iz kupljenega semena seje prodalo kakih <50.000, poleg tega tudi nekaj kilogramov semena, kar kaže, da so začeli tndi naši živinorejci saditi krmsko peso. Zelja se je pridelalo vsled letošnje neugodne letine le malo in še kar je glav, silijo v seme, ker je bila jesen premokra in pregorka. Kljub neugodni letini je dalo polje dohodka v tekočem letu 738.81 kron, stroška je pa bilo 588 22 kron. 6. Travnik. Travnik na Peči smo pognojili letos spomladi s superfosfatom in žvepleno-kislim kalijem, a ker je bila spomladi suša, zatem pa mrzel dež, pridelali smo le 300 centov sena in vsled poletne suše le 180 centov otave. 7. Hlev. V hlevu je 15 glav čiste belanske pasme in sicer ; 1 voliček, 1 bik iti 13 hrav, telic in telet. Večina teh so še mlade, zato pa sedaj ni mogoče poročati o posameznih kravah, koliko mleka dajejo krave te pasme na leto. Za sedaj rečemo lahko le toliko, da porabi živina belanske pasme primeroma malo krme in jo dobro izkoristi. Glede krme ni izbirčna. V presičjem hlevu sta 2 mlada prešiča, domače pleme križano z jorkširskim, in to zato, ker so čisti jorkširci glede hrane preveč izbirčni in ostajajo majhni. Sviloprejke, katerih se je redilo 1 ončo, so se prav dobro obnesle in sicer se je gojilo 2 pasmi. Ostale so do zadnjega zdrave, zato so jih kupili pridelovalci svilodnega semena za dobavo semena Prostor, kjer se jih je gojilo in opravo se je pred rejo, razkužilo s formalino, in v resnici je ostalo vse zdravo do konca. Čebele so se slabo obnesle, ker jim je paše primanjkovalo, zato je v naših krajih čebeloreja mogoča le tedaj, če se čebele prevažajo na pašo iz enega kraja v drugi. Pregled dohodkov in stroškov kmetije za leto 1903 Obdelovalna vrsta Dohodki Stroški K. v. K. 1 Hlev........ 3737 35 2334 64 2 Polje-njive ....... 738 81 588 22 3 Zelenjadni vrt . .... 492 64 486 99 4 Vinograd ....... 2422 87 1226 42 5 Sadovnjak ....... 683 95 427 95 6 Travnik (sena vrednost ni všteta) — — 703 23 Ostanka prejšnega leta ..... 79 66 ~ — Skupaj j 8155 28 5767 45 V Gorici dne 31. decembra 1903. Vodja : V. Oominko. Računski sklepi ŠTIPENDIJSKIH ZALOGOV oskrbovanih po deželnem odboru za leto 1902 Redno štev. Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj V plačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja manjša K | v K v K 1 v K v K v K K | v K | v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila in darila...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Skupaj Pričctni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini Vsota Pričetna aktiva . .... Končna aktiva...... 512 40 512 40 512 40 • 512 40 • • 4 58 512 40 512 40 512 4 40 58 9 58 512 40 4 58 516 98 9 58 > (P 4J >rJl O a T r o s k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom i a >22 O d Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom © rt zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki ...... b) Kreditno započetje: 1058 40 1058 40 1058 40 1058 • 40 • 4 c) Prehajalni: • • 5 6 Vrnjena predplačila .... • • • • • • • • • • • • Skupaj 1058 40 1058 40 1058 40 . 1058 40 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 369 74 • • • • 369 74 24 94 Vsota . 1428 14 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 369 74 24 94 > 03 >QQ O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o rt zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: l 2 3 Štipendiji....... Doneski upravnim troškom Razni troški...... h) Kreditno započetje: • ' 53 15 66 ' 53 15 66 ' 53 20 ' 15 46 600 53 600 • ' 15 66 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: • 1350 • 1350 * 1350 * * * * 5 6 Dana predplačila..... • • • • • • • • • • • Skupaj 1418 66 1418 66 1403 20 15 46 653 600 . 15 66 7 Končni ostanek v gotovini • • • 24 94 Pobot . 1428 14 8 V primeri z aktivi .... 369 74 • • • • 24 94 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . 369 74 9 48 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1■ oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č. II Redno štev. Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj Vplačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun Prist upravn jo v s pror večja Djbina ega leta primeri ačunom manjša K v K | v K v K | v K v K K v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki ...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini Vsota Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... i • 96 60 96 60 96 60 • 97 40 . _ 67 08 96 60 96 60 96 67 60 08 2 88 97 40 67 08 163 68 2 88 > o o H T r o *š k i Pričetni pasivni zas tanki Iv v Pristojbina uprav- nega leta K Sk t upaj K Izplačila K Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun K Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša K večja ITT i 2 3 5 6 «) Dejanski: Štipendiji...... Doneski upravnim troškom Razni troški..... b) Kreditno započetje Naložene glavnice c) Prehajalni Vrnjena predplačila . Dana predplačila . 37 80 75 5 80 113 5 40 20 80 75 60 5 20 80 . 37 80 76 5 40 Skupaj 37 80 Končni ostanek v gotovini Pobot 160 80 198 60 V primeri z aktivi 67 08 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum konccm leta . . 29 28 160 2 80 37 80 81 40 16368 2 88 34 92 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č > 03 >'J1 o C Dohodki Pričetni 'aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 13 O P3 zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki ...... b) Kreditno započetje: • 739 20 739 20 739 20 • 739 • 20 • • 4 c) Prehajalni: * * • 5 G Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... • • 95 97 95 97 95 97 • • • • • • Skupaj 835 17 835 17 835 17 . 739 . 20 • 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 297 03 • • 297 03 • Vsota 1132 2o . 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 297 03 Redno štev. T r o š k i Pričetni pasivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša večja K v K | v K v K v K V K K v K v 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 a) Dejanski: Doneski upravnim troškom Razni troški...... b) Kreditno započetje: Naložene glavnice . , . . c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Pobot V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . 210 630 37 360 95 20 97 840 37 300 95 20 97 735 37 360 20 105 95 97 630 37 • • 20 210 297 03 1123 17 1333 17 1132 20 200 97 667 1 20 1132 • 20 87 • 03 200 97 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č > 0} >03 O (3 Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 02 O C T r o s k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ) Kreditno započetje: 4 Vrnjene glavnice..... c) Prehajaini : _ 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... • 4 16 4 16 4116 Skupaj 597 91 597 91 597 91 588 5 75 7 Pričetni ostanek v gotovini 541 40 541 40 8 Končni ostanek v gotovini • Vsota I 1139 31 9 Pričetna aktiva..... 541 40 10 Končna aktiva...... T r o š k i Pričetni pasivni zas tanki K v Pristojbina upravnega leta Skupaj Izplačila Končni pasivni zas tanki K v Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom man j s a K v večja K «) Dejanski: Štipendiji...... Doneski upravnim troškom Razni t,roški ..... b) Kreditno započetje 4 Naložene trla vilice c i Prehajaini 5 Vrnjena predplačila. . 6 Dana predplačila . Skupaj 7 Končni ostanek v jjrotovini Pohot 8 V primeri z aktivi 9 kaže se aktivum pričetkom leta 1U in pasivum koncem leta 541 40 541 40 HO . 16 40 109291 4 16 30 16 40 1092 91 416 1143 47 114347 30 . 16 40 1092 91 1139 31 1139 31 559 29 4 16 4 16 588 4 16 559 . 559 . Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č > s o C Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom © K zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila .... Razni dohodki ...... b) Kreditno započetje: 218 40 218 40 218 40 218 40 4 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Skupaj 218 40 218 40 218 40 218 40 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 32 68 • 32 68 3 88 Vsota 251 08 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 32 68 3 88 > a ■-c O £ -C o ~ J r—1 T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom zastanki nega leta zastan ki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 • > O Štipendiji....... Doneski upravnim troškom Razni troški...... b) Kreditno započetje : • 176 11 . '20 176 . 11 . . 20 176 11 20 176 11 j 20 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 60 60 . 60 • • 5 6 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... ; Skupaj I 247 20 247 20 247 20 . 187 20 7 Končni ostanek v gotovini 0 88 Pohot 251 08 8 V primeri z aktivi .... 32 68 3 88 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta 32 68 0 0 88 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatblj : K A U Č I Č >-f. Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom rt zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K lv v Iv v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki ...... I>) Kreditno započetje: 583 80 583 80 583 80 584 . 20 4 .Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila..... .Skupaj 583 80 583 80 583 80 584 . 20 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini liti 00 66 60 1 20 Vsota 650 40 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 66 60 1 20 ; 1 > -t^l >aj O C 1 T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o rt zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K 1 v K v a) Dejanski. 1 2 3 Štipendiji....... Doneski upravnim troškom Razni troški...... b) Kreditno započetje : 500 29 20 500 29 20 500 29 20 • • 500 29 • j • • 20 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 120 120 120 • • • 5 6 Vrnjena predplačila . . Dana predplačila..... • • • • • • • • Skupaj 649 20 649 20 649 20 . 529 20 7 Končni ostanek v gotovini • • 1 20 Pehot • 650 40 8 V primeri z aktivi .... 66 60 • 1 20 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta 66 60 j 1 1 20 1 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravuatelj : K A U Č I Č VI > ® i T3 o Dohodki Pričetni aktivni zastanki K v Pristojbina upravnega leta K v Skupaj K v Vplačila K Končni aktivni zastanki K v Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja K i v manjša K v a) Dejanski: 1 Aktivne obresti 2 Volila in darila 3 Razni dohodki . h) Kreditno započetje 59 Vrnjene glavnice c) Prehajalni: 5 Prejeta predplačila 6 Vrnjena predplačila 12 5912 59,12 Skupaj 5912 59 12 7 Pričetni ostanek v gotovini 8 Končni ostanek v gotovini 73 09 59,12 73 09 9 10 58 84 Vsota Pričetna aktiva Končna aktiva . 73 09 p— los 13221 58 84 59 12 59 Pričetni Pristoj- Končni Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ! > O T r o š k i pasivni bina uprav- Skupaj Izplačila pasivni Potrjeni proračun O hH zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Doneski upravnim troškom Razni troški ...... 58 80 58 G 80 23 117 60 6 23 58,80 ' 20 58 6 80 03 59 4 ■ 20 2 23 b) Kreditno započetje ; 4 Naložene glavnice .... 14 37 14 37 14 37 • . c) Prehajalni: 5 6 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... • • • • Skupaj 58 80 79 40 138 20 73 37 64 83 63 . 20 2 23 7 Končni ostanek v gotovini 58184 ■ ; Pohot 132 21 8 V primeri z aktivi .... 73 09 58 84 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta 14 29 5 99 i i Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č Pričetni Pristoj- Končni Pristojbina upravnega let, je v primeri s proračunom i r' O >02 O Dohodki aktivni bina uprav- Skupaj Vplačila aktivni Potrjeni proračun C) P5 za stan ki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Razni dohodki...... 663 60 663 60 663 60 664 • i! • 40 b) Kreditno započetje: 4 Vrnjene glavnice ..... • • c) Prehajaini: 5 6 Vrnjena predplačila..... Skupaj 663 6d 663 60 663 60 664 . 40 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 91 39 91 39 6 79 Vsota 754 99 9 Pričetna aktiva..... 91 39 1U Končna aktiva...... 6 79 >Z/2 O T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: l 2 3 Doneski upravnim troškom Razni troški...... b) Kreditno započetje : 64 515 33 21 13 579 33 21 13 515 33 20 64 ' 20 93 515 33 ' 21 13 4 Naložene glavnice .... c) Prehajaini: • 200 200 200 • • • 5 6 Vrnjena predplačila . . Dana predplačila ..... • • • • • Skupaj 64 769 13 833 13 748 20 84 93 548 . • 21 13 7 Končni ostanek v gotovini • • 6 79 Pohot 754 99 8 V primeri z aktivi .... 91 39 6 79 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta 27 39 78 1 H Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č VII Redno štev. Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom zastan vi nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila .... Razni dohodki ...... h) Kreditno započetje: 77 07 77 07 77 07 76 1 07 4 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: • • • 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... 36 36 36 • Skupaj . 77 43 77 43 77 43 76 1 07 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 63 38 • 63 .38 Vsota 140 81 . 9 Pričetna aktiva..... 63 38 10 Končna aktiva...... ; > 0) >32 O T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- tSkupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o PH zastanki nega leta zastan ki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v 1 2 o 0 a) Dejanski: Doneski upravnim troškom Razni troški...... b) Kreditno započetje : • 72 . -1 . . 20 72 4 20 72 4 20 • 72 4 • • 20 4 Naložene glavnice ... 6461 64 61 64 61 • • 5 6 c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... . 36 36 36 • 7 Skupaj Končni ostanek v gotovini 141 17 141 17 140 81 36 76 • 20 8 Pobot V primeri z aktivi .... 63 38 140 81 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . 63 38 | 36 1 1 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1■ oktobra 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č HlsMIft •rUna, j i >' A >1 RAČUNSKI SKLEPI ZdLOQOV OSKRBOVANIH PO DEŽELNEfl ODBORU Zri LETO 1302 : 58 ■ ... Kačunski sklep zaklada za ranjene s> ® >x O Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom <2 K zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K 1 v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Razni dohodki ...... h) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: • • 2390 46 2390 46 2390 46 2390 • 46 • 4 5 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Skupaj 2390 46 2390 46 239046 2390 46 6 7 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 536 35 536 35 561 81 Vsota . 2926 81 8 9 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 536 35 561 81 i in bolne vojake za leto 1902. 1 > a> >02 O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina j upravnega leta je v primeri s proračunom o M zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Podpore : a) stalne..... . . b) premenljive...... Prispevek upravnim troškom . Razni troški...... b) Kreditno započetje: 24 • 1800 430 119 1824 430 119 1816 430 119 8 J 1920 351 119 120 ' 79 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni : • • • 5 6 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... • • • • • • Skupaj 24 2349 2373 2365 8 2390 120 79 . 7 Končni ostanek v gotovini . • 561 81 Pobot . . 2926 81 8 V primeri z aktivi .... 536 35 • • 561 81 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta 512 35 553 81 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1■ maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č 2 Računski sklep provincijalno- Redno štev. Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Aktivne obresti .... b) Kreditno započetje: 4431 4431 4431 1 4431 2 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: • 3 4 . Skupaj 4431 4431 4431 4431 5 6 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 419 28 419 2.s 90 58 Vsota 4850 28 . 7 8 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 419 28 90 58 i občinskega zaklada za leto 1902. > o O a T r o š k i Pričetni pasivni Pristc bina upra\ »j- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o « zastanki ne«'.i leta O zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: j 1 2 3 Občinam obresti..... Upravni troški deželnemu zalogu • ........ Razni troški...... b) Kreditno započetje : 247 40 3420 222 03 40 3667 222 43 40 3606 222 !20 40 61 23 3420 222 9 8 60 • 03 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 931 10 931 10 931 10 • 5 6 Vrnjena predplačila . • Dana predplačila..... • • • Skupaj 247 40 4573 53 4820 93 4759 70 61 23 3651 8 60 03 7 Končni ostanek v gotovini 90 58 Pobot ■ 4850 28 8 V primeri z aktivi .... 419 28 90 58 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta 171 88 29 35 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č -2 Računski sklep zaklada za gozdorejo K- o >rJl o Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o rt zastanki nega leta zastali 1 d večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v (?) Dejanski: I. Zalog za goziorejo : 1 2 3 4 5 6 7 Aktivne obresti..... Globe zaradi gozdnih prestopkov Globe zaradi prestopkov vodnih pravic . ...... Ptičje lovnine...... Pristojbina za lovske liste Globe radi lovskih prestopkov 1839 60 39245 510 . 4956 . 82 98 1839 392 510 4956 82 60 45 98 1839 392 510 4956 82 60 45 98 1840 690 3 588 5400 120 • 297 3 78 444 37 40 55 02 Skupaj 7781 03 7781 03 7781 03 8641 85997 II. Zalog za ritaratvo: 8 9 Aktivne obresti..... Globe zaradi prestopkov ribar- 1460 14 60 14 60 15 40 skega zakona ...... • • Skupaj 14 60 60 1460 • 15 40 h) Kreditno započetje: 10 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 11 12 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... • Skupaj • 7795 63 7795 63 7795 63 13 14 Pričetni ostanek v gotovini . Končni........ 4619 69 i • 4619 69 1668 92 Vsota l ■ 12415 32 15 16 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 4619 69 • 1668 92 in ribarstvo za leto 1902. Redno štev. T r o š k i Pričetni pasivni zastanki Pristoj bi na upravnega leta Skupaj Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni proračui po odbitku kreditov, ki se imajo prenesti na bremt proračuna za lete 1902 in zapopa-deni krediti preneseni iz proračuna leta 1901 V primeri s pristojbino je izid ugoden ali neugoden 1 K v K v K v K v K v K v K v a) Dejanski: I. Zalog za goziorejo: 1 2 3 Podpora komisiji za pogozdovanje Krasa ...... Prispevek deželnemu zalogu . Razni troški...... 1000 . 1 ' 9300 432 2 • 10300 . 432 . 2! 10300 432 2 9000 432 85 300 83 • Skupaj 1000 . 9734 10734 . 10734 9517 . 217 11. Zaleg za rifcarstvo: 4 Prispevek deželnemu zalogu k upravnim troškom .... 1 . 1 2 • 2 1 Skupaj 1 • 1 2 . 2 1 • h) Kreditno započetje: 5 Naložene glavnice: Zaloga za ribarstvo....... 10 40 10 40 1040 • c) Prehajalni: 6 7 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila...... • 1 . ■ 8 Skupaj Končni ostanek v gotovini 1001 . 9745 40 10746 40 10746 1668 40 92 Pobot 12415 32 9 ; V primeri z aktivi .... 4619.69 166892 10 11 kaže se aktivum pričetkom leta......... in aktivum koncem leta 3618;69 • i • | i 1668 92 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1■ maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č 3 > zn O c Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplači la Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ® PS zastanki nega leta zastanki večja manj ša K V K V K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Aktivne obresti..... 11560 50 11560 50 11560 50 11560 50 2 Dohodki posestva..... b) Kreditno započetje : 979 48 979 48 797 48 979 48 3 Vrnjene glavnice..... • • • • • c) Prehajalni: 4 5 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... • • • • • Skupaj 12539 98 12539 98 12539,98 12539 . 98 6 Pričetni ostanek v gotovini 248 53 248 53 7 Končni „ „ „ • ■ 378 66 Vsota . 12788 51 8 Pričetna aktiva..... 248 53 9 Končna „ ...... • 378 66 > 05 -.j ; o c Troški Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrj eni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom -a © P3 zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 Razni troški...... b) Kreditno započetje : 102 96 11473 17 35 10 11576 17 31 10 11473 5 35 40 102 11 96 70 12600 17 1126 65 • 10 3 Naložene glavnice ... c) Prehajalni: 931 10 931 10 931 10 * 4 5 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... • • . • • Skupaj 102 96 12421 55 12524 51 12409 85 114166 . 6 Končni ostanek v gotovini • 378 66 Pobot 12788 51 7 V primeri z aktivi .... 248 53 • . • 378 66 8 9 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta 145 57 264 • i Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č _Računski sklep Werdenberškega a> >n O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ' o 03 rt zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K ! v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Štipendiji........ Razni troški...... b) Kreditno započetje: Naložene glavnice .... c) Prehajaini: 7200! . 7200 . 7200 . | 7200 • 4 5 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... 339 84 29064 630 48 33984 290 64 • - • Skupaj 339 84 7490 64 7830,48 7539 84 290 64 . . 6 Končni ostanek v gotovini Pobot 7539 84 7 V primeri z aktivi .... 8 9 kaže se pasivum pričetkom leta in koncem leta ..... 339 84 ! 290 64 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č i Računski sklep glavnega zaklada > o O C Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom T3 O zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti : a) zalogovih obveznih . b) obveznic bilših bratovščin . c) glavnic nalož. pri zasebnikih ......... d) od kupnin...... Razni dohodki : a) redni (zamudne obresti) b) izredni....... b) Kreditno započetje: 44 49 90 35989 12990 902 105 24 11 80 60 45 08 50 19 35989 12990 1437 149 73 11 80 60 63 98 50 19 35989 12990 814 137 49 11 80 60 50 35 19 623 12 24 13 63 50 35990 12991 914 67 72 28 14 ' 38 08 11 47 16 14 20 40 55 50 81 4 Vrnjene glavnice..... 931 99 931 99 931 99 c) Prehajalni: 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... 262 58 536 1000 99 536 1262 99 58 536 99 1*262 58 Skupaj 891 66 52492 60 53384 26 51461 42 1922 84 50076 38 08 90 46 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 4595 89 4595 89 Vsota 56057 31 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 5487 55 1922 84 za uboge za leto 1902. > o O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K V K v K K v K v a) Dejanski: 1 3 4 5 Pasivne obresti: «) ustanov....... b) bilših bratovščin .... Prispevki r a) upravnim troškom . . b) deželni gluhonemici . . . c) za pelagrozne..... Vzdrževanje poslopij Javni davki . ..... Razni troški...... b) Kreditno započetje: 55 309 05 45 27704 1234f 2504 1470 9928 46 78 75 58 05 06 47 .21 27759 12650 2504 1470 9928 46 78 80 03 1 ,05 06 47 21 27727 12590 2504 1470 9928 46 ' 78 35 93 05 06 47 21 32 59 45 10 27705 12341 2504 1470 1465 46 20 84 ' 19 5 '25 42 53 79 8463 05 06 6 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 712 24 712 24 712 24 < 8 Vrnjena predplačila ... Dana predplačila..... 536 1000 99 536 1000 99 1000 536 99 Skupaj 364 50 56321 35 56685 85 56057 31 628 54 45635 25 99 8463 11 9 Končni ostanek v gotovini Pobot 56057 31 10 V primeri z aktivi .... 5485 55 1922! 84 11 12 kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta..... 5121 05 » 1294 30 1 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č __Kačunski sklep normalno-šolskega t* o O C Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom C P3 zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 v o O 4 Aktivne obresti .... Državna podpora..... Volila in darila . . . : . Razni dohodki...... j. b) Kreditno započetje: . 11214 6462 14 20 11214, . 6462 . 14120 11214 6462 14 20 11214 6462 4 ' 10 20 5 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 6 7 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... 870 09 870i09 870 09 Skupaj 18560 29 1856029 18560 29 17680 10 20 . 8 9 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 1368 19 1368 19 Vsota . .19924 28 10 11 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 1368 • 19 zaklada za leto 1902. > D >m o C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrj eni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom i a> « zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K v K v 1 2 3 4 5 a) Dejanski: Doneski okrajnim šolskim zalogom ........ Pokojnine učit. udovam . . Opravilne doklade .... Upravni troški...... Razni troški...... b) Kreditno započetje: 1086 60 6904 60 884 18 j . 40 7990 600 884 78 40 7990 600 884 ,78 * 40 6904 600 ' 884 96 ' 95 . 60 18 6 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 10449 10 10449 10 10449 10 7 8 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila..... 870 09 870 09 870 09 • • • Skupaj 1086 60 19707 77 20794 37 19924 28 870 09 8484 95 60 18 9 Končni ostanek v gotovini • Pobot 19924 28 10 V primeri z aktivi .... 1368 19 4 20 11 12 kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . „ 281 59 • • 865 89 1 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č 5 Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj K Vplačila Končni aktivni zastanki ~ K v Potrjeni proračun K Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja K 1 2 3 4 o 6 a) Dejanski: Aktivne obresti Dohodki posestva . Dohodki od živine Volila in darila . . Doneski .... Doneski za gojence dežel . . Razni dohodki . . . drugih 9 10 b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: Prejeta predplačila Vrnjena predplačila . Skupaj 11 12 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini Vsota 13 Pričetna aktiva 14 Končna aktiva . 63 50 900 1013 101.3 1869 1741 79 367 61 560 . 9042 15 20190 . 4 . 450 . 34224155 1932 . 1741 79 367 61 610 . 9042 15 21090 . 4 . 450 35237 55 1869 . 1741 79 367 61 610 . 9042'15 21090 4 63 450 . 35174 55 3517455 63 1869 1260 481 79 305 62 61 100 460 . 12926 3883 20600 410 6 2 37066 1004 . T r o s k i Pričetni pasivni zastanki K v Pristojbina upravnega leta K v Skupaj Izplačila K Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun Iv Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša l\ v 9 10 11 12 po a) Dejanski: Živež....... Obleka, postelja itd. . . Obutev...... Razne potrebščine . . Plače in mezde Pohištvo ..... Vzdrževanje in snaženje slopja...... Davki....... Upravni troški posestva Živina...... Razni troški .... Izvanredni troški . . . b) Kreditno započetje 13 Naložene glavnice c) Prehajalni 14 Vrnjena predplačila . 15 Dana predplačila . Skupaj 16 Končni ostanek v gotovini . . Pobot 17 V primeri z aktivi . . . . 18 kaže se aktivum pričetkom leta 19 in koncem leta...... 10, . 32127 11817 79 2117 03 1197'68 J 1379 47( 13960 .! 300 407 27 1013 . o4 50 511'58 46 90 2710l| 1746 09 487 23 661 50 611 50 450 35292 28 11817 79 2117 o: 1197 68 1379 17 14035 . 34 50 54385 46 90 271 01 1746 09 487 23 661 50 61150 750 . 35699 55 11817 79 2117 03 1197 68 1379 47, 13960 . 34 50 543 85 46 90 27101 1746 09 487 23 661 50 661 50 300 . i o 35174,55 3517455 605 73 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č 450 525 . 63 462 13839 3228 1600 1410 13760 5 45 373 1282 699 300 37066 2021 21 111097 402 32 30 53 16 50 101 99 211 77 3895129 Računski sklep Pokojninskega zaklada za učiteljsko osobje ljudskih © O P Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrj eni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ■X! O P5 zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 4 5 6 7 Doneski od zapuščin . . • 10 in 2°/0tni pokojninski u- tržki......... Šolske globe...... Izkupilo iz zaloge šolskih knjig Interkalarji . . .... Razni dohodki ...... Doneski deželnega zaklada c) Prehajalni: 5505 34 23857 10188 1099 1157 1371 4548 57 65 10 # 22 98 29362 10188 1099 1157 1371 4548 91 65 10 22 98 17874 10188 1099 1157 1371 4548 61 65 10 22 98 11488 30 11940 10524 1022 1308 852 11917 ' 77 519 4548 57 10 22 98 336 151 35 8 Prejeta predplačila .... • 14118 10 14118 10 14118 10 Skupaj 5505 34 56340 62 61845 96 50357 66 11488 30 25646 17062 87 487 35 9 10 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ • Vsota 50357 66 . 11 12 Pričetna aktiva..... Končna „...... r-505 34 11488 30 N. 506,03 G. S. Potrdil v seji z dne 30. maja 1903 C. kr. deželni šolski svet v Trstu, 'JO. maja l()Oy GOESS 1. r. šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1902. > CB >!Z2 O C rs Troški Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o P3 zastanki nega leta zastanki manjša večj i K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Pokojnine učiteljev .... 125 12 23459 43 23584 55 23584 55 20349 3110 43 2 Pokojnine učiteljic .... 98 68 7256 36 735504 6298 99 1056 05 8333 107664 3 Pokojuine učiteljskih udov 253 42 10793 11046 42 10717 34 329 08 9255 153b 4 Opravnine in pogrebnine . 1610 . 1610 . 1610 . 200 1410 5 Miloščine in vzgojnine . . 21 70 3220 82 3242 52 2996 45 246 07 2944 276 82 6 Razni troški ...... 619 35 619 35 601 35 18 . 500 119 35 < Upravni troški ..... c) Prehajalni: 8 Vrnjena predplačila .... 4548 98 14118 10 18667 08 4548 98 1411898 Skupaj 5047 90 61077 06 66124 96 50357 66 15767 30 41581 1076 64 6454 60 9 Končni ostanek v gotovini Pobot ! . 50357 66 10 V primeri z aktivi .... 5505 34 11488 30 11 kaže se aktivum pričetkom leta 457 44 12 in koncem leta pasivum 4279, • Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č i; Pro- »pokojninskega zaloga« za učiteljsko osobje ljudskih • Dejanski izid Potrjeni Nasvet Sklep t> _o w « Pokritje za leto proračun deželnega e. k. deželnega 1901 za leto 1902 knjigovodstva šols. sveta K v K v K v K v I Aktivne obresti............. ■ II Doneski od zapuščin........... 1963031 11940 13871 13871 III 10 in 2°/0t'ii utržki od učiteljskih plač..... 13816 01 10524 9274 9274 IV Šolske globe.............. 842 90 1022 1318 1318 v Izkupilo iz zaloge šolskih knjig....... 1450 . 1308 1373 • 1373 VI Interkalarji.............. 603 33 852 914 914 VII Kazni dohodki ............. • Vili Prejeta predplačila............ 4548 98 • • • IX Doneski deželnega zaklada......... 13685 19 • • X Volila in darila............. • Vsota dohodkov 54576 72 25646 26750 . 26750 v primeri s potrebščino.......... • 45360 • 45360 • kaže se primanjkljej........... • 18610 • 18610 • Št. 53/1903 G. S. Potrdil ! Ces. kr. deželni šolski svet v Trstu 27. januvarja (L. S.) za namestnika SCHVVARZ 1. r. račun šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1903. Dejanski izid Potrjeni Nasvet Sklep > _o Potrebščine za leto proračun deželnega c. k deželnega 1901 za leto 1902 knjigovodstva šols sveta K v K v K v K v 1 18464 24 20349 ■ 21939 21939 . 11 Pokojnine učiteljic............ 824323 8333 7027 • 7027 III Pokojnine učiteljskih udov......... 8811 02 9255 • 12502 • 12502 • IV Odpravnine in pogrebščine......... 216 . 200 500 • 500 • V Miloščine in vzgojnine........... 3003 48 2944 • 2892 • 2892 • VI ! • • • VII 40967 500 • 500 500 VIII 4548198 • • • • Vsota troškov 43696 62 41581 45360 45360 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č i t' o O r* Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega let je v primeri s proračunom i 03 rt zastanki nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v «) Dejanski: 1 Podporni odsek: 1 Aktivne obresti..... • 50 40 50 40 5040 • 50 40 • 2 Globe občinskih opravnikov : 1) Aktivne obresti .... 2) Globe občinskih opravnikov 3) Kazni dohodki..... ; • 121 50 80 12180 50 . 121 80 ' 50 122 13 ' 37 • 20 b) Kreditno započetje: 3 Vrnjene glavnice..... 1) Podporni odsek .... c) Prehajaini : 1 • 4 5 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... 1 . 1241 48 124148 1241 ■ 48 ■ Skupaj 1463 68 1463 68 1413 68 50 135 87 40 20 6 7 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini • 110 10 Vsota 1413 68 8 9 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... • 160 10 S > 03 O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 02 rt zastanki nega leta zastanki manjša večja K v K v K v K v K v K K i v K v a) Dejanski: l Podporni odsek : Upravni troški...... Razni troški...... • 2 60 2 60 2 60 • 2 60 2 Globe občinskih opravnikov: Upiavni troški...... Razni troški...... b) Kreditno započstje: • 7 7 7 7 • i O o Naložene glavnice .... 1) Podporni odsek .... 2) Globe občinskih opravni- c) Prehajaini: ■ • 867 75 867 75 867 75 • 4 5 Vrnjena predplačila ... 426 23 • 426 23 426 23 Skupaj 426 23 877 35 1303 58 1303 58 . 7 . 2 60 6 Končni ostanek v gotovini • 110 10 Pobot 1413 68 7 V primeri z aktivi .... • • • 160 10 8 9 kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta 426 23 ' | 160! 10 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č Računski sklep ustanove „N. E, Franca grofa Coronini-Cronberg" > © >32 O C Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o M zastanl .i nega leta zastanki večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti . ■ . . . Volila......... Razni dohodki ...... //) Kreditno započetje: • 1923 60 1923 60 1923 60 • 1924 • • . 40 4 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: • 5 6 Prejeta predplačila .... • • • Skupaj . . 1923 60 1923 60 1923 60 . 1924 . . 40 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 199 46 • 199 46 • 125 92 Vsota . . . 2123 06 9 10 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 199 46 125 92 | za obnemogle delavce za leto 1992, > o >'J2 O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom i) zastanki nega leta zastanki manj» a večja K v K v K v K v K v K K v IC v a) Dejanski: i 1 2 3 Upravni troški..... Razni troški...... h) Kreditno započetje: 20;. 1280 96 40 1300 96 40 1280 . 96 . 4 C 20 1440 96 48 160 ' 47 60 • 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 620 74 620 74 620 74 5 6 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... • • • Skupaj 20 . 1997 14 2017 14 1997 14 20 1584 207:60 7 Končni ostanek v gotovini . . 12592 Pobot 212306 8 V primeri z aktivi .... 19946 125 92 9 10 kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta...... 179 46 105 92 J Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č t* Oi >02 o C Dohodki Pričetni aktivni Pristo bina uprav - Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom C rt zastanki negale ta zastan] ii večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v o) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Prispevki zavarovalnih zavodov . '...... Razni dohodki ...... b) Kreditno započetje: 111 6449 61 11 111 61 6449,11 111 6449 61 11 105 6149 661 300 11 4 Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: 5 G Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... • Skupaj 6560 72 656072 65U0 72 6254 30672 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini 6829 23 • 6829 23 10020 43 Vsota j 13389 95 9 10 Pričetna aktiva..... Končna aktiva...... 6829 23 | i 10020 43 š > 0) >02 O C T r o š k i Pričetni pasivni Pristojbina uprav- Skupaj Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom © rt zastanki nega leta zastanki manjša večja K 1 v K v K v K V K v K K v K v a) Dejanski: 1 1 2 3 4 Prispevki za ustanovljen je in vzdrževanje požarnih straž Podpore gasilcem..... Upravni troški..... Razni troški...... h) Kreditno započetje: 2300 313 2300 313 • 2300 313 • 5221 720 313 2921 720 • • • 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 756 52 756 52 756 52 • • • • • • 5 6 Vrnjena, predplačila . . . Dana predplačila..... • • • • • • • Skupaj 3369 52 3369 52 336952 6254 3641 . 7 Končni ostanek v gotovini • • • 10020S43 l Pobot 13389 95 8 V primeri z aktivi .... 6829 23 • • • 10020 43 9 10 1 kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta..... 6829 23 • 10020 1 43 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I C 8 Posnetek iz računa deposite in tuj denar za leto 1902 v gotovini v obveznicah Opombe Dohodki K v K v Ostanek iz prejšnjega leta....... ..... Od 1. januvarja do 31. decembra 1902 je došlo : a) na depozitih................ b) na dohodninskem davku za c. kr. erar . ...... 5438 49328 921 89 34 86 22953 92498 44 17 Skupaj 55689 09 115451 61 T r o š k i Od 1. januvarja do 31. decembra 1902 se je izdalo : a) na depozitih................ b) na dohodninskem davku c. kr. erarju....... 50880 921 19 86 50376 52 Skupaj 51802 05 50376 52 Bilanca Dohodki................... Troški.................... 55689 51802 09 05 115451 50376 61 52 končni ostanek, kateri se je prenesel v naslednje leto 3887 04 65075 09 Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č. Računski sklep deželne kmetijske šole za leto 1901 oŠ "Hb o t» o Dohodki Pričetni aktivni zastanki K Pristojbina upravnega leta redna izredna III Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . . Od kmetije: 1 Hlev, svinjak i. t. d........... 2 Polje................ 3 Vrtnine in cvetlice........... 4 Vinograd in klet........... 5 Sadni vrt.............. 6 Od prodaje žepleno kislega apna in drugih kemičnih pridelkov........... 7 Dohodki amerikanskega vinograda..... 8 Razni drugi dohodki .......... Prispevek vis. erarija za štipendije gojencem 500 4202 34 926 45 1000 62 3281 61 91 40 1019 40 480 11501 82 Končni Potrjeni proračun za leto 1901 V primeri s pristojbino Skupaj Izplačila aktivni zastanki redne izredne Skupaj je pi'ebitek ugoden ali neugoden K v K v K v K v K v Iv v K V i' 500 • 500 • • 1700 • • 1700 1200 4202 34 4202 34 5000 5000 797 1 66 926 45 926 45 1000 1000 • 73 55 1000 62 1000 62 700 700 300 62 3281 61 3281 61 2600 2600 681 61 91 40 91 40 50 • 50 41 40 1019 40 1019 40 • • 1000 • 1000 19 40 480 • 480 • 480 11501 82 11501 82 • • 12050 12050 548 18 Pričetni Pristojbina upravnega leta >• -S "SJo C. Naslov Dohodki aktivni zastanki redna izredna K v K v K v 1 II Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . . . Od kmetije: 500 • • 1 Hlev, svinjak i. t. d........... 272 24 3814 54 2 3 Polje ............... Vrtnine in cvetlice........... • 340 539 13 73 4 Vinograd in klet........... 2151 04 5 Sadni vrt.............. 470 20 6 Od prodaje žepleno kislega apna in drugih kemičnih pridelkov .......... 7 Dohodki amerikanskega vinograda..... • • 78 25 • III 8 Razni drugi dohodki .......... Prispevek vis. erarija za štipendije gojencem • 21 320 • : 272 24 8234 89 • • Končni Potrjeni proračun za leto 1901 V primeri s pristojbino Skupaj Izplači la aktivni zastanki redne izredne Skupaj je prebitek ugoden ali neugoden K v K v k v K v K v K v K v 500 500 • 1700 • • 1700 1200 • 4086 78 4086 78 5000 5000 1185 46 340 13 340 13 600 • 600 i 259 87 539 73 539 73 500 500 39 73 1 2151 04 2151 04 • 2800 • 2800 648 96 470 20 470 20 • 400 • 400 70 20 78 25 78 25 240 240 161 75 21 21 • • • - • 21 • 320 320 • • 320 8507 13 8507 13 • 11240 • • 11240 • 3005 11 Pričetni Pristojbina upravnega leta OJ v cS > Troški pasi vni na račun kreditov redna izredna Skupaj bC O P-i zastanki prenešenih iz prejšnjih let ' na račun leta kreditov 1901 K v K v K v K v lv v 1 Osebni troški: II 1 2 3 4 5 Plače in stanarine....... Pokojnine.......... Vzgojnine.......... Nagrade in podpore ...... Potni troški.......■ . Troški za šolo: ; ' ; 6680 . 700 . 116 . 150 . 6680 700 116 150 1 2 S 5 6 7 8 9 10 Štipendije učencem...... Za snaženje in uzdrževanje poslopja .......'. . . . Kurjava in svečava...... Nakup in popravljanje pohištva . . Pisarnica.......... Za knjige in spise....... Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev.......* . Konvikt.......... Za tečaje o cepljenju trt .... Za en tečaj o sirarstvu..... 16 . 2711 12 26446 250 . 50 98 i n 49 283 44 579 84 232 88 196 05 95' . 2711 12 280 46 250 . 50,98 111 49 283 44 57984 232 88 196 05 95 . III 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Troški za kmetijo: Za hlev.......... Obdelovanje njiv ... ... Za obdelovanje vrta...... Vinograd in klet...... Za sadni vrt......... Za travnike in gozd...... Za pridelovanje žvepleno kislega apna Za amerlkanske trte...... Kazni ........... • • ; : 2659 96 810 43 924 61 1896 97 67 57 42406 289 73 3436 25648 • 2659 810 924 1896 67 424 289 34 256 96 43 bi 97 57 06 73 36 48 IV Javni davki...... 1 379,60 379 60 v Izredni troški........ : • i . Vsota 16 . . 20165 03 1150182 20181 11501 03 82 Dohodki so večji ali manjši od troškov 16 . • 8663 21 • • 8679 21 Izplačila K Končni pasi\ c" zastank" K Poti J eni proračun za leto 1901 redne K v iz-edne is. Krediti h prejšnjih let podaljšani do konca leta 1901 K Skupaj j K Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1902 K V Ostane K 6680 7C3 116 150 2704 90 280 46 250' 50 98 111 49 283 44 579 84 232 88 196 95 05 2659 96 810 43 9^-4 61 1896 97 67 57 424 06 289 73 34 36 256 48 379 60 20174 81 11501 82 8672 99 6 22 622 6 22 8680 700 116 200 100 2400 400 2C0 60 100 300 600 200 200 300 3600 880) 360 1200 100 400 220 200! 100 344! 200 22160 12050 10110 800 14304 15104 15104 9480 700 116 200 100 2400 400 200 60 100 300 600 200 200 300 3600 880 360 1200 100 400 220 200 100 344 14504 1600 14452 7880 700' 116 200, 100 2400 400 200 60 100 300 600 200 200 300 36CJ 880: 360 1200 100 400 220 200 100 344 52 37264 12050 25214 16052 16052 21212 12050 9162 Pričetni Pristojbina upravnega leta > a > o Troški pasivni na račun l—editov redna čredna Skupaj bJO o cz ^ zastanki prenesen'h iz prejšnjih let na račr n leta kreditov 1901 K v K v K v 1 K v K V 1 Osebni troški: 1 2 3 4 5 Plače in stanarine....... Pokojnine....... . Vzgojnine . ........ Nagrade in podpore ...... 6200 1653 72 270 12 34 6200 1653 72 270 12 : 34 II III 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Troški za šolo: Štipendije učencem...... Za snaženje in iv.drževanje poslopja ............ Kurjava in svečava...... Nakup in popravljanje pohištva . . Pisaril ica .... ..... Za knjig.; in spise....... Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev.......... Konvikt.......... Za tečaje o cepljenju trt .... Troški za kmetijo: 2331 335 254 73 190 537 213 7 28 30 88 43 71 76 76 04 2331 335 254 ' 73 190 537 213 7 28 30 88 43 71 76 76 04 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Za Mev.......... •Obdelovanje njiv....... Za obdelovanje vrta...... V^ograd in klet....... Za sadni vrt......... Za Lra\ nike in gozd...... Za piidelovanje žvepleno kislega apna Za amerikanske trte...... Razni........... * 3175 495 416 1549 342 495 . 113 34 94 09 67 69 02 24 3175 34 495 94 416 09 1549 67 34269 495102 113 24 IV Javni davki......... 439 68 . 439 68 v Izredni troški........ • • • 4 • 4 • Vsota Dohodki.......... 272 24 . 19183 8234 17 89 • . 19183 8507 17 13 Dohodki so večji ali manjši od troškov 272 24 • 10948 28 • • 10676 04 Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto 1901 Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti < )stane V primeri s pristojbino je prebitek zastanki red ie izredne do konca leta 1901 na breme proračuna za leto 1902 ugoden ali neugoden K v K v K v K v K v K V K v K v K v 6200 1653 72 270 12 34 . 8200 1654 72 200 100 800 . 9000 1654 72 200 100 1600 7400 1654 72 200 100 • 1200 ' 70 88 66 2317 95 13 33 2400 2400 2400 6872 335 30 254 88 73 43 190 71 400 300 160 100 300 400 300 160 100 300 400 300 160 100 300 64 45 160 26 109 70 12 57 29 537 213 7 76 76 04 600 200 200 600 200 200 (500 200 200 • ■ 62 13 192 24 76 96 3175 34 495 94 416 09 1549 67 342 69 495 02 3600 880 360 1200 200 500 3600 880 360 1200 200 500 3600 880 360 1200 200 500 424 384 56 349 142 4 66 06 09 67 69 98 113 24 200 100 200 100 200 100 86 100 76 439 68 • 421 • 421 421 18 68 4 4493 . • * 4493 • 148 4345 4341 19169 8507 84 13 13 33 26840 11240 . . . 800 27640 . 11240; . 1748 . 25892 11240 6708 83 3005 11 10662 71 13 33 15600 • 800 • 16400 1748 14652 • 3703 72 n Pričetni Pristojbina upravnega leta 0) >' cS 0 Predmet pasivni na račun kreditov redna izredna Skupaj 60 O rt eS £ zastanki prenesenih iz prejšnjih let ' na račun leta kreditov 1901 K v K V K v K v K v Skupen dohotek italijanskega oddelka 11501 82 11501 82 Slovenskega oddelka...... 272 24 • 8234 89 8507 13 Skupaj pogl. I. 4 nasl. 272 24 19736 71 20008 95 Skupen trošek italijanskega oddelka . 16 . 20165 03 20181 03 Slovenskega oddelka...... • 19183 17 • 19183 17 Skupaj pogl. VIII. 2 nasl 16 . 39348 20 • 39364 20 Za oba oddelka so bili dohodki večji ali manjši......... 256 24 m 19611 49 19355 25 Izplačila K Končni pasivni zastanki K v Potrjeni proračun za leto 1901 redne K izredne K Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1901 K v Skupaj K Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1902 K v < (stane K V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden 1150182 8507 18 20008 95 12050 11240 23290 120." 0 11240 23290 12050 . 11240 . 23290 . 548 18 3005 II 3553 29 20174 81 19169 84 39344 65 6 22 13 33 22160 26840 19 55 490; ,0 15104 . 800 . 37264 27640 16052 1748 15904 . 64904 17800 21212 25892 47104 1046 97 7755 80 19335 70 19 55 25710 15904 4I6I4 17800 23814 4202 51 Inventar deželnega premakljivega in nepremakljivega premoženja, ki je v oskrbi deželnih kmetijskih šol koncem leta 1901. > V r e d n 0 S t >-Jl o o F* r« e ci in o t pri italijanskem oddelku pri slovenskem oddelku Skupaj Opombe K v K v K v A. Premakljivo premoženje: 1 2 3 4 Živina...................... Vino, žganje in kisline................ Poljski pridelki i. t. d. . ............... 18273 05 4257 . 3958 60 1714 60 14951 62 3259,70 5756 30 2567 . 33224 67 7516 70 9714 90 4281 60 Skupaj 28203 25 26534 62 54737 87 B. Nepremakljivo premoženje: 5 G 7 8 9 10 Hiša v Podturnu anagr. štev. 55 in 136 (nov. št 23 in 25) . . . Kmetija v Podturnu................. Travniki na Blanči................. Travniki na Peci . ........ ....... Gozd v Starigori obdelovan po obeli oddelkih deželne kmetijske šole .Slovenski oddelek deželne kmetijske šole obdeluje tudi kmetijo, katero je c. kr. kmetijsko društvo, dokler obstoji kmetijska šola, odstopilo deželi vsled pogodbe z dne 11. novembra 1881 št 4007 sklenjene na podlagi sklepa dež. zbora z dne 6. septembra 1881. Ta kmetija je cenjena...........K 20.000:— novo poslopje zidano na ravno istem zemljišču je stalo „ 68 948:10 vrednost starega poslopja znaša približnih .... „ 3.000:— 54000 . 14000 . 26600 . 1400 ! 27800 1400 54000 14000 26600 27800 2800 Skupaj K 91.948:10 Te nepremičnine so vpisane v zemljiških knjigah na ime ces. kr. kmetijskega društva, pravica užitka istih pa na korist deželne kmetijske šole. Skupaj 96000 . 29200 125200 Svota 124203 25 55734 62 179937 87 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K AUČIČ RAČUNSKI SKLEP DEŽELNEGA ZAKLADA ZA LETO 1901 <11 Pričetni Pristojbina upravnega leta Poglavj Naslov Dohodki aktivni zastanki redna izredna K v K v K v a) Dejanski: 1 Dohodki iz deželnega premoženja: 1 2 3 4 5 Aktivne obresti obveznic ......... Obresti predplačil, ki se dajejo občinam za bolniške troške............ Od društva za namakanje tržiške ravani obresti Najemščine........"..... Deželna kmetijska šola......... 19120 272 24 19803 . 3465 20 19120 . 5880 . 19736 71 Vsota 1. poglavja 19392 24 6800491 II Dohodki iz javnih naslovov: 1 2 3 4 Povračilo bolniških troškov od dotičnih občin Doneski upravnim troškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi........ Povračilo potirnih troškov od občin in drugih dežel........ ...... Deželna kvota na osebno doliodarino .... 115032,79 1145 48 204573 16 4811 40 3570 93 39093 . Vsota II. poglavja 116178 27 252048 49 III Drugi dohodki: 1 2 3 4 Povračila.............. Od prodaje tiskovin.......... Razni dohodki............ 1 °,'0tni utržek od uradniških plač..... 951 76 57 59 636 70 143 04 421 43 124 81 ; : Vsota III. poglavja 1028 16 1325 98 , . i Končni Potrjeni proračun za leto 1901 V primeri s pristojbino Skupaj Izplačila aktivni Skupaj je prebitek zastanki redne izredne ugoden ali neugoden K v K v K v K v K v K v K v 19803 19803 19803 . 19803 3465 20 3465 20 4000 . 4000 . 534 80 38240 19120 19120 19120 . 19120 . 5880 5880 5880 . 5880 . 20008 95 20008 95 23290 . 23290 . 3553 29 8739715 68277 15 19120 . 72093 . - 72093 . 4088 09 319605 95 175448 96 144156 99 158000 . 158000 46573 16 4811 40 4811 40 4782 . 4782 29 40 4716 41 3067 61 1648 80 2800 . 2800 770 93 39093 39093 38000 . • 38000 1093 368226 76 222420 97 145805 79 203582 . 203582 48466 49 1588 27 264 08 1324 19 1000 . 1000 363 30 143 04 143 04 200 . 200 56 96 498 02 498 02 # 20 . 20 . 401 43 124 81 124 81 • 124 81 2354 14 1029 95 1324 19 1220 . • 1220 105 98 i Poglavje Naslov Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta redna izredna Iv v K v K ; v IV t 1 2 3 4 Doklade in davščine : Na izravne davke.......... Na državno potrošnirio ....'.■• Davščina od na drobno potočenega piva . Davščina od na drobno potočenih opojnih tekočin Vsota IV. poglavja b) Kreditno započetje: c) Prehajalni: Prejeta predplačila: a) Od denarnih zavodov......... Vsota prejetih predplačil Vrnjena predplačila: a) Od razbremenilnega zaloga....... b) Od uradnikov.......... e) Od denarnih zavodov......... Vsota vrnjenih predplačil Pričetni ostanek v gotovini........ Glavna vsota dohodkov ......... Končni ostanek v gotovini........ Pričetna aktiva............ Končna aktiva............ 46107 23 231693 85 306571 13 11000 . 45767 34 • 46107 23 596032 31 • | 210497 49 424 10 • 210497 59 30058 2579 1759 2114 119464 47 12 14 67 56 ' 1321 196 35559 64* 54 54 • • 15597596 37077 72 338681 74472 86 58 1164987 01 413154 • 44 Končni Potrjeni proračun za leto 1901 V primeri s pristojbino je prebitek ugoden : ali neugoden Skupaj Izplačila aktivni zastanki redne izredne Skupaj K v K v Iv v K v K v K v K v 277801 08 307571 13 11000 . 45767 34 254029 72 307571 13 11000 . 391(16 . 23771 36 6661 34 23100L 31000C 1100C 40000 »| ■ 231001 310000 11000 40000 >1 . | . 1 • 69; 242i 5767 5 85 187 34 642139 55 611706 85 30432 70 592000 ! 59200. 4032 32 I 210073 49 42410 210073 49 424 10 210497 59 210497 59 ' . 30058 47 390076 276 33 27()0 28 29782114 1200 48 1955 68 2114 67 1759 14 196 54 2114 67 155024 10 168MI62 138173 48 19305368 21586 37 17146731 1503668,87 113551888 74472 58 36814999 1209991 46 53119 21' 421269 20 > Tib o PL| > o In cs iZS T r o š k i Pričetni pasivni zastanki K v Pristojbina upravnega leta na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let K v adna izredna na račun kreditov leta 1901 K K Skupaj K III 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 a) Dejanski: Troški dež. zbora: Dnine in potnine dež. poslancem, k ne bivajo v Gorici..... Nagrada hitropiscema Troški za tisk....... Razni troški ........ Vsota f. poglavja Splošni upravni troški : Opravilnine udom deželnega odbora Deželno tajništvo in pisarna Deželno knjigovodstvo .... Deželna blagajna Pokojnine in miloščine .... Odgojnine in konkretalne pokojnine Nagrade in podpore dež uradnikon Potni troški..... Uradne in pisarniške potrebščine Deželni zakonik in ukaznik Reorganizacija (lož. uradov Vsota II. poglavja Troški za deželno posestvo Varuhu dež. palače .... Vzdrževanje deželnih poslopij . Javni davki ....... 105 105 26 Vsota III. poglavja 26 4361 72 102 o Troški pasivni na račun kreditov redna izredna j Skupaj cS 5° Ph co £ zastanki prenešenih iz prejšnjih let ' na račun leta kreditov 1901 | K v K v K v K v K v IV Troški za poljedelstvo in obrinijo: 1 2 3 4 5 6 Podpore c. k. kmetijski družbi . . Nagrada za pokončanje zveri . . ■ Doneski obrtnim šolam..... Štipendiji učencem obrtnih zavodov . Predplačilo za obnovitev vinogradov Za nasad amerikanskih trtnic . . 1200 . 400 . 400 ! 550 ! 2340; • 7600 . 3110 . 20000, 223 M . 8800 . 3510 . 950 . Vsota IV. poglavja 2i IOUJ . 550 . 130501 . 20000: 35600 . V Troški za javno varnost: 1 2 3 4 5 i 6 Za nastanitev orožništva..... Za orožniške priprege..... Za potirne troške....... Za oskrbovanje pokorilcev . . • . Za prevažanje obsojencev in preiskovancev .......... Stalni prispevek goriškemu gasilnemu društvu .... ..... 135,77 1219 80 287 06 1 1679005 109852 20793 15 5188 76 200' . 1692582 2318 32 21080 21 5188 76 200| . Vsota V. poglavja 1642 63 4407048 4571311 VI Troški za zdravstvo: 240 . 6439 85 59 20 240 . 1 i 2 ! 3 4 Miloščine.......... Troški za cepljenje koz..... Potni troški zdravstvenemu deželnemu svetniku......■ Troški za zabranitev uvažanja živinske 56 . 6495 85 5920 5 Podpore za vodne naprave .... 300 ' • 300 . 709505 Vsota VI. poglavja 56 i . 300 . 673905 I ' I I 1[ Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto igoi Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1901 Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1902 Ostane V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden zastanki redne izredne K v K v K v K v K v K v K v K v K v 22340 8300 2410 950 500 1100 3140 80 9600 4600 20000 20000 4000 20000 1600 23140 80 9600 4600 40000 5600 40000 5050 • 23140 80 9600 4600 550 • 800 80 2000 1490 i 34000 . 1600 17420 . 44000 21600 . 83020 • 45050 37970 4370 • 16925 1273 19856 5188 82 12 24 76 1045 1223 200 20 97 15692 1400 16000 7000 50 200 • 15692 1400 16000 7000 50 200 . 15692 1400 16000 7000 50 200 1098 301 4793 1811 50 05 48 15 24 43243 94 2469 17 40342 • 40342 40342 3728 48 240 6083 59 71 20 412 14 240 6500 100 • 240 6500 100 240 6500 100 ' 60 40 15 80 300 • 600 10850 1 3700 600 . 14550' . 14250 600 300 600 ( 6682 91 412 14 7440 10850 3700 219901 14250 7740 700 95 ] | > "3o o rt > o C« K Troški Pričetni pasivni zastanki K v Pristojbina upravnega leta na račun kreditov prenesenih iz prc let K I redna izredna na račun kreditov leta 1901 K K Skupaj lv VII VIII i 1 2 ;5 4 5 6 7 9 10 IX Dobrodelni zavodi: Oskrbovanje blaznih...... Porodilnice......... Oskrbovanje najdenccv..... Deželna gluhonemica...... Bolniški troški: a) Na račun deželnega zaloga . b) Na račun občin....... Stalni letni donesek verskemu zalogu Stalni prispevek morski kopelji v Gra- dežu........... Stalni prispevek zavodu Frana Josipa v Aleksandriji....... Vsota VII. poglavja Troški za uk in izobrazbo: Goriškemu magistratu stalni prispcvel za c. k. realko . .... Deželna kmetijska šola . . . Goriškemu magistratu stalni prispevel za glasbeno šolo...... Učnemu zalogu stalni letni prispevel Šolskemu penzijskemu zalogu . . Troški za babištvo...... Štipendiji visoko.šolcem : a) 4 štipendiji po 400 K . . . b) 4 štipendiji po 600 K ... Prispevki za ccrkveno glasbo : a) V Gorici .... ... b) V Gradišču....... Deželni muzej....... Prispevki okrajnim šolskim zalogom Vsota VIII. poglavja Podpore za ceste: Vsota IX. poglavja 5)5 . 93 60 146 60 16 200 35 96 60 347 60 5oOj 500, 5200 97277 51 3375130 2617 50 9745 70 2278 06 20457316 371 52 400; . 500 . 321 138 75 5200 1000 39348 20 1050 357 13685 19 1126 06 lil 160. 2400 . 360 67 193 20 52K0: . 250000 . 316400 32 300 30') 97330 51 337530 2617 50 974570 2278 06 204666,76 371 52 400 . 1000 . 321785 35 1000 . 39364 20 1050 . 357 . 13685 19 1126 06 1800 . 2400 . 395 67 289,80 5280 . 250000, . 316747 92 29639 28 35139 28 29639,28 35131 28 Izplačila K Končni pasivni zastanki K ~v Potrjeni proračun za leto igoi redne K izredne K % Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1901 K v Skupaj K Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1902 K v ((stane K V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden K v 97330 51 3375 30 2617 50 9745 70 2278 06 19622260 371 52 400 . 1000! . 8444 16 90000 2500 2800 1294t)j 2000 158000 372 400 500 1344 500 90000 250o 2800 14290 2000 158000 372 400 1000 90000 2500: 2800, 14290 20001 158000 372 400 lOrO1 7277 875 182 50 4544 30 51 30 278 06 4657316 48 313341 19 8444 16 269518 1344 500 271362 271362 5027675 1U00 . 39344 65 1050 . 357 1368519 1126 06 1800 . 2250 . 360 67 193 20 5280 . 244075 . 19 55 150 . 35 96 60 5925 ' 1000 49000 1050 358 1200 1600 2400 360 194 5280 250000 13685 15904 1000 64904 1050 358 13685 1200 1600 2400 360 194 5-280 250000 17800: 1000, 47104' 1050 358 13685 1200 1600 2400 360 194| 5280 250000 7755 80 1 19 73 94 13 310521 77 6226 15 312442 13685 15904 342031 17800 324231 7830 68 34339 28 8(.0' 300 46039 22400 68739 33600 35139 34339 800 300 46039 22400 67739 33600 35139 aj 'P a > o Troški Pričetni pasivni Pristojbina upravnega leta PaJ na račun kreditov red na izredna Sku bD o OH C3 zastanki prenesenih iz prejšnjih let i na račun kreditov leta 1901 K v K v K v K v K v X XI 1 2 3 1 Vojaški troški: Priprege za stalno vojno .... Priprege za brambovcc ... Plača slugi pri uradu za vojaške priprege ........... Vsota X. poglavje Deželni dolg: Razdolžitev deželnih posojil: 416C 176 432 20 4160 20 176 . 432 . 4768 20 4768 20 a) Vrsta A........ b) Vrsta B........ 4200 200 4400 2600 8600 . 2800 . XII i 2 3 4 5 6 7 1 2 3 Obresti deželnih posojil : a) Vrsta A......... b) Vrsta B......... Dohodarina od obresti obveznic Vrsta B............ Pristojbina v kolekih od odrezkov obveznic Vrsta B....... Obresti starih doniestikalnih obveznic Obresti nezaloženega dolga .... Razdolžitev nezaloženega dolga Vsota XI. poglavja Razni troški: Vrnjene deželne doklade .... Nenadni troški...... Razni manjši troški...... 96 88 1547 8073 22 58 14688 8408 840 52 5055 20042 80 64 32 99 14784 . 8496 . 840 80 52 64 6602 54 28116 57 14204 80 56087 75 7029255 70 ' 39 18 1306 66 1345 70 84 Vsota XII poglavja 39,88 1306 66 1346 54 XIII Izredni troški: 3380750 6000; . 31716 71583 50 Vsota XIII. poglavja 33867 50 6000; 31716 71583 50 1 i Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto 1901 Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti ()stane V primeri s pristojbino je prebitek zastanki redne izredne do konca leta 1901 na breme proračuna za leto 1902 ugoden ali neugoden K v K v K v K v K v K v K v K v K v 4160 176 j 20 2400 . 200 . 2400 . 200 . 2400 200 1760 24 20 432 432 . 432 . 432 * 4768 20 3032 . 3032 . 3032 • 1736 20 i 7400 2800 120O . 4400 . 2600 . 4400 . 2600 . 4400 2600 • 14772 8400 12 . 96' . 14688' . 8408 . • 14688 . 8408 . 14688 8408 • 840 8J 841 . 841 . 841 20 I 52 4989 28116 64 34 57 1613 20 54 . 5056 . 25250 54 . 5056 . 25250 . 54 5056 25250 1 5207 1 36 68 01 67371 35 2921 20 36047 . 25250 . 61297 . 61297 5209 25 1345 70 84 1000 . 7975 7975 . 1000 . 7975 1000 7975 306 66 1346 54 1000 . 7975 8975 . 8975 • 7668 34 35667 50 35916 . 43610 8900 . 52510 . 3900 . 48610 10894 35667 50 35916 . 43610 8900 . 52510 . 3900 . 48610 10894 Poglavje Naslov Troški Pričetni pasivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj na račun kreditov prenešenib iz prejšnjih let ' redna na račun leta izredna kreditov 1901 K v K v K v K v K v ■ 1 j b) Kreditne započetje : Naložene glavnica....... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila: a) Denarnim zavodom .... b) Druga.......... Vsota danili predplačil Dana predplačila: a) Deželnim uradnikom..... b) Deželni pisarnici...... c) Denarnim zavodom..... d) Druga.......... Vsota danili predplačil 421780 661 26 42 210073 424 49 10 631853 75 1085 52 422441 68 210497 59 632939 27 * • * 1321 196 35559 64 54 54 • • 1321 196 35559 64 54 54 .. 37077 72 • 37077 72 • Skupni troški Končni ostanek v gotovini .... Pohot V primeri z aktivi....... kaže se aktivum pričetkom leta . . in pasivum koncem leta..... 47487769 41315444 12550 • 1100942 95 • 81355 • 28 1669725 92 61723 25 Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto igoi Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti Ostane V primeri s pristojbino je prebitek zastanki redne izredne do konca leta 1901 na breme proračuna za leto 1902 ugoden ali neugoden K v K v K v K v K v K v K v K v K v • • 178213 . 661 42 453640 75 424 10 . 178874 42 454064 85 • 1321 64 196 54 1 • 35559 54 i 37077 72 1156872 25 53119 21 512853 67 • 120999146 421269 20 . 91584 47 1 " 1 " • . DEŽELNO KNJIGOVODSTVO v Gorici, 1. oktobra 1902. Ravnatelj : K A U Č I Č Inventar imovine deželnega saklada pričetkom in koncem leta 1901, I *<> o o a ■T3 Podrobni razkaz dolsovine IMOVINA pričetkom j koncem leta K v K v 18 19 20 21 22 23 /) Glavnice brez obresti. Vsled pogodbe z dne 30 julija 18(54 goriškemu mestu za razširjenje c. kr. realke brez obresti izposojena svota................... <>) Nepremičnine. Deželna hiša v Gorici anagr. št. 30 približne vrednosti.......... Hiša na Placuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico približne vrednosti . ......................... Vrti na Goriškem gradu pare. št. 223/3, 263/., in 559 (K. št. 957/94) cenjeni na Nepremičnine deželne kmetijske šole glasom posebnega inventarja...... Pod odb. št. 515/97 ukrenilo se je potrebno, da se izvede prepis lastninske pravice na ime dežele do poslopja in zemljišč na Goriškem gradu, kjer je nastanjeno vojaštvo. Skupaj DOLGOVINA. a) Konečni dolgovi. Pasivni zastanki po računskem sklepu deželnega zaklada.......... b) Pasivne obveznice Imenska vrednost domestikalnik obvezniz znaša v stari veljavi gold 88.780:123/4 enako kron 186.438:43. Od teh obveznic plačuje se k>-on 4549:80 lelnih obresti. Razdolžitvena glavnica, ki bi dajala po 42/10 % ravno te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic, znaša.............. Obveznic novega deželnega posojila ki niso bile še izžrebane do konec leta 1901 je vrste A 69 po 200 kron, 61 po 1OO0 kron. 144 po 2O00 kron vrste B 73 po 200 kron, 27 po 1000 kron, 83 po 2000 kron Skapaj o) Posojila. Državnemu miljoracijskemu zakladu kron 362 800:-kron 207.600:— 30000 150000 70000 190 125200 345390 30000 150000 70000 190 125200 345390 474877 69 512853 67 10832856 577400 . 108328 56 570400 . 685728 56 67872856 382400, 382400 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. oktobra 1902 Ravnatelj : K A U Č I Č. Računski sklep zaklada za zgradbo norišnice za leto 1901 J ^ s Dohodki Pričetni aktivni Pristojbina uprav- Skupaj Vplačila Končni aktivni Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom J ! ! zd zastali ki nega leta zastan ki večja manjša ] K v K v K v K v K v I\ K v K v a) Dejanski: i n m IV v Obresti obveznic..... Obresti naloženih glavnic . Izkupilo prodanih kreditnih za- dolžnic........ Najemnine zemljišč .... Razni dohodki ...... 1616 19 1616 19 1616 19 j c) Prehajalni: | Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... 8005 6 1200 . 8005 60 1200 . 8005 60 1200 ' t Vsota 10821 79 10821 79 9621 79 1200 . 1 Pričetni ostanek v gotovini i y Glavna vsota dohovkov . 9621 79 Končni ostanek v gotovini . Pričetna aktiva..... 1200 . 1 > Razpredel Troški Pričetni pasivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša večja K ; v K | v K | v K j v K j v K K v K v I II III IV V a) Dejanski: Troški za načrt..... Troški za zgradbo norišnice . Troški za pohištvo .... Razni troški....... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Vsota Končni ostanek v gotovini Pobot V primeri z aktivi .... kaže se pasivum pričetkom leta 101129 87 7092 .'5470 8005 1200 26 • ■ 75 60 7092 3470 109135 1200 26 75 47 7092 1329 1200 26 53 2141 109135 22 47 101129 87 19768 61 120898 48 9621 79 111276 1200 69 9621 79 101129 87 110076 69 Stan imovine Podrobni razksz imovine IMOVINA pričetkom konce leta AKTIVA. a) Konečne terjatve: Aktivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa........ b) Obrestonosne glavnice; Njegovo c. kr. Veličanstvo je od kazalo znesek 200 000 kron od čistega dohodka XXIII in XXIV drž. loterije za zgradbo norišnice na Primorskem. Ta svota je naložena v drž. obveznicah ter pripada tej deželi glasom dotične razdelitve tretjina v vrednosti (Kn. št. 497/902) . ........ c) Nepremičnine: Zemljišča nakupljena za zgradbo norišnice ležeča v Gorici ob šempe-terski cesti in sicer parcele 536/13, 536/14, 536/15, 536'16, 536/17, 536/18, 536/19, 536 40, 536/41, 536/57, 536,58 in 607/6 goriške zemljiške knjige v vrednosti od ...................... Skupaj D0LG0VINA. a) Končni dolgovi : Pasivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa b) Ostale kupne cene: Luciji Vetterle-Wildenbrunn in Mariji Cromer glavnica za zemljiščno parcelo 536/19 odstopljeno deželi vsled kupno prodajne pogodbe z dne 29/12 1900 št. 261/01, ktero je izplačati v 10 letih od dneva sklenjene pogodbe . Skupaj 1200 147111 39 153734 152781 46 299892 i 85 101129 56C00 87 157129 87 152781 46 08 307715 54 111276 69 56000 167276 69 Posnetek imovine žene grofovine goriško - gradiščanske pričetkom in koncem leta 1901 o C '5 307715 54 7822 69 2945542 18 2981104 10 35561 92 3 55 409 66 407 27 2 39 101129 56000 87 111276 56000 69 10146 82 576417 382400 685728 56000 22 56 624537 382400 678728 56000 63 i)6 48120 7000 41 3 55 409 66 407 27 2 39 157129 87 167276 69 10146 82 1700515 78 1741666 m 41120 41 210 3 19 65 113087 409 27 66 120891 407 24 27 7803 97 39 299892 157129 85 87 307715 167276 54 69 7822 10146 69 82 2945542 1700545 18 78 2981104 1741666 10 19 35561 41120 92 41 206 64 112677 61 120483 97 7806 36 142762 98 140438 85 2324 13 1244996 40 1239437 91 5558 49 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. oktobra 1902■ Ravnatelj : K A U Č I Č. Pos uprave in imovine vseh zakladov oskrbo Redno štev. Imovina je obstajala koncem leta Zaklad Dohodki Troški iz gotovine iz aktivnih zastankov iz obveznic iz glavnic iz posestev K 1 v K 1 v K v K 1 v K [ v K 1 v K v 1 Gozdorejski .... 10991 09 6371 40 4619 69 43900 260 40 2 Coronini ..... 1971 82 1772 36 199 46 45800 • . . 3 Gospinski..... 13038 19 12789 66 248 53 298200 19589 60 4 Depoziti...... 33773 31 28334 42 5438 89 22953 44 . 5 Razni mali zakladi . 2707 40 2707 40 4100 . . 6 Zemljiščno-odvezni 276 33 276 33 • 30429 01 • • 7 8 Za zgradbo norišnice Za bolne in ranj. vojake 9621 2611 79 35 9621 2075 79 536 35 1200 60829 69 153734 08 152781 46 9 Penzijski..... 52709 47 52709 47 5555 34 • • • 10 Ubožni...... 52230 95 47635 06 4595 89 891 66 1178200 17838 91 126388 37 11 a) Deželni ... 1 b) Kmetijska šola . | 1209991 46 1156872 25 53119 21 368149 99 766545 95 900238 34 220190 125200 12 Provincijalno občinski 4904 76 4485 48 419 28 105500 • 13 Šolski...... 18201 37 16833 18 1368 19 267000 . • 14 Dež. gluhonemica 34523 93 34523 93 1013 41500 5597 02 59412 34 15 Štipendijski .... 7484 56 5744 51 1740 05 • 159000 • • 16 Gasilski..... 11533 93 4704 70 6829 23 £630 64 • 17 Werdenberški 7589 04 7589 04 - 172600 • • Skupaj 1474160, 75 1395045 98 79114 77 407239 3166129 08 1080299 39 703561 77 n e tek vanih po deželnem odboru za leto 1901. 1901 Dolg ovina je obstajala koncem 'leta 1901 Cista imovina aktivna ali pasivna Premoženje v primeri z onim prejšnjega leta so, je iz pohištva in živine Skupaj iz pasivnih zastankov iz pasivnih glavnic iz pasi obvez vnili nih Skupaj pomnožilo zmanjšalo K v K v K v K v K v K v K v K K 1 v 48780 09 1001 . . 1001 47779 09 1117 76 , 45999 46 20 • • 20 45979 46 706 04 • 318038 13 102 96 102 96 317935 17 708 32 28392 33 28392 33 • 7038 79 4100 426 23 426 23 3673 77 191 80 30429 01 30443 64 30443 64 14 63 307715 54 111276 69 56000 167276 69 140438 85 • • 2324 13 61366 04 128 • 128 61238 04 203 46 5555 34 5219 15 • 5219 15 336 19 10814 21 1327914 83 364 50 364 50 1327550 33 3878 18 64315 54737 96 87 2552497 32 512834 19 12 55 382400 678728 56 1573982 23 978515 09 11040 72 105919 28 247 40 247 40 105671 88 756 35 268368 19 1086 60 • 1086 60 267281 59 8925 72 13368 88 120891 24 407 27 407 27 120483 97 7806 36 160740 05 306 60 306 60 160433 45 2119 89 • 9459 87 9459 87 2210 66 172600 339 84 339 84 172260 16 199 20 132422 71 5568766 72 664223 55 438400 678728 56 1781352 11 3787414 61 39637 95 -0403164 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. oktobra 1902 Ravnatelj : K A U Č 1 Č. POSNETEK doklad in davščin vpeljanih za leto 1902 v pokritje primanjkljeja deželnega zaloga in okrajnih šolskih zalogov. a) Za deželni zalog se je vpeljala: 1. 18%tna doklada na zemljarino ; 2. 20%tna „ „ hišno-razredni in najemninski davek; 3. 25%11111 „ „ pridobninski in dohodninski davek (izvzemši osebno dohodarino, vpeljano z zakonom 25. oktobra 1896); 4. 80%tn'> „ „ državno potrošnino od vina mošta in mesa ; 5. davščina K 1 — od vsacega lil. na drobno potočenega piva ; h) Za šolski zalog se je vpeljala: 1. v okraju Goriške okolice 65 %tna doklada na vse državne davk •e; 2. v Gradiščanskem okraju 36°/0 „ n n n n r v kat. občinah Romans in Frata, 39°/0 „ d n n » n „ „ „ Tržič in Sv. Pavel, 42°/,, „ n v r, » n v vseh drugih občinah tega okraja : 3. v Tolminskem okraju 65°/o r n n V >1 ff 4. v Sežanskem okraju 75% „ )) n „ zemljarino in na hišno-razredni in najemninski davek 100% „ n D „ pridobninski in dohodninski davek DEŽELNO KNJIGOVODSTVO v Gorici, 1. oktobra 1902. Ravnatelj : KAUČIČ RdZPREQLED SUHARICNIH PODATKOV OBČINSKIH PRORAČUNOV ZA LETO 1903 IN V POKRITJE IZKAZANIM PRIH AN JKL JE JE V VPELJANIH DOKLAD IN DAVŠČIN ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1903 znašajo: Razkazani primanjkljej se pokrij e : Izravni davek z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino >> i C« 1 > CŠ "5H ti. O cž O i* 33 > "o O «.S —AI ca S to O) ■ 31 CC > O "S fcc ° >N Dohodki Troški Primanj-kljej v denarju v delu skupaj vina mesa Kron Kron Kron °/o 0 o K v vin. Kron I. I> a v o n i okr a j O o r i o a ( m o s t O >. Gorica .... Mesto in poinerij 240363 680226 439863 [41 l52 • |4. 152 180 84 3 40 20|585498 II. I> a v č n i o k r a j O o r* ioa ( o lv o l i o a ) Štaudrež . . . Štaudrež 14437 18644 4207 30 30 35 35 2 6419 Bilje .... Bilje .... 1279 5878 4599 35 35 100 5C 3 40 20 3811 Orehovlje . 2957 3996 1039 20 20 100 50 3 40 20 1344 Uepovan . . . Čepovan . . . 392 3038 2646 70 70 50 50 2 20 . 2754 Dornberg . . . Doruberg . . . 3157 13043 9886 100 26 126 100 100 3 40 22 6183 Števerjan . . . Števerjan . . 1348 8188 6840 110 110 125 125 . 4953 Oerovo dol. . . 1398 2908 1510 53 53 125 125 2146 Oerovo gor. . . 1294 3191 1897 58 58 125 125 . . 2074 Grgar .... Grgar .... 1155 4400 3245 67 67 100 100 2 20 . 3750 Ravnica . . . 533 1127 594 52 52 100 100 2 20 1124 Ločni k .... Ločuik .... 4134 15387 11253 38 38 150 150 3 40 14 11443 Miren .... Miren .... 6328 12559 6231 51 51 80 80 340 22 5391 Rupa .... 403 2445 2042 117 117 80 80 3 40 22 1626 Opačjeselo . . . Opačjeselo . . . 1363 2022 659 , s 100 100 2 20 20 1200 Novavas . . . 463 710 247 40 40 100 100 2 20 20 476 Vrh .... 182 1017 835 82 8ž 10C 100 2 20 20 839 S. Miha . . . 157 766 609 59 59 100 100 2 20 20 610 Šempeter . . . Šempeter . . . 2684 4761 2077 # a 50 . 2 . 20 8204 Podgora . . . Podgora . , . 2251 14355 12104 38 38 70 30 2 . 20 6388 S. Maver . . . 46 771 725 30 30 150 . , , 1714 Podsabotin . . 636 1235 599 40 40 100 , m 1438 Pevma .... 436 4387 3951 . . 100 40 2 . 5944 Prvačina . . . Prvačina , . . 498 3788 3290 80 30 110 100 100 340 22 3818 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1903 znašajo: Razkazani primanjkljej se pokrij e : Izravni davek z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hek- tolitra piva od vsacega litra žg. opoj. tekočin Dohodki Troški Primanjkljej v denarju v delu skupaj vina mesa Kron Kron Kron 'o 0 0 Iv v vin. Kron Kojsko .... Kojsko .... 344 3228 2884 32 26 58 100 100 3406 Koza na . . . 655 3935 3280 75 26 101 100 100 . 2422 Krasno .... 236 1030 794 105 26 131 100 100 . 72o Šmartno . . 1154 5 65 4111 105 26 131 100 100 . 2811 Vedrijan . . 420 1061 641 35 26 61 100 100 . 820 Vrhovlje . . . 101 1303 1202 68 26 94 100 10C 1608 Vipolže . . . 251 2602 2351 49 26 75 100 100 3168 Višajevik . . . 240 2340 2100 139 26 165 100 100 . 1383 Renče .... Renče .... 954 9891 8937 70 53 123 100 100 2 5878 Gradiškuta . . 90 3335 3245 137 53 190 100 100 2 1499 Solkan .... Solkan .... 6062 15340 9278 38 38 50 50 2 15 8734 Kronberg . . 970 2592 1622 30 30 50 50 2 2744 Loka .... 565 919 354 25 25 25 25 . 1288 Šempas Šempas 453 2551 2098 60 60 100 100 2 20 3597 S. Miha . . . 414 1438 1024 60 60 100 100 2 20 1809 Ozeljan . . . 259 2486 2227 85 85 100 100 2 20 2904 Osek .... 144 1573 1329 77 77 100 100 2 20 2061 Vitovlje . . . 850 1974 1124 60 60 100 100 2 20 2088 Sovodnje . . . Sovodnje . . . . . • . . . Gabrije 566 1069 503 50 50 50 2309 Peč..... 2796 1639 . . . 1290 Rubije .... 1140 1524 384 30 30 1297 Vrtoče .... 274 711 437 75 75 • 540 Trnovo .... Trnovo . . . . 490 2226 1736 51 51 3436 Lažna .... 70 321 251 50 50 511 Lokva .... 450 2159 1709 49 49 3562 Tribuša . . . Tribuša . . . 640 2348 1708 95 95 51 40 2 70 06 1667 Vrtojba . . . Vrtojba dol. . . 3639 7043 3404 35 35 100 100 3 40 3614 Vrtojba gor. . . 1956 4336 2380 40 40 100 100 3 40 06 3781 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1903 znašajo: Razkazani primanjkljej se pokrije : Izravni davek z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hektolitra piva od vsacega litra Ž£. opoj. tekočin Dohodki Troški Primanjkljaj v denarju v delu skupaj vina mesa Kron Kron Kron /o ii J 0 K v vm. Kron Vogrsko Bukovica . Vogisko . . . 1235 732 3385 4493 2150 3761 30 100 • 30 100 100 100 100 100 2 20 2 . • 3252 3804 J I I. 1> a v c n i o li. r- a j A j d o v š 6 i n a. Ajdovščina Ajdovščina 1952 12151 10199 79 79 100" 100 3 40 08 7122 Karnnje Kamnje 526 3263 2737 110 110 50 50 2 20 • 2170 Orniče .... Črniče .... 951 4756 3805 *) 45 45 100 o O 40 20 4007 Batuje .... 758 1869 1111 *) 45 45 100 3 40 20 1661 Selo .... 1005 1879 874 *) 45 45 100 Q O 40 20 1621 Sv. Križ . . . Sv. Križ . . . 1402 8273 6871 90 50 140 100 100 3 40 20 4996 Dobra vi jo . . . 137 3316 3179 120 50 170 150 150 3 40 • 1811 Velike Zabije . . 192 3467 3275 145 50 195 100 100 3 40 20 1932 Gabrjft .... Gabrje .... 317 1972 1655 50 50 100 2 20 • 2309 Gojačevo . Gojačevo . . . 819 1914 1095 110 110 100 100 2 . • 1005 Lokavee . . Lokavee 2451 6335 3884 70 70 80 80 3 40 • 3789 Dol-Otlica . . . 406 4043 3637 103 103 50 50 3 . • 2459 Riheuberg . . . Rih-nberg . . . 1321 4252 2931 50 50 100 100 3 40 • 5896 Berje .... 1068 2601 1533 50 50 100 100 o O 40 • 3232 Šmarije Š zarije 83G 4804 3968 75 75 100 • • • 20 4567 Skril je .... Skrilje .... 265 1859 1594 149 149 80 • 2 20 • 868 Sv. Tomaž . . 503 2540 2037 93 93 80 2 20 • 1886 Vrtovin .... Vrtovin .... 1133 3618 2485 78 78 50 50 2 • 2901 IV. I> « V O 11 i okra j "KL a n a 1. Ajba .... A j ha .... 250 3338 3088 45 25 7.0 50 50 2 20 10 4415 Anhovo .... Anhovo . . . 270 1509 1239 53 . 53 75 75 2 • 20 2051 Plave .... 711 2675 1964 57 . 57 75 75 2 20 3223 Ukan je .... 26 624 598 56 . 56 7,5 75 2 . 20 984 A vče .... Avče .... 606 2221 1615 22 60 82 100 100 2 20 15 2606 *) 45 "/„tua doklada izključno za bolniške troš ! ko. ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po Razkazani primanjkljej se pokrije : potrjenem proračunu z doklado z davščino a> za leto 1903 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino ■ S c« — > cs '3H 50 « te :ega litra j. tekočin a > tS S Dohodki Troški Primanjkljej v denarju v delu skupaj vina mesa od vsac tolitr S o" x Z- > O o« Kron Kron Kron o (0 0 n K v vin. Kron 1547 2956 1409 120 *** |4l 60 50 50 2 20 2865 833 3987 3154 54 55 109 100 100 2 . . 3539 1423 3001 1578 45 45 100 48 3 36 22 3533 242 712 470 46 46 100 48 3 36 22 1033 710 1525 815 35 35 100 48 o o n o ob 22 2330 2 IS 575 357 42 42 100 48 3 36 22 851 421 694 273 30 30 100 48 3 36 22 990 414 798 384 55 55 100 48 3 36 22 704 2479 7482 5003 45 35 80 50 50 20 6078 1543 6330 4787 37 56 93 50 50 . 4688 586 1838 1252 62 62 . • 2044 24 1907 1883 50 50 100 100 2 . 22 2423 6 394 388 TO 70 100 100 2 . 22 540 Bate . Banjšica Kanal . Kal . . Deskla . Lokovez Ročinj . Fara . Gradišče Marjan . Romans Za g raja. Ve rs a . Vileš . Bate . Banjšica Kanal . Bo d rež . Gorenjavas Idrija Morsko . Vrh . Kal . . Deskla . Lokovez Ročinj . Doblar . V. D a Fara Gradišče Marjan . Korona . Romans Frata . Za graja Boškiu . Sv. Martin Sdravščina Verša . Vileš . o 11 i o 11272 20360 3531 1953 6034 392 2074 92 19G 248 2784 6080 U n 20783 42641 8424 3401 13145 1606 9667 129 1545 4133 5257 12570 a j O r' 9511 22281 489o 1448 7111 1214 37 1349 3885 2473 6490 82 55 60 60 *) 157 !*) 152 *) 172 '*) 163 54 80 29 30 70 d* "v ^r ISO 100 150 80 80 90 90 150 82 55 60 60 157 152 (72 »63 54 80 29 30 70 150 150 75 75 <- 100 50 80 80 90 90 150 150 150 75 75 3 40 3 40 2 2 3 40 340 3 . o o . 3 . 3 40 20 22 20 20 22 22 20 20 20 22 20 I > v \7 I. • | Ajel • | Oglej ) na zemljarino — **) na druge izravne davke — ***) izključno za bolniške troSke Ajel . . . Oglej . . . oni o 7241 7653 Iv r 22309| 23638| a j Oervinjan 15068 15985 1311 54| 131 160 160 340 20 10101 54 100 100 320 20 24269 Po Razkazani primanjkljej se pokrij e : potrjenem proračunu z doklado z davščino © > za leto 1903 Jč cS ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA znašajo 11CH vse neposredne državne davke na užitnino 2 c« — >. ce 'čL, bC SH .O C — ^ Si > rt S s8 OJ N Dohodki Troški Primanjkljej v denarju v delu sku-P^i vina mesa — r— ■S -M > O TU O CO Ci. > C "3 bi Kron K ron Kron °/o 0/ n K v vin. Kron Belveder . . . 1248 1248 56 56 2217 Čainplung . . Oampluug . . . 1928 6908 4980 80 80 60 60 3 40 20 6292 Kavenzan . 271 2943 2672 100 100 60 60 3 40 20 2790 Oervinjan . Červinjan . 9364 43908 34544 * 1150 **|200 1150 1200 135 100 3 40 22 15344 Fiuraičel . . . Fiumičel 9962 27582 17620 74 74 100 100 2 20 15 20734 Morožinski otok . . 5896 5896 91 91 . . . • 6545 Gradež .... Gradež .... 52980 72141 19161 49 49 150 150 3 40 20 18022 Jvanic .... Jvauic .... 3125 5339 2214 * i 100 **) 77 1100 i 77 68 100 100 3 40 20 4209 Muškli .... Muškli .... 470 4089 3619 68 100 100 3 40 17 3841 Pradicjol . . . 414 2405 1991 77 77 . . . . 2596 Strassoldo . . . 467 4527 4060 88 88 100 100 3 40 (22 (12 3871 Perteole . . . Perteole . . 2572 12911 10339 63 63 50 50 1 50 10 14705 Ruda .... Ruda .... 12446 12360 . . . , . . , 9764 Škodovala . . Škodovaka . . 280 10051 9771 110 110 50 50 3!40 20 8503 Tapoljan . . . Tapoljan . . . 5382 4731 . . . . . 4714 Terc .... Terc .... 8075 19405 11330 75 75 50 50 340 22 17168 Villa-Vicentiua Villa-Vicentina 1939 8681 6742 75 * 6 81 50 50 8413 Višk .... Višk .... 2454 4080 1626 25 25 50 50 2 20 20 3384 Sv. Vid ... Sv. Vid . . . 3225 4857 1632 15 15 50 50 2 . 5838 Kraulj .... 1835 4010 2185 35 35 50 50 1 . 16 3473 Vil. I> a v c n i okra J KI o r* m i n : Biljana .... Biljana . . 577 7009 6432 52 40 92 100 100 340 5796 Bračan .... Bračan .... 2642 8372 5730 60 60 80 80 340 20 5913 Kapriva . . . Kapriva . . 3368 4699 1331 * 120 ** 143 (20 143 100 100 3 40 20 3746 Speša .... 130 1486 1356 50 50 100 100 3;40 2684 (Jopris-Viskon . . Oopris .... 1267 2911 1644 41 41 50 50 3 . 3309 Viskon .... 509 2364 1855 74 74 50 50 3 . • 2313 * na zemljarino — ** na druge izravne davke. Po Razkazani primanjkljej se pokri; e : potrjenem proračunu z doldado z davščino M O >. za leto 1903 ni ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA znašajo j 11 Ct/ vse neposredne državne davke na užitni no o cS sr o CS 'S. cS h o c —' ^ =8 S tc a> '5 > J5 S Dohodki Troški Primanjkljej v denarju v delu skupaj vina mesa ci m > O +-> c5 C. > C h-« Kron Kron Kron 'o 0 n K v vin. Kron Kormin . . Ivormin 65025 110773 45748 57 57 150 83 Q O 40 20 44801 Kožbana . . , Kožbana 69 1800 1731 74 100 174 70 70 o O . 2092 Mernik . . . 62 2877 2815 74 100 174 70 70 3 . 3404 Dolenja . . Dolenja . . . 571 12282 11711 98 50 14» 100 3'40 22 6801 Sv. Lovrenc Sv. Lovrenz . . 4186 5282 1096 30 30 100 100 o O 20 3747 Medana. . . Medana . . 2029 5140 3111 48 48 100 . 3 40 , 4240 Medeja .... Medeja .... 5403 10106 4703 50 50 50 50 3 40 10 7469 Morar .... 1544 3898 2354 * 154 ** |2i 75 80 80 2 20 3085 Muša .... Muša .... 3314 6012 2698 30 30 100 100 2 20 20 6372 V 11 1. I> a v č ni o k r a j T v x i o . Sv. Kanzian . Sv. Kanzian . 1417 7992 6575 63 63 100 100 o O 40 12 9187 Pieris .... 1487 4765 3278 49 49 100 100 3 40 12 4197 Doberdob . . . Doberdob . 1540 2409 869 40 40 100 100 2 20 . 1427 Deviu .... Devin .... Jamlje .... 1436 710 6607 672 5171 105 6 105 6 100 100 3 2 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1903 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino £ cs ■ 1 Sb 1—1 =3° .-s o o> ca se ca > c5 S «5 Ji CJ JS Dohodki Troški Primanjkljaj v denarju v delu skupaj vina mesa od vsac tolitr a c CXJ > o 1 bf- Kron Kron Kron "/o 0 0 K v vin. Kron IX. Da v c n i o k raj r O 1 lil i ii : Grahovo . . . Grahovo . . . 260 1639 1379 75 75 25 25 1 . 10 1766 Kneža .... 1189 3563 2374 100 100 25 25 1 . 10 2147 Nemškirut 696 1724 1028 90 90 25 25 1 . 10 1092 Obloke .... 357 1123 766 85 85 25 25 1 . 10 707 Podberdo . 906 2709 1803 50 50 50 50 2 . 10 2330 Stražišče 598 1582 984 90 90 25 25 1 . 10 915 Sv. Lucija Sv. Lucija . . 496 3195 2699 76 30 106 35 35 2547 Idrija .... 358 1692 1334 72 30 102 35 35 1308 Lom .... 431 2170 1739 76 30 106 35 35 1641 Mod rejce . . . 125 1179 1054 93 30 123 35 35 857 Slap .... 47 1834 1787 70 30 100 35 35 1787 Sv. Viška gora . (Glej okraj Cerkno) Ponikve Pnipetno Ponikve . . . 188 626 2008 1676 1820 1050 43 48 50 50 93 98 • . • . 1969 2189 Pečine .... 259 713 454 48 50 98 • 946 Tolmin . . . Tolmin . . . 3155 9298 6143 7 O 70 50 50 2 . 4708 Čadra .... 956 2008 1052 115 115 . 915 Dolje .... 1094 1988 894 60 60 25 25 1410 Lubinj .... 425 1249 824 90 90 25 25 854 Podmelec . . . 827 2514 1687 85 85 25 25 1835 Polubinj . . . 982 3047 2065 120 • 120 25 25 1613 Zatolmin 660 2012 1352 105 105 25 25 1273 Volarje . . 543 1823 1280 120 120 25 25 1023 Zabče .... 1811 2632 821 80 80 25 25 1014 Volče .... Volče .... 433 2332 1899 50 50 30 30 1 . 3816 Čiginj .... 54 1087 1033 87 87 30 30 1 . 1180 Kozarišče . . . 127 962 835 86 86 30 30 1 . 965 Rute .... 12 670 658 90 90 . • 731 Selo .... 2 1593 1591 122 40 162 • • 990 Po Razkazani primanjkljej se pokrr e : potrjenem proračunu z doklado z davščino ® ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1903 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino ;ega liek-a piva :ega litra . tekočin s '3 > J5 N Dohodki Troški Primanj-kljej v denarju v delu skupaj vina mesa - s* s -»j M • — > "o o t« o M a. > c -h Kron Kron Kron 'n 0 n K v vin. Kron X. I > ;i v o 11 i o k r W CD Breg-inj . . . 1413 1933 Robedišfie . . . 1840 2025 Kobarid . . . Kobarid . . . 816 5751 Sužid .... 31 779 Svina .... 1803 2116 Kreda .... Kreda .... 2260 4518 Drežnica . . Drežuica 1434 3489 Idrsko .... Idrsko .... 792 4394 Libušno Karano . . . 98 23G8 Ladra .... 452 2788 Smast .... 245 682 "Vršno .... 835 891 Livek .... Livek .... 1059 2169 Sedlo .... Sedlo .... 1645 2450 Trnovo . . . Trnovo . . . 1264 1498 X I I > a v e n 1 o h Oez-soča . . . Cez soča 5872 8766 Log .... Log..... 1819 2689 Strmec .... 1344 1733 Bovec .... Bovec .... 5514 15099 Koritnica . . . 665 1384 Žaga .... Žaga .... 1793 2037 Srpenica . . . Srpenica . . . 1375 2068 Soča .... Soča .... 2013 2817 Treuta .... Trenta .... 1328 1880 a j K o t> a r* i d : 5-0 16 16 30 30 2 06 2338 185 16 16 30 30 2 06 359 4935 38 38 55 50 2 . 12 3488 748 72 72 55 50 . 12 978 313 44 44 . . • . . 725 2258 45 45 35 35 2 04 3813 2055 37 50 87 50 . . 16 2153 3602 69 . 69 70 70 2 12 2498 2270 69 16 85 50 • . 04 1748 2336 46 16 62 . . • . 519 437 47 16 63 50 50 . 06 1410 56 38 16 54 ! . . . . . 1116 1110 37 . 37 70 70 2 06 1847 805 20 20 75 60 2 . 09 1905 234 20 • 20 30 30 1 08 1082 r* a j B o v e c : 2894 110 110 # 10 2385 870 389 46 46 46 46 25 25 • 1 1 • 03 03 128s| 9585 100 100 40 40 1 40 112 l c 06 6803 719 95 95 40 • ! 1 40 678 1244 80 80 50 50 1 • 01 1431 693 51 20 71 , • • # 1533 804 60 60 1347 552 59 59 18 • • • 12 723 Po Razkazani primanjkljej se pokrij e : potrjenem proračunu z doklado z davščino O > ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1903 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino v O) cs t£ D c3 > e3 =3 .H S- IO C — M S SjO O • E ' N Dohodki Troški Primanjkljej v denarju v delu skupaj vina mesa Zj =3 > o "o C/3 G. > O k—i Kron K ron Kron °/n 0 n K V vin. Kron XII. I > ;i v c n i okraj C e r k n o Cerkno .... Cerkno .... 2053 5096 2443 20 20 40 40 40 1 3088 Bukovo . . . 1048 4844 3796 96 100 196 1923 Gorje .... 716 2700 1984 95 100 195 • 1034 Jesenice 270 1038 768 76 50 126 610 Labinje . . . 123 1190 1067 90 60 150 714 Novake dol. . . 31 1330 1299 145 100 245 731 gor. . . 120 1911 1791 100 100 200 864 Orehek .... 138 1252 1114 130 100 230 485 Otalež .... 1657 5788 4131 95 36 131 3138 Planina . . . 25 1888 1863 125 50 175 863 Reka-Ravna . 179 1552 1373 80 62 142 988 Zakriž .... 242 1083 841 57 100 157 540 Št. Viška Gora . Št. Viška Gora . 727 2603 1876 42 50 92 2050 Police .... 184 547 363 36 50 86 421 Prapetno . . . . . . . . . . Šebrelje . . . (glej okraj Tolmin) Šebrelje . . . 97 3514 3417 100 20 120 80 2 20 20 1968 X III. I > a v c h i o kraj S e v a n a : Avber .... Avber .... 620 2070 1450 80 80 50 50 2 • . 1824 Lokev .... Lokev .... 2895 4280 1385 25 . 25 50 50 3 40 16 2454 Dutovlje . . . Dutovlje . . . 2168 4358 2190 *(20 150 . 70 50 50 3 20 3019 Naklo .... Skupne potrebščine 1200 14195 12995 . 80 100 100 3 20 8190 Naklo .... 221 228 7 65 30 95 . 594 Barka .... 18 517 499 125 30 155 841 Dane .... 567 567 . 65 30 95 • 803 Divača .... 1427 1427 95 . 95 • 3159 Ležeče .... 260 260 . 65 30 95 741 Misleče . . . 44 186 142 111 30 141 307 * 20 °/ntna doklada izključno za bolniške troške. 4 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1903 znašajo: Razkazani primanjkljej se z doklado pokrije : z davščino Izravni davek na vse neposredne državne davke na užitnino i ^ o cS iJD OJ v a O o C« cS "o «.3 t-i »o -- O ^ cei bJ3 "o fc® Dohodki Troški Primanjkuj v denarju v delu skupaj vina mesa Kron Kron Kron u '0 0 m K V vin. Kron Podgrad 68 141 73 90 30 120 290 Škofije .... 188 382 194 85 30 115 . . 991 Vareje .... 63 198 135 125 30 155 . . 226 Vatovlje 30 192 162 135 30 165 . . . . 238 Povir .... Povir .... 1633 2688 1055 30 60 90 100 100 2 20 2453 Merče .... 826 1263 437 25 60 85 100 100 2 20 . 1314 Veliki-Repen . . Veliki-Repen . . 3308 3449 141 10 10 75 75 2 20 1515 Voglje .... 1720 2240 520 60 60 25 25 2 . 20 867 Rodik .... Rodik .... 3431 5096 1665 50 50 100 100 2 20 20 1699 Skopo .... Skopo .... 366 1476 1110 104 104 50 50 3 40 20 1067 Krajnavas . . . 230 1218 988 130 130 50 50 3 40 20 760 Sežana..... Sežana .... 7860 33813 25953 33 25 58 100 100 3 20 16 10898 Zgonik . . . Zgonik 900 2831 1931 100 50 150 90 90 2 . • 1546 Gabrovica . . . 220 2640 2420 130 50 180 90 90 2 . 1312 Salež .... 780 2039 1259 90 50 140 90 90 2 • 1178 Štorje .... Štorje .... 708 1865 1157 50 50 50 50 2 10 1854 Kazlje .... 588 1572 984 60 60 50 50 2 . 10 1506 Toinaj .... Toninj .... 320 1326 1006 40 40 100 100 3 20 20 2386 Križ .... 290 1145 855 45 45 100 100 o O 40 20 1899 Utovlje .... 123 649 526 40 40 100 100 3 20 20 1343 XIV. Da v o 11 1 o kraj Iv o men Brestovica . . . Brestovica . . 522 5889 5367 192 100 292 150 _ 2 20 1703 Brje .... Brje .... 291 2657 2366 154 90 244 100 100 Q O 40 20 907 Kobiljaglava . . Kobiljaglava . . 457 4453 3996 209 50 259 100 . 2 . 10 1552 Komen .... Koinen .... 1040 6810 5770 94 50 144 100 100 o i> 40 20 3319 Malidol . . . 228 588 360 128 50 178 100 100 3 40 . 275 Sveto .... 398 1853 1455 94 50 144 100 100 3 20 1113 Tomaoevica . . 395 1538 1143 128 50 178 100 100 3 40 . 778 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1903 znašajo: Razkazani primanjkljej se pokrije : Izravni davek z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino >> 2 ee """' > '"u "S &JD o S ci tz? ^ > o O =3.5 »ti ."S c — .M SJC O a -rs a c iK p. > O Dohodki Troški Primanj kljej v denarju v delu skupaj vina mesa Kron Kron Kron In 0 n K v vin. Kron Volčji g rad . . . 478 1683 1205 108 50 158 100 100 3 40 84; Kopriva Kopriva . . . 1204 2022 818 100 , 100 100 100 2 20 20 123< Štanjel . . . Štanjel .... 744 2009 1265 98 36 134 45 45 2 20 129 E Kobdilj.... 248 1368 1120 76 36 112 45 45 2 20 IS 1 Koboli .... 105 349 244 94 36 130 45 45 2 20 fK Hruševica . . . 122 653 531 82 36 118 45 45 2 20 6^ č Gabrovica . . . Gabrovica . . . 786 2905 2119 100 100 200 100 100 3 40 20 927? Gorjansko . Gorjansko . . . 802 6506 5704 140 115 255 100 100 3 40 20 1937! Ivanigntd . 348 2212 1864 200 115 315 100 100 3 40 20 57 U Mavhinje . Mavhinje . . . B10 4438 4128 20 60 80 80 80 3 40 20 3143 Nabrežina . Nabrežina . . . 9357 12930 3573 5 , 05 10 . 1 08 10622 Pliskovica . Pliskovica . . . 723 4310 3587 95 100 195 50 50 3 , 184(J Šempolaj . Sempolaj . 452 2500 2048 110 50 160 90 90 2 1024 Skrbi na . . . Škrbina 788 4993 4205 200 55 255 100 100 3 40 20 152« Selo .... Selo .... 711 1871 1160 24 100 124 100 , 2 20 86C Slivno .... Slivno .... 356 2210 1854 100 90 190 90 90 3 40 1054 Štijak .... Štijak .... 2961 35J7 616 40 50 90 50 50 . , , 2400 Temnica . . . Temnica . . . 550 1305 755 30 40 70 100 100 3 40 20 1202 Kostanjevica . . 3070 4746 1676 30 40 70 100 100 r» O 40 20 15d£ Lipa .... 294 1045 751 58 40 98 100 100 3 40 20 76f| Velikidol . . . Velikidol . . . 1070 2004 934 80 , 80 100 100 2 m 20 887" VojJčica . . . Vojščica . . . 502 2605 2103 72 140 212 100 100 2 • 20 906 i DE2ELH0 KNJIGOVODSTVO, V Gorici, meseca junija 1Q03. Ravnatelj : K A U Č I Č POSNETEK obsegajoč podatke proračunov oestriili odborov za leto 1903 in doklade vpeljane v pokritje dotičnih primanjkljejev. OKRAJ Dohodki Troški Primanjkljej Omenjeni primanjkljej se pokrije z doklado na vse izravne davke izvzemši osebno dohodarino Javni davki celega v občinah v denarju v delu okraja kron kron kron /o kron n- Ajdovščina 30 10350 10320 1 Rihonbcrg, Vel. Žablje, Ajdovščina, Lokavec, Šmarje, 1 j Batuje, Sv. Križ, Crniče, Selo j i lil je, Dobravlje, Gojače, Kamnje, Skrilje, Vrtovin . 1 Gabrije, Dol-Otlica in Sv. Tomaž....... 20 19 18 • 54602 Bovec . . 8600 8600 1 Čezsoča................ J Soča in Trenta............. I Bovec, Koritnica . ......... 1 Log, Strmec., Srpenica in Žaga....... 40 30 20 12 • 17182 Cerkno . . . 700 5560 4860 V vseh občinah tega okraja......... 15 19443 Cervinjan . . 10200 28585 18385 V vseh občinah tega okraja . . . ...... 9 194365 Gorica, mesto • • • f Cestne potrebščino sprejete so v proračunu goriškega 1 \ mesta J 585498 Goriška okolica 22140 69430 47290 V vseh občinah tega okraja......... 27 183024 Gradiška . 800 7533 6733 f TT . , v i 1 na hišno-razredni, najemninski in 1 V vseh občinah i ± • i i f 4 , . { na obrtni davek tega okraia ... ° ' na zeml ari no....... 12 8 67121 Kanal . 35750 43416 7666 Ajba......-.•••........ | Razun tega v vseh občinah okraja...... 23 14 15 44899 Kobarid • 12070 12070 f Breginj, Robedišče, Kred, Kamno, Ladri, Smast, 1 i Vršno in Sedlo na vse izravne davke po j ' Kobarid, Svino, Sužid, Drežuica, Idrsko, Livek in 1 | Trnovo na obrtni davek j l Razun tega na vse izravne davke v celem okraju . 20 20 35 • 26125 Pri-manj- klH Omenjeni primanjkljej se pokrije z doklado na vse izravne davke Javni OKRAJ Dohodki Troški izvzemši osebno dohodarino davki celega v občinah v denarju v delu okraja kron kron kron 0 /o kron Komen 1(5216 30628 14412 Gorjansko, IvanigFad, Kobiljaglava, Komen, Kobdil, J K oboi i, Kostanjevica, Nabrežina, Sempolaj, Skrbina, > Štanjel, Tomačevica in Vojščica Brje, Gabrovica, Hruševica, Lipa, Malidol, Pliskovica, 1 Selo, Slivno, Sveto, Temnica in Volčjigrad J V vseh občinah tega okraja......... 10 30 20 42709 Kormin 160 18873 18713 | Biljana, Kožbana, Dolenje, Medana in Mernik Bračan, Kapriva, (Jopris, Kormin, Sv. Lovrenc, Me- 1 deja, Morar, Muša, Speša in Viškon j 24 16 105791 Sežana . 6600 18000 11400 2-2 Avber, Divača, Dutovlje, Krajnavas, Križ, j •3 g Merče, Povir, Skopo, Sežana, iTomaj, U- I tovlje, Voglje, Gabrovec, Salež, Stijak in 1 J al, Kopriva J _ Kazlje, Ležeče, Lokev, Storje, Velikirepen, 1 §| - Zgonik, Naklo in Škofije j N £ Barka, Dane, Misleče, Podgracl, Rodik, Va- 1 a 2 reje in Vatovlje J na pridobninski in dohodarinski davek v vseh obči- j nah tega okraja j 20 18 15 30 54131 Tržič . . j 473 1500 553 9672 80 8172 I v občinah na Krasu : Jamlje, Medjavača, Doberdob 1 in Devin j I v vseh občinah v nižini.......... 1 9 7419 90795 Tolmin . 15260 15260 [ Kneža, Grahovo, Obloke in Podbrdo na hišarino in 1 naj marino J , in na vse druge davke........: . V vseh drugih občinah na hišarino in najmarino l in na vse druge izravne davke........ 41 55 21 35 • 44427 Deželno knjigovodstvo v Gorici, meseca junija 1903. Ravnatelj : K A U Č I Č.