Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano 1 Kazalo 1. Preobrazba sistema oskrbe s hrano 4 za spopadanje s krizo 4. Ključne strategije za spremembe 19 Pridelava hrane povzroča okoljske spremembe 5 Zavarovanje potenciala za pridelavo hrane 20 Neenakosti in nepravičnosti v sistemu oskrbe s hrano 9 Uskladitev kmetijske pridelave s prehranskimi potrebami 21 Vizija trajnostnega sistema oskrbe s hrano 10 Trajnostna potrošnja 21 2. Sistemsko okolje za trajnostno preobrazbo 23 v Sloveniji 11 Pridelava in potrošnja hrane Pogoji za pridelavo hrane 5. Viri in dodatna pojasnila 25 12 Značilnosti kmetijske pridelave 13 Odvisnost od uvoza 14 Prehrana in ravnanje s hrano 14 3. Oskrba s hrano v Sloveniji 15 in podnebne spremembe Emisije TGP iz sistema oskrbe s hrano 17 Ranljivost pridelave hrane zaradi podnebnih sprememb 18 2 V Vodniku za prehod v trajnostni Vodnik izhaja iz publikacije Trajnostni sistem oskrbe s hrano je predstavljena sistem pridelave in potrošnje hrane – povezanost hrane z večplastno Pregled stanja s pristopi za doseganje okoljsko in družbeno krizo. Prinaša sprememb, ki podrobneje obravnava pregled stanja na področju pridelave tematiko oskrbe s hrano. in potrošnje hrane ter ključne strategije za prehod v bolj trajnosten in odporen sistem oskrbe s hrano v Sloveniji. Nastal je v okviru programa Podnebni meni, ki ga izvaja Umanotera, in je namenjen ustvarjanju družbene podpore in spodbudnega sistemskega okolja za prehod v trajnostni sistem Oba dokumenta sta dostopna pridelave in potrošnje hrane v Sloveniji. na www.podnebnimeni.si. 3 Preobrazba sistema oskrbe s hrano za spopadanje s krizo Oskrba s hrano danes ni trajnostna. Povzroča spremembe v okolju, hkrati pa je zaradi njih čedalje bolj ogrožena. Poglablja javnozdravstveno krizo in povečuje družbene neenakosti. S svojimi škodljivimi vplivi na okolje ter zdravje in socialno varnost ljudi povzroča velike družbene stroške. Prehod na bolj trajnosten sistem pridelave in potrošnje hrane zahteva korenite spremembe na področju pridelave hrane, pa tudi na področjih prehranjevanja in ravnanja s hrano. Tak prehod je politično zahteven, a bo prinesel pomembne okoljske, družbene in ekonomske koristi. 4 Sistem oskrbe s hrano, ki ga lahko imenujemo tudi sistem pridelave in potrošnje hrane ali kmetijsko-prehranski sistem, je globalno povezan in tesno Pridelava hrane povzroča okoljske prepleten družbeno-ekološki sistem. Je osrednjega pomena za spopadanje spremembe z nekaterimi najbolj perečimi okoljskimi in družbenimi izzivi našega časa: podnebnimi spremembami, zmanjševanjem biotske raznovrstnosti, degradacijo okolja, boleznimi in naraščajočimi družbenimi neenakostmi. Pridelava hrane je primarno odvisna od vremenskih oziroma podnebnih razmer ter od razpoložljivosti in kakovosti naravnih virov, kot so kmetijska zemljišča, voda ter raznovrstne rastlinske in živalske vrste in mikroorganizmi. Definicija sistema oskrbe s hrano Povsod po svetu se podnebje spreminja zaradi od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov (TGP) ter uničevanja ekosistemov in s tem Sistem oskrbe s hrano zajema celoten nabor akterjev in njihovih medsebojno povezanih dejavnosti, vključenih v pridelavo, predelavo, zmanjševanja njihove zmožnosti izločanja CO iz ozračja. Temperatura 2 površja Zemlje narašča, spreminjajo se padavinski vzorci. Vse pogostejši distribucijo, prodajo in porabo živilskih proizvodov ter ravnanje z in silovitejši so ekstremni vremenski dogodki, kot so suše in ujme z odpadno hrano, ki so del političnega, socialnega, gospodarskega, močnimi padavinami. Biotska raznovrstnost je v strmem upadu. S tem so naravnega in kulturnega okolja, v katerega so vpeti (FAO, 2018). ogrožene pomembne ekosistemske funkcije, kot so opraševanje rastlin, Trajnosten je takšen sistem oskrbe s hrano, ki zagotavlja zadostno razgradnja organske snovi v tleh in pretvorba hranil v rastlinam dostopne oskrbo s hrano za vse na način, ki ne ogroža zadostne oskrbe s oblike. Spremembe podnebja prinašajo prisotnost agresivnih in škodljivih hrano za naslednje generacije. tujerodnih vrst ter širjenje različnih bolezni in škodljivcev. Na področju rodovitnosti tal se – tudi zaradi podnebnih sprememb – soočamo s številnimi izzivi, vključno s pospešeno erozijo, upadanjem organske snovi in izgubo biotske raznovrstnosti tal. Te spremembe pretresajo učinkovitost kmetijske pridelave in ogrožajo zadostno oskrbo s hrano oz. prehransko varnost. Pridelava hrane in vsi ljudje, ki so z njo povezani, trpijo posledice uničujočih sprememb v okolju. Po drugi strani pa je prav način, na katerega si pridelujemo hrano in se prehranjujemo, njihovo ključno gonilo. Oskrba s hrano od vseh človekovih dejavnosti največ prispeva k preseganju planetarnih mej, ki zamejujejo varno območje delovanja človeštva. Znotraj tega območja bi morali ostati, da bi preprečili katastrofalne podnebne spremembe in ohranili stabilne pogoje za življenje na planetu (Richardson idr., 2023). Svetovna veriga oskrbe s hrano je vir tretjine vseh od človeka povzročenih emisij TGP (Crippa idr., 2021) ter drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, takoj za energetiko. 5 Intenzivno kmetijstvo in spremembe rabe tal, pri katerih ljudje spreminjajo NOVE ENTITETE naravna okolja v kmetijska zemljišča, največ prispevajo k izgubi ponorov CO , 2 PODNEBNE zmanjševanju biotske raznovrstnosti, degradaciji tal, prekomerni porabi SPREMEMBE in onesnaženju vode ter krčenju gozdov (Ritchie idr., 2022). Kmetijstvo je največji porabnik vode in je odgovorno za 70 % celotne porabe sladke vode na planetu (FAO, 2011). vsebnost CO sevalni 2 prispevek eganja CELOVITOST BIOSFERE - IZGUBA BIOTSKE genetska RAZNOVRSTNOSTI TANJŠANJE naraščanje tv OZONSKEGA PLAŠČA območje delovanja funkcionalna rno Va Svetovni sistem oskrbe s hrano je glavni ONESNAŽENOST SPREMEMBE RABE OZRAČJA Z DELCI ZEMLJIŠČ razlog za to, da ne uspemo ostati znotraj ekološkega okvira našega planeta. – António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov modra voda zelena voda ZAKISLJEVANJE OCEANOV SLADKOVODNEGA SPREMEMBE P N OKOLJA SPREMEMBE BIOKEMIČNIH TOKOV Visoko tveganje Naraščajoče tveganje Pod mejo (varno) Slika 1: Planetarne meje določajo prostor, znotraj katerega lahko človeštvo varno deluje (slika prirejena po Stockholm Resilience Centre). 6 Viri emisij TGP v svetovni verigi oskrbe s hrano Emisije TGP nastajajo pri pridelavi, predelavi, distribuciji in prodaji hrane ter zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč. Slednje pomenijo Prodaja (3 %) preobrazbo naravnih ekosistemov v kmetijske površine za pašo živine ter pridelavo hrane in živinske krme. Predelava (4 %) Pridelava rastlinske hrane za ljudi (21 %) Pakiranje (5 %) Transport (6 %) Raba zemljišč za pridelavo rastlinske hrane za ljudi (8 %) Raba zemljišč za živinorejo (16 %) Živinoreja in ribogojnice (31 %) Pridelava krme za živali (6 %) Slika 2: Emisije TGP v verigi oskrbe s hrano (vir podatkov: Poore in Nemecek, 2018) 7 Hrana živalskega izvora ima občutno večji ogljični odtis od hrane rastlinskega Emisije TGP iz transporta na svetovni ravni zavzemajo le majhen, izvora. Njena pridelava povzroča dobro polovico emisij TGP svetove verige oskrbe 6% delež skupnih emisij iz sistema oskrbe s hrano. Zato je za s hrano. Pri tem so glavni vir emisij prežvekovalci – predvsem govedo, ki pri prebavi zmanjšanje ogljičnega odtisa prehrane veliko pomembneje to, kaj krme izloča močan toplogredni plin metan. Paša živine in pridelava krme sta tudi jemo (čim več rastlinske hrane), kot to, od kod je hrana pripotovala. glavni gonili svetovnega krčenja gozdov in spremembe rabe zemljišč. Zahtevata več kmetijskih zemljišč in vode kot pridelava rastlinske hrane. Po ocenah kar tretjine pridelane hrane na globalni ravni ljudje nikoli ne zaužijejo, ker se izgubi, preden sploh pride na trg, ali pa pristane med Pridelava različnih vrst rastlin za prehrano ljudi povzroča okrog 30 % emisij TGP odpadki v trgovinah, restavracijah in gospodinjstvih. Ta hrana je vir kar v svetovni verigi oskrbe s hrano. Preostale emisije TGP nastajajo pri predelavi hrane 8–10 % skupnih od človeka povzročenih emisij TGP (IPCC, 2019). (pretvorbi kmetijskih pridelkov v končne izdelke), pakiranju, skladiščenju, transportu in prodaji. zelenjava – korenovke krompir tofu jabolka pšenica in rž oreški stročnice hrana rastlinskega izvora jajca hrana živalskega izvora perutninsko meso svinjina mleko sir govedina 0 20 40 60 80 100 120 emisije TGP (kgCO 2e/1000 kcal) voda (hl/1000 kcal) kmetijska zemljišča (m2/1000 kcal) Slika 3: Emisije TGP in poraba naravnih virov pri pridelavi hrane (vir podatkov: Poore in Nemecek, 2018) 8 Neustrezna razporeditev hrane Neenakosti in nepravičnosti Ob vseh nepravičnostih sistema oskrbe s hrano še posebej bode v oči, da na v sistemu oskrbe s hrano svetu še nismo uspeli izkoreniniti lakote. Podnebne spremembe ta problem še zaostrujejo. Oskrba s hrano je najbolj ranljiva prav na območjih globalnega Sodobni sistem oskrbe s hrano v številnih pogledih poglablja družbene juga, ki so zgodovinsko najmanj prispevala k emisijam TGP in kjer je na voljo neenakosti. V njem prevladuje profitni motiv, hrani pa so bile odvzete najmanj sredstev za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. njene neekonomske lastnosti, povezane s kulturo, varnostjo in zdravjem. Danes zaradi pomanjkanja hrane na svetu trpi skoraj milijarda ljudi, Spremenjena je v enodimenzionalno tržno blago. pri čemer pa pridelamo dovolj hrane, da bi lahko nahranili vse Ključne segmente svetovne verige oskrbe s hrano nadzoruje peščica (Rockström idr., 2025). velikih korporacij, ki določajo cene na trgu, standarde in tudi politike, s katerimi izrinjajo manjše pridelovalce ter onemogočajo trajnostno V ekonomsko razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, pa velik del pridelavo in potrošnjo hrane. prebivalstva uživa prevelike količine in preveč nezdravo hrano z velikim deležem živil živalskega izvora in visoko predelanih izdelkov, ki vsebujejo Tudi sistem oskrbe s hrano v Evropi se je v zadnjem stoletju močno spremenil. veliko dodanih sladkorjev, nasičenih maščob in soli. Takšna prehrana povzroča Na prvi pogled se zdi, da je zato naš sistem oskrbe s hrano »bogat« kot še razmah debelosti in z njo povezanih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so nikoli, saj lahko potrošniki izbiramo med (pre)številnimi izdelki z vseh koncev srčno-žilne bolezni, rak in sladkorna bolezen. Te sodijo med vodilne vzroke sveta in vse leto uživamo raznoliko hrano. smrti in prezgodnje umrljivosti in zaradi dolgotrajnega poteka povzročajo velike stroške (Food System Economics Commission, 2024). A to obilje je zgolj navidezno, saj trenutni sistem oskrbe s hrano ni pravičen in vzdržen za vse večji del ljudi. Tisti z nižjimi dohodki si ne morejo privoščiti Hrane je na svetu dovolj. Ni pa ustrezno razporejena, zato trpijo tako kakovostne hrane. Manjši kmetje ne morejo tekmovati z velikimi kmetijskimi tisti, ki je imajo premalo, kot tisti, ki je potrošijo preveč. obrati. Migrantski delavci delajo v človeka nevrednih razmerah. Ljudje v državah globalnega juga pa trpijo zaradi uničevanja lokalnega okolja in s tem Družbeni stroški hrane virov za preživetje. Obilje gre tudi na račun trpljenja rejnih živali. Te so predvsem v intenzivni Kmetijsko-prehranski sistemi nas oskrbujejo s hrano in na svetovni ravni živinoreji izpostavljene slabim življenjskim razmeram, rutinskim bolečim zaposlujejo skoraj 1,2 milijarde ljudi. Z negativnimi vplivi na okolje in socialno pohabljanjem, težkim okoliščinam pri transportu in krutim metodam zakola. varnost ljudi ter zdravstvenimi posledicami nezdrave prehrane pa tudi povzročajo velike družbene stroške (FAO, 2025). Ti stroški niso vključeni Intenzivna živinoreja ne povzroča samo trpljenja živali, ampak tudi ogroža v ceno hrane, so »skriti« in pristanejo na ramenih celotne družbe. zdravje ljudi. Povečuje protimikrobno odpornost zaradi neselektivne uporabe antibiotikov ter nevarnost širjenja zoonotskih bolezni (npr. covid). V tako Skriti družbeni stroški svetovnega sistema oskrbe s hrano znašajo pridelani hrani so lahko ostanki antibiotikov ter umetno dodanih in stresnih približno 10 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma hormonov. vrednosti proizvodnje izdelkov in storitev vseh držav skupaj. 9 Skriti družbeni stroški pridelave in potrošnje hrane Vizija trajnostnega sistema oskrbe v Sloveniji s hrano V Sloveniji so v letu 2024 skriti družbeni stroški kmetijsko- prehranskega sistema po oceni FAO znašali 5,69 milijarde dolarjev, Preobrazba v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano na vseh ravneh, od lokalne 1 preračunano po pariteti kupne moči (PKM) iz leta 2020, oziroma do globalne, je eno najmočnejših sredstev za rešitev iz večplastne okoljske in približno 9 % nacionalnega BDP. Največji delež teh stroškov nastaja družbene krize. zaradi nezdrave prehrane in škodljivih vplivov kmetijstva na okolje. Cena hrane za gospodinjstva Cilj preobrazbe v trajnostni sistem oskrbe s hrano je vsem ljudem Trajnostni sistem oskrbe s hrano Hrana se je v zadnjih letih občutno podražila. Pri tem so poleg motenj dostopna potrebna količina zdrave in v čim večji meri lokalno pridelane v dobavnih verigah, geopolitičnih napetosti in naraščajočih stroškov hrane. Trajnostni sistem oskrbe s hrano je odporen, saj deluje v okviru energije vse pomembnejši dejavnik podnebne spremembe. Višanje cene planetarnih mej ter prispeva k varovanju in obnovi naravnih virov in hrane najbolj občutijo socialno šibkejša gospodinjstva. ekosistemov. Takšen sistem zagotavlja preživetje in dostojne delovne pogoje ljudem, ki so v njem zaposleni. Živali v takšnem sistemu uživajo V Sloveniji gospodinjstva z najnižjimi dohodki porabijo za hrano visoke standarde dobrobiti. več kot petino svojega proračuna in ob visoki rasti cen hrane občutijo inflacijo bistveno bolj kot najpremožnejša gospodinjstva, ki za hrano porabijo pol manjši delež proračuna. Prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano zahteva korenite spremembe. Razredno neenakost dodatno povečuje dejstvo, da je kakovostna, Ključne strategije trajnostne preobrazbe so: ekološka in lokalno pridelana hrana pogosto dražja in nedostopna za • zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora, revnejše sloje prebivalstva. Industrijsko visoko predelana hrana je zanje • prehod na ekološke kmetijske prakse in pogosto edina dostopna izbira, kar pri socialno ranljivih skupinah vodi • zmanjšanje odpadne hrane. v večjo pojavnost kroničnih bolezni. Sprememba načina prehranjevanja bi prinesla kar 70 % koristi trajnostne preobrazbe sistema oskrbe s hrano. V gospodarsko razvitih regijah bi morali predvsem močno zmanjšati uživanje hrane živalskega izvora. Trajnostna preobrazba je v razpravah o prihodnosti oskrbe s hrano pogosto predstavljena kot nadstandard, ki si ga kot družba in potrošniki ne moremo privoščiti. Vendar pa argument, da je intenzivna konvencionalna pridelava hrane cenejša, zdrži le, dokler v njeno ceno ne vključimo skritih družbenih stroškov. Zaradi njih je obstoječi sistem dejansko zelo drag. Pravičen prehod na bolj vključujoč, zdravju prijazen in okoljsko trajnosten sistem pa bi prinesel velike ekonomske koristi, izboljšal zdravje ljudi in ublažil podnebno krizo (FSEC, 2024). [1] Stroški so preračunani po PKM, ker ta način omogoča primerjavo med državami z upoštevanjem razlik v življenjskih stroških in cenah. 10 Pridelava in potrošnja hrane v Sloveniji Naravni pogoji za visoko stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji niso dobri. Imamo premalo kmetijskih zemljišč, da bi lahko pridelali zadosti hrane za lastne potrebe. Slovensko kmetijstvo pridela premalo rastlinske hrane za prehrano ljudi. Večinski del kmetijskih zemljišč je uporabljen za pašo živine in pridelavo krme. Naša oskrba s hrano je močno odvisna od uvoza hrane in kmetijskih vložkov. Količina rdečega mesa in mesnih izdelkov, ki jih potroši povprečni prebivalec Slovenije, predstavlja resno grožnjo za zdravje. Zavržemo skoraj 80 kg hrane na prebivalca na leto, od tega 30 kg užitne. 11 Sistem oskrbe s hrano v Sloveniji je kompleksen. Posega na več družbenih Biotska raznovrstnost sektorjev in se razteza čez državne meje, saj je Slovenija uvoznica hrane, kmetijskih vložkov (semen, gnojil, krmil, sredstev za varstvo rastlin, Ohranjena biotska raznovrstnost je podlaga za ključne ekosistemske energentov itd.) in surovin za živilskopredelovalno industrijo. storitve rastlin in živali za oskrbo človeka s hrano. Skoraj 40 % območja Slovenije je vključenega v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, med tem je tudi veliko kmetijskih zemljišč. Pogoji za pridelavo hrane Slovenija še ima območja tradicionalne podeželske krajine, ki so sestavljena iz mozaika travnikov, pašnikov, njiv z različnimi vrstami poljščin, gozdnih otokov ter manjših skupin drevja in grmovja. Takšna Površina in kakovost tal kmetijskih zemljišč krajina zaradi svoje pestrosti zagotavlja obilo različnih habitatov, zato je velika tudi pestrost rastlin in živali v njej. Sonaravno kmetovanje v Kmetijska zemljišča (KZ) so osnova za prehransko varnost države. V Sloveniji mozaični krajini, npr. ekološka pašna živinoreja v visokogorju, prispeva je bilo leta 2022 v uporabi 0,23 ha KZ na prebivalca, kar je dvakrat manj k ohranjanju naravnih virov in ekološkega ravnotežja ter h kultiviranosti od povprečja EU. Slovenija je po površini najboljših zemljišč za pridelavo rastlinske hrane za človeka (njiv in vrtov) z okoli 180 tisoč hektarji ali 850 m 2 krajine. na prebivalca na repu evropskih držav (FAO, n.d.-1). Tradicionalna mozaična krajina z razmahom intenzivne konvencionalne kmetijske pridelave in s pozidavami izginja, biotska raznovrstnost pa Za prehransko varnost je potrebnih okrog 2.500 m2 njiv in vrtov na upada. Ogroženo je preživetje opraševalcev, ptic ter talnih in vodnih prebivalca, imamo pa jih le 850 m2 na prebivalca (ARSO, n.d.-1). organizmov (ZRSVN, 2010). Stanje je slabo predvsem zaradi desetletij intenzivne urbanizacije in Kakovost in razpoložljivost vode preobsežne pozidave najboljših KZ. Pozidava KZ pomeni trajno izgubo tal za pridelavo hrane. V Sloveniji se je kakovost pitne vode v zadnjih dveh desetletjih v Z uničenjem KZ dokončno zmanjšamo tudi vse okoljske oz. ekosistemske splošnem izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaževanja z gnojili storitve kmetijskih tal, kot so skladiščenje ogljika v tleh, filtriranje, čiščenje in sredstvi za varstvo rastlin. Na območjih z intenzivnim kmetijstvom, in bogatenje (pitnih) podzemnih voda, uravnavanje pretoka in površinskega npr. v Savinjski, Dravski in Murski kotlini, pa je podzemna voda še vedno odtoka vode ter kroženje hranil. prekomerno onesnažena, zaradi česar je ogrožena oskrba z zdravo pitno vodo (ARSO, 2024). Poleg tega, da imamo malo površin za pridelavo hrane, je na 76 % KZ pridelava omejena zaradi strmine, nadmorske višine, siromašnih tal ali Slovenija je z vodo dokaj bogata država (Souvent idr., 2023). podnebja. V čedalje pogostejših, daljših in močnejših sušah pa je pridelava hrane (z namakanjem) vse večji dodaten pritisk na porabo vode in lahko ogrozi Zdravo in s hranili bogato hrano lahko pridelamo na zdravih in neonesnaženih oskrbo ljudi s pitno vodo. Leta 2024 je bilo sicer namakane manj kot tleh. Analize stanja kmetijskih tal na 699 lokacijah, ki so bile reprezentativno 1 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi (ARSO, 2025). porazdeljene po glavnih kmetijskih rabah tal Slovenije (njive, intenzivni sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, hmeljišča in trajni travniki), so pokazale ugodno sestavo tal in nizko prisotnost onesnaževal (Vrščaj in Gerlušnik, 2024). 12 Značilnosti kmetijske pridelave Opredelitev ekološkega kmetijstva V Evropi je ekološko kmetijstvo edini trajnostni način kmetijske Struktura kmetijske pridelave pridelave, ki je natančno opredeljen z enotno evropsko zakonodajo (Evropski parlament in Svet Evropske unije, 2018). V njem veljajo V Sloveniji pridelamo predvsem premalo rastlinske hrane za neposredno številne prepovedi (npr. uporabe gensko spremenjenih organizmov, prehrano ljudi, saj paša živine in pridelava krme zasedata 84 % kmetijskih sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, lahko topnih mineralnih gnojil), zemljišč v uporabi. omejitve (npr. preventivne uporabe antibiotikov v živinoreji) in zahteve (npr. višji standard dobrobiti živali) ter priporočila (npr. širši Domača pridelava ne pokriva potreb po zelenjavi (okrog 40 %), sadju (manj kolobar, uporaba komposta in živinskih gnojil). kot 30 %), žitih (80 %) in krompirju (40 %) (SURS, n.d.-1). V Sloveniji je samo 25 % njiv namenjenih pridelavi rastlinske hrane za neposredno prehrano ljudi. Na večini njiv se prideluje krma. Kljub velikemu deležu kmetijskih zemljišč, ki so namenjena živinoreji, ta še vedno ne morejo prehraniti več kot 450.000 glav goveda, več kot 100.000 ovac, več kot 200.000 prašičev in več kot 6,5 milijonov kokoši in drugih vrst perutnine, ki jih redimo v Sloveniji (SURS, n.d.-2). Zato velike količine beljakovinske krme tudi uvažamo. Visoka stopnja samooskrbe Slovenije z govedino, perutninskim mesom, mlekom in jajci, kjer pridelava presega potrošnjo, je varljiva, saj je pridelava odvisna od uvožene krme. Ekološko kmetijstvo V letu 2023 je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.864 kmetijskih gospodarstev oz. približno 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Obdelovala so okoli 54.600 hektarjev oziroma 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (SURS, 2024-1). 13 Leta 2022 smo v Slovenijo uvozili 1.504.086 ton hrane, izvozili pa malo več Odvisnost od uvoza kot milijon ton hrane (SURS, n.d.-3). Več kot polovico uvožene hrane (60 %) uvozimo iz sosednjih držav (ARSO, n.d.-2). Čeprav je čim večja oskrba z lokalno pridelano hrano pri nas zimzeleni Leta 2022 je bilo v Sloveniji porabljenih 108.654 ton mineralnih gnojil politični cilj, v Sloveniji večino potrošene hrane uvozimo. V letu 2022 (KIS, 2024-1) in okrog 900 ton sredstev za varstvo rastlin, v pretežni meri je bila slovenskega izvora le približno petina razpoložljive hrane2 na proizvedenih v tujini (Menegat idr., 2022). Istega leta je Slovenija za potrebe domačem trgu (ARSO, n.d.-2). lastne živinoreje iz Brazilije in Argentine uvozila 235.537 ton oljnih pogač in V zadnjih 20 letih je pridelava hrane v Sloveniji ostajala na podobni drugih ostankov iz soje (SURS, n.d-4). Letno je za potrebe živilskopredelovalnih ravni, vendar pa je zaradi izvoza na slovenskem trgu vedno manj dejavnosti uvoženega tudi okrog 2.000 ton palmovega olja. doma pridelane hrane. 1500 Prehrana in ravnanje s hrano Potrošnja mesa 1000 Povprečni prebivalec Slovenije je v letu 2023 potrošil 1,8 kg mesa na teden, on od tega 1 kg rdečega mesa (SURS, n.d.-5). Del te mase tvorijo kosti, kože in maščobe, ki jih ljudje ne zaužijejo. Količina zaužitega rdečega mesa na tisoč t prebivalca tako okvirno znaša 500 g na teden, kar Nacionalni inštitut za javno 500 zdravje (NIJZ) opredeljuje kot resno tveganje za zdravje (NIJZ, 2022). Odpadna hrana 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 V Sloveniji letno zavržemo skoraj 80 kg hrane na prebivalca, od tega je približno 30 kg užitne. Skoraj polovica odpadne hrane nastane v Jajca Riž Krompir Meso gospodinjstvih, dobra tretjina v gostinstvu in strežbi, preostanek pa v Sladkor Zelenjava Sadje Žito distribuciji in trgovini z živili ter v proizvodnji hrane (vključno s primarno) Uvoz skupaj (SURS, 2024-2). Slika 4: Z odpadno hrano zavržemo delo ljudi, življenja živali in vse naravne vire, Naraščanje uvoza kmetijskih proizvodov v obdobju 2000–2022 (vir: ARSO ) ki so bili porabljeni za njeno pridelavo. [2] Kot hrana je definiran nabor naslednjih kmetijskih proizvodov v njihovi osnovni in predelani obliki: žito, 14 meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž. Oskrba s hrano v Sloveniji in podnebne spremembe Pridelava hrane v Sloveniji je zaradi podnebnih 50 sprememb ogrožena, hkrati pa naš način oskrbe s hrano povzroča emisije toplogrednih plinov. 40 Večinski del nacionalnih emisij toplogrednih plinov iz sistema oskrbe s hrano povzročita 30 živinoreja in pridelava krme. 20 Zaradi velikega uvoza hrane, kmetijskih vložkov in surovin za živilskopredelovalno industrijo smo 10 odgovorni še za emisije, ki nastanejo v tujini. 0 Kmetijstvo je močno ranljivo zaradi vse pogostejših in močnejših ekstremnih -10 vremenskih dogodkov. Pridelava hrane bo v prihodnosti čedalje -20 bolj odvisna od učinkovitosti prilagajanja na podnebne spremembe. 15 Oskrba s hrano povzroča emisije toplogrednih plinov in pospešuje podnebne spremembe. EMISIJE, KI NASTAJAJO NA OZEMLJU SLOVENIJE Kmetijstvo Živilskopredelovalne Distribucija hrane Ravnanje z dejavnosti odpadno hrano EMISIJE ZARADI UVOZA Uvoz hrane Uvoz kmetijskih Uvoz surovin za vložkov živilskopredelovalno industrijo Slika 5: Viri emisij TGP v sistemu oskrbe s hrano v Sloveniji 16 Leta 2022 je zaradi pridelave in potrošnje hrane na ozemlju Slovenije Emisije TGP iz sistema oskrbe s hrano nastalo 2.151 kt ekvivalenta CO oziroma 13,9 % nacionalnih emisij 2 (z upoštevanjem ponorov) (KIS, 2024-2; ARSO, 2024). Neposredne emisije sistema oskrbe s hrano v Sloveniji, ki nastajajo na Emisije iz živinoreje predstavljajo največji delež teritorialnih emisij ozemlju Slovenije, izvirajo iz: TGP iz sistema oskrbe s hrano v Sloveniji. • kmetijstva (vključno s porabo energije ter rabo in spremembo rabe Posredne emisije našega sistema oskrbe s hrano nastajajo v drugih zemljišč), državah pri proizvodnji hrane, kmetijskih vložkov in surovin za • živilskopredelovalne dejavnosti in distribucije hrane ter živilskopredelovalno industrijo, ki jih uvozimo v Slovenijo, in pri njihovem • ravnanja z odpadno hrano. transportu. Podatki o teh emisijah niso na voljo. Zaradi velike uvozne Veliko v Sloveniji pridelane hrane izvozimo, vendar emisije TGP in drugi vplivi odvisnosti sistema oskrbe s hrano v Sloveniji pa lahko sklepamo, da na okolje nastajajo v Sloveniji. so njegove skupne emisije še bistveno višje od emisij, ki nastajajo na nacionalnem ozemlju. živinoreja 61 % rastlinska pridelava 19 % raba zemljišč in spremembe rabe zemljišč -7 % poraba pogonskih goriv v kmetijstvu 11 % predelava, pakiranje, transport in prodaja hrane (ocena) 15 % ravnanje z odpadno hrano 2 % Slika 6: Emisije in odvzemi TGP v sistemu oskrbe s hrano v Sloveniji (vir podatkov: KIS, 2024-2; ARSO, 2024) 17 Posledice otoplitve bodo hude, njihove zametke lahko opazujemo že danes Ranljivost pridelave hrane zaradi kot pogostejše in daljše vročinske valove, izrazitejše suše ter pogostejše ujme in poplave. Z njimi se spreminjajo tudi pogoji za pridelavo hrane. podnebnih sprememb Dvig temperature Prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam je ključna prednostna naloga ter pogoj za prehransko varnost države Skupaj z ozračjem se segreva tudi vrhnji sloj tal. Rastna doba se podaljšuje – in dolgoročno uspešnost našega kmetijskega sektorja. spomladi se začenja prej, jeseni pa končuje kasneje. Poletja postajajo čedalje bolj vroča. Povečujeta se število in trajanje vročinskih Podnebne spremembe se v Sloveniji kažejo predvsem kot povišanje temperature valov. Narašča število vročih in ekstremno vročih dni. Rastline, pa tudi delavci zraka. Slovenija se zaradi svoje geografske lege ogreva hitreje od svetovnega v kmetijstvu in rejne živali so poleti izpostavljeni čedalje hujšemu vročinskemu povprečja. Ogrevanje se bo v 21. stoletju nadaljevalo, njegova intenzivnost pa stresu, ki pomeni veliko tveganje za zdravje in celo življenje ljudi in živali. je odvisna od družbenogospodarskega razvoja in uspešnosti podnebnih politik ter posledičnih emisij TGP (ARSO, 2018). V prihodnosti bomo imeli na številnih območjih Slovenije nevzdržno vroče poletne dni, ko aktivnosti na prostem, kot je pridelava hrane, čez °C dan ne bodo več mogoče. 6 +5,8 °C 5 Suše 4 +4,0 °C V prihodnosti se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijskih suš še povečevali. +2,4 °C Poleti lahko pričakujemo pogostejšo kombinacijo daljših sušnih obdobij, ki jih bodo 3 prekinjale intenzivne padavine. Ob vročinskih valovih se povečuje tudi verjetnost +2,9 °C hitro razvijajočih se »rapidnih« suš. 2 Suše zmanjšujejo kakovost in količino pridelka hrane za ljudi in krme za živino. 1 0 Padavine -1 Letna višina padavin in napajanje podzemne vode naj bi se proti koncu stoletja povečala. -2 Spreminjajo se tudi vzorci padavin in s tem povezani vodni primanjkljaji in presežki. 1850 1875 1900 1925 1950 1975 2000 2025 2050 2075 2100 Zaradi višjih temperatur je snežnih padavin vse manj. Zato se povečuje tveganje za poplave pozimi in za zagotavljanje potrebnih količin vode rastlinam v rastni dobi. Povečanje izpustov CO (SSP3-7.0) Stabiliziranje izpustov CO 22 in počasno pojemanje (SSP2-4.5) V prihodnosti bomo vse več padavin dobili v obliki močnih nalivov, kakršni Hitro pojemanje izpustov CO , Letno povprečje 10-letno gibanje 2 se danes še dogajajo samo izjemoma. ničelni izpusti okrog 2080 (SSP1-2.6) Vse pogostejše močne padavine povečujejo tveganje za erozijo tal. S segrevanjem Slika 7: Ogrevanje ozračja v Sloveniji glede na predindustrijsko obdobje: meritve ozračja se povečuje tudi verjetnost za intenzivnejše nevihte z debelejšo točo. za obdobje 1850–2020 in ocene do leta 2100 (prirejeno po Berkeley Earth) 18 Ključne strategije za spremembe Za povečanje okoljske trajnostnosti in odpornosti sistema oskrbe s hrano v Sloveniji so potrebne spremembe pri pridelavi in potrošnji hrane. Da bi ohranili potencial za pridelavo hrane, je treba zavarovati obseg kmetijskih zemljišč in izboljševati njihovo kakovost z ohranitvenimi agroekološkimi praksami. Prehod na trajnostno prehrano in zmanjšanje količine odpadne hrane bi koristila zdravju ljudi in okolja. Za trajnostno preobrazbo sistema oskrbe s hrano je potreben spodbuden sistem politik. 19 Agroekološke prakse so temelj prilagajanja kmetijstva na podnebne Zavarovanje potenciala za pridelavo spremembe. Zato je potrebno povečanje obsega ekološkega kmetijstva, ohranitvena obdelava tal pa bi morala postati normativ hrane tudi v konvencionalnem kmetijstvu. Zavarovanje kmetijskih zemljišč Emisije TGP v ekološkem kmetijstvu Trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti Pri ekološki pridelavi je količina pridelka običajno manjša kot pri v nekmetijsko rabo je najpomembnejši ukrep za ohranitev potenciala za konvencionalnem kmetijstvu, zaradi česar ima lahko ekološko pridelavo hrane in samooskrbo. Na kmetijskih zemljiščih mora imeti najvišjo pridelana hrana večji neposredni ogljični odtis na enoto pridelane prioriteto pridelava hrane za ljudi. hrane od konvencionalno pridelane. Kljub temu pa je prehod na Povečanje kakovosti kmetijskih zemljišč ekološko kmetijstvo ukrep z večplastnim učinkom na blaženje z agroekološkimi praksami Na ekološko obdelovanih njivah se iz ozračja v talno organsko snov podnebnih sprememb. Ker imamo v Sloveniji malo kmetijskih zemljišč in ker so ta pod stalnim veže več CO (tla so ponor TGP). Poleg tega v ekološki pridelavi ni 2 pritiskom pozidave, bo za ohranitev potenciala za pridelavo hrane treba dovoljena uporaba kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in povečati kakovost vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč. mineralnih gnojil, katerih raba in proizvodnja povzročata emisije TGP. Agroekološke prakse izboljšujejo rodovitnost in odpornost tal Pri ekološki reji živali zaradi manj intenzivnega prirastka nastaja s povečevanjem vsebnosti organske snovi (humusa) v tleh. več emisij TGP na enoto prirejenega mesa, mleka ali jajc kot pri konvencionalni reji. Vendar pa je dovoljena manjša obtežba oziroma manjše število živali na hektar, zato so skupne emisije lahko manjše. Agroekološke prakse V ekološkem kmetijstvu praviloma nastajajo večje specifične Agroekološke kmetijske prakse vključujejo ohranitveno obdelavo emisije, vendar ne nujno tudi večje skupne emisije TGP. tal, uporabo organskih gnojil, gojenje pokrovnih rastlin, širok kolobar, raznovrstnost poljščin, ekološko varovanje rastlin, gojenje stročnic, ki vežejo dušik, agrogozdarstvo ter integriranje poljedelstva in živinoreje Poleg povečevanja in vzdrževanja primerne rodovitnosti tal ter (FAO, n.d.-2). blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje agroekološke prakse tudi varujejo kakovost vode, ohranjajo biotsko raznovrstnost tal in kmetijskega prostora ter izboljšujejo dobrobit rejnih živali. Tla, ki so bogata s humusom, zadržijo več vode, ki jo imajo zato rastline v sušnih obdobjih dlje na razpolago. Poleg tega zadržijo tudi več hranil, Količina hrane, ki jo lahko pridelamo v Sloveniji, je zelo omejena. zmanjšujejo njihovo izpiranje v podzemne vode ter bolje razgrajujejo ali Zato si ne moremo privoščiti nadaljevanja uničujočega trenda zadržujejo onesnaževala. Takšna tla so »živa«, saj imajo tudi mnogo več pozidave kmetijskih zemljišč, uporabe kmetijskih zemljišč za druge živih organizmov, zaradi česar so bolj strukturna in zračnejša. Z več porami namene, kot je pridelava hrane, ter izčrpavanja kmetijskih tal bolje sprejmejo poplavno vodo in so manj nagnjena k eroziji ob ekstremnih s konvencionalno obdelavo. padavinah. 20 Uskladitev kmetijske pridelave Trajnostna potrošnja s prehranskimi potrebami Zmanjšanje potrošnje živil živalskega izvora Povečanje pridelave rastlinske hrane Za dejanski prispevek slovenskega sistema oskrbe s hrano k blaženju za prehrano ljudi podnebnih sprememb ne zadostuje le zmanjšanje obsega domače V idealnem sistemu bi pridelava hrane na ozemlju države zagotavljala mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Če namreč domačo hrano 3 živinoreje, ampak je hkrati potrebno zmanjšanje domače porabe zadostno oskrbo prebivalcev z varno in kakovostno, trajnostno pridelano živalskega izvora nadomestimo z uvoženo, emisije pri njeni pridelavi hrano. V Sloveniji pridelamo predvsem premalo rastlinske hrane za prehrano nastanejo nekje drugje, vendar enako kot domače pristanejo v ozračju ljudi. in pospešujejo podnebne spremembe. Porabo hrane živalskega izvora je Zato je kmetijstvo treba usmeriti v pridelavo zelenjave, sadja, stročnic, žita in zato treba v čim večji meri nadomestiti z beljakovinskimi rastlinami, kot krompirja za prehrano ljudi ter zanjo sprostiti predvsem rodovitna ravninska so stročnice in oreški. kmetijska zemljišča, kjer je zdaj pridelovana živinska krma. V trajnostni prehrani prevladuje raznolika polnovredna hrana Zmanjšanje obsega živinoreje rastlinskega izvora. Brez zmanjšanja obsega živinoreje v Sloveniji ni mogoče izboljšati Lokalno pridelana ekološka hrana samooskrbe s hrano in prehranske varnosti, pa tudi ne zmanjšati odvisnosti od uvožene krme in kmetijskih emisij TGP. Poleg tega pridelava hrane Lokalno pridelana hrana je praviloma bolj sveža in okusna. Z njeno živalskega izvora, predvsem govejega mesa in mleka, v Sloveniji daleč potrošnjo tudi podpiramo naš kmetijski sektor. Če je pridelana na presega naše dejanske prehranske potrebe. ekološki način, je po hranilni vrednosti načeloma bogatejša in tudi varnejša, saj vsebuje manj ostankov sredstev za varstvo rastlin. Zmanjšati je treba predvsem obseg ravninske živinoreje in pridelave krme, ekološka pašna živinoreja pa ima svoje mesto v hribovitem svetu, ki je za Težnja k čim večjemu pokritju prehranskih potreb prebivalcev z doma poljedelstvo manj primeren. Tam je živinoreja pomembna tudi za varovanje pridelano hrano je tudi ključni dejavnik državne prehranske varnosti in biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. suverenosti. Hrana je temeljna življenjska dobrina, zato oskrbe z njo ni pametno Izboljšanje standardov na področju dobrobiti rejnih živali prepuščati tujim rokam in muhavosti globalnih trgov. v podporo trajnostni živinoreji Izboljšanje dobrobiti rejnih živali je lahko eden ključnih podpornih Sezonska, nepredelana in nepakirana hrana mehanizmov za zmanjšanje obsega živinoreje, saj državljani v veliki Z izbiro sezonske, čim manj predelane hrane prispevamo k zmanjšanju meri podpirajo ukinitev vseh oblik intenzivne reje. emisij TGP, ki nastajajo pri skladiščenju, obdelavi za upočasnitev staranja in predelavi. Nepredelana hrana je tudi bolj zdrava, saj z vsako dodatno Iz okoljskih, pa tudi iz etičnih razlogov je potrebna posodobitev predelavo izgublja pomembna hranila, pogosto se tudi poveča vsebnost zakonodaje na področju dobrobiti rejnih živali, tako da bo ta konzervansov, sladil, soli in maščob v njej. skladna z znanstvenimi dognanji. [3] Varnost hrane se nanaša npr. na morebitne ostanke kemikalij in možnost povzročitve bolezni 21 (npr. bolezni norih krav ipd.), dejavniki kakovosti pa so npr. hranilna vrednost, svežina in okus. Predelana hrana pogosto vsebuje palmovo olje, ki je zaradi intenzivnega Preprečevanje nastajanja odpadne hrane monokulturnega načina pridelave velik okoljski in družbeni problem. Pri hrani, pakirani v plastiko, je problematična tudi zavržena embalaža, ki je zaradi trenda Z zmanjšanjem odpadne hrane se zmanjša količina hrane, ki jo je treba uživanja vnaprej pripravljene hrane v porastu. pridelati, ter s tem povezani škodljivi vplivi na okolje in poraba naravnih virov, kot so kmetijska zemljišča. Zato bi s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane lahko tudi bistveno povečali pokritost prehranskih potreb prebivalcev Slovenije z lokalno pridelano hrano. 1 Večinoma rastlinskega izvora Hrana, ki ne pristane 3 med odpadki 6 Čim manj predelana 5 Pridelana lokalno ter kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine 2 Pridelana na ekološki način 4 7 Čim manj zapakirana Sezonska Slika 8: Vodila za prehrano, ki je koristna za zdravje ljudi in okolja (vir: Umanotera) 22 Šibkosti slovenskega kmetijstva bi se zmanjšale s podporo generacijski Sistemsko okolje za trajnostno prenovi in tehnološkemu napredku za povečanje produktivnosti brez škodljive intenzifikacije. preobrazbo Trajnostni razvoj kmetijskega sektorja mora potekati vzporedno Vsi, ki smo del sistema oskrbe s hrano, nosimo odgovornost in lahko z ohranjanjem naših omejenih kmetijskih zemljišč. prispevamo k njegovi trajnostni preobrazbi. Najmočnejši vzvod za V podnebni politiki bi moral višji cilj zmanjšanja kmetijskih emisij TGP spremembe pa je spodbudno sistemsko okolje. Tega sestavljajo politike, bolje odražati prispevek sektorja k nacionalnemu ogljičnemu odtisu. kot so strateški dokumenti, zakonodaja in drugi predpisi. Politike za spodbujanje trajnostne Integrirana strategija potrošnje hrane Priprava integrirane kmetijsko-prehranske strategije lahko pripomore H konkurenčnosti trajnostnega kmetijstva pripomore tudi spodbujanje k vzpostavitvi skladnega, celovitega in trajnostno usmerjenega okvira trajnostne potrošnje hrane. Z njim se vzpostavlja povpraševanje po politik, ki naslavljajo pridelavo in potrošnjo hrane. V procesu priprave takšne na trajnostni način pridelani domači hrani in v kratkih dobavnih verigah strategije se odpira prostor za medsektorsko usklajevanje in vključevanje lahko kakovostni lokalni pridelki dosežejo primerne cene. različnih deležnikov. To omogoča oblikovanje bolj kakovostnih politik, ki so v družbi deležne tudi večje stopnje konsenza in večje podpore za njihovo Cilji politik na tem področju so večja fizična razpoložljivost, cenovna izvajanje. dostopnost in privlačnost zdrave in trajnostno pridelane hrane. Pomembna je tudi krepitev informiranosti in usposobljenosti ljudi Kmetijska in podnebna politika v zvezi z zdravimi in trajnostnimi prehranskimi izbirami. Kmetijska politika bi morala podpirati slovenske kmete pri trajnostnem Cilj politik za spodbujanje trajnostne potrošnje hrane je prehodu ter stremeti k povečanju prehranske suverenosti države in varnosti prehransko okolje, v katerem so zdrave in trajnostne izbire njenih prebivalcev. tudi najlažje. Trajnostna usmeritev slovenskega kmetijstva je lahko konkurenčna le ob ciljni porabi sredstev kmetijske politike za prilagajanje podnebnim spremembam ter nagrajevanje kmetov za trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč, zmanjševanje emisij TGP, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti vode in tal ter povečanje dobrobiti živali. Posebne spodbude bi morale biti namenjene: • prehodu na ekološko kmetijstvo, • zmanjšanju obsega ravninske živinoreje, • povečanju pridelave zelenjave, sadja in stročnic. 23 Fizična Cenovna razpoložljivost dostopnost zeleno javno naročanje subvencije (npr. za šolsko (npr. minimalne zahteve za prehrano) ekološka živila in rastlinske obroke) obdavčenje hrane (npr. nižji podpora kratkim oskrbnim verigam DDV pri zdravi in lokalni hrani) standardi za ponudbo hrane dohodki gospodinjstev (npr. v menzah in restavracijah univerzalni temeljni dohodek) (npr. prepoved ponudbe hitre hrane v šolah) Informacije Privlačnost in veščine trženje in oglaševanje prehranske smernice, (npr. omejevanje trženja ki upoštevajo zdravstvene nezdrave hrane) in okoljske vidike promocija kulturnih vidikov informacije o izdelkih/ trajnostne hrane (npr. tradicionalnih označevanje živil (npr. certifikat jedi z nizkim okoljskim odtisom) za ekološka živila) vključevanje trajnostne hrane krepitev prehranske pismenosti, v popularno kulinariko (npr. TV še posebej otrok oddaje s chefi, kuharski tečaji) navodila za zmanjševanje odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu Slika 9: Štiri dimenzije prehranskega okolja s primeri politik, ki vplivajo na potrošnjo hrane (prirejeno po Agora Agriculture in IDDRI) 24 Viri in dodatna pojasnila Viri ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. (2018). Ocena podnebnih sprememb FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2018). v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del. http://meteo.arso.gov.si/ Sustainable food systems: Concept and framework (Technical brief). Food and uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf Agriculture Organization of the United Nations. http://www.fao.org/3/ca2079en/ ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. (2024). CA2079EN.pdf Slovenia’s National Inventory Document 2024. https://unfccc.int/documents/644829 FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2025). The state ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje (2025). of food and agriculture 2024: Value-driven transformation of agrifood systems. Namakanje kmetijskih zemljišč. https://doi.org/10.4060/cd2616en https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/namakanje-kmetijskih-zemljisc-5 ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. (n.d.-1). FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations. (n.d.-1). FAOSTAT: Sprememba rabe zemljišč Land use (Data set). FAO. http://www.fao.org/faostat/en/#data/RL in kmetijstvo. https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/sprememba-rabe-zemljisc- kmetijstvo-3?tid=1 FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations. (n.d.-2). ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. (n.d.-2). The 10 elements of agroecology: Guiding the transition to sustainable food Struktura uvoza hrane. https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/struktura-uvoza-hrane and agricultural systems. https://openknowledge.fao.org/server/api/core/ bitstreams/3d7778b3-8fba-4a32-8d13-f21dd5ef31cf/content Crippa, M., Solazzo, E., Guizzardi, D., Monforti-Ferrario, F., Tubiello, F. N., & Leip, A. (2021). Food systems are responsible for a third of global anthropogenic GHG FSEC – Food System Economic Commission. (2024). The economics of emissions. the food system transformation: Global food systems policy report. https:// Nature Food, 2(3), 198–209. https://doi.org/10.1038/s43016-021-00225-9 foodsystemeconomics.org/wp-content/uploads/FSEC-GlobalPolicyReport- Evropski parlament in Svet Evropske unije. (2018). Uredba (EU) 2018/848 Evropskega February2024.pdf parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change. (2019). Special report on list EU, L 150, 14. 6. 2018, str. 1–92. climate change, desertification, land degradation, sustainable land management, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007. Uradni TXT/?uri=CELEX:32018R0848 food security, and greenhouse gas fluxes in terrestrial ecosystems. https://www. ipcc.ch/srccl the world’s land and water resources for food and agriculture (SOLAW) – Managing KIS – Kmetijski inštitut Slovenije. (2024-1). Slovensko kmetijstvo v številkah. KIS. FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2011). The state of systems at risk. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome https://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah/KIS_Slovensko_ and Earthscan, London. kmetijstvo_v_stevilkah_za_leto_2024_SLO_sp.pdf https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/ d2356bff-1c02-4443-9701-5d3ef0212c72/content/i1688e.htm 25 KIS – Kmetijski inštitut Slovenije. (2024-2). Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.-3). Izvoz in uvoz hrane. SiSTAT. v letu 2023. https://skp.si/wp-content/uploads/2024/09/Podnebno_porocilo_2023_ https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490421S.px koncna_objava.pdf SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.-4). Izvoz in uvoz po: uvoz/izvoz, Menegat, S., Ledo, A., & Tirado, R. (2022). Greenhouse gas emissions from global država, kombinirana nomenklatura, leto (nabor podatkov). SiStat. https://pxweb. production and use of nitrogen synthetic fertilisers in agriculture. Scientific Reports, stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490201S.px 12(14490). https://doi.org/10.1038/s41598-022-18773-w SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.-5). Bilanca proizvodnje in NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Priporočila glede uživanja potrošnje mesa (1000 t), koledarsko leto, Slovenija, letno. SiSTAT. https://pxweb. rdečega mesa in mesnih izdelkov. https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske- stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px smernice/priporocila-glede-uzivanja-rdecega-mesa-in-mesnih-izdelkov Vrščaj, B., Gerlušnik, A. (2024). Spremljanje stanja tal v Sloveniji in povzetki Poore, J., & Nemecek, T. (2018). Reducing food’s environmental impacts through ugotovitev. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Tla/Srecanje- producers and consumers. Science, 360(6392), 987–992. https://doi.org/10.1126/ Slovenskega-partnerstva-za-tla-2024/03_Spremljanje-stanja-tal-v-Sloveniji-in- science.aaq0216 povzetki-ugotovitev.pdf Richardson, J., Steffen, W., Lucht, W., Bendtsen, J., Cornell, S. E., idr. (2023). Earth ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. (2010). Ljudje z naravo, beyond six of nine planetary boundaries. Science Advances, 9(37), Article eadh2458. narava za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. https://zrsvn-varstvonarave.si/wp- https://doi.org/10.1126/sciadv.adh2458 content/uploads/2019/09/Biodiverziteta__Koncna_verzija_2306.pdf Ritchie, H., Rosado, P., & Roser, M. (2022). Environmental impacts of food production. Our World in Data. https://ourworldindata.org/environmental-impacts-of-food Rockström, J., Thilsted, S.H., Willett, W., idr. (2025) The EAT–Lancet Commission on healthy, sustainable, and just food systems. The Lancet, 406(10512), 1625 - 1700. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(25)01201-2 Souvent, P., Pavlič, U., Andjelov, M., Rman, N. & Frantar, P. (2023). Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2022–2027 (NUV III). https:// www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F44P7D1H/d1256491-4e71-4b00-9a6b- 3b44dda6da19/PDF SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (2024-1) Ekološko kmetijstvo, 2023. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13231 SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (2024-2). Odpadna hrana, 2023. https:// www.stat.si/StatWeb/News/Index/13128 SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.-1). Stopnja samooskrbe (%) po vrstah kmetijskih proizvodov. SiSTAT. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/H205S.px SURS – Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.-2). Število živali, Slovenija, letno. SiSTAT. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H203S.px 26 Slovar pojmov biotska raznovrstnost raznovrstnost organizmov, ki se kaže v njihovi ohranitveno kmetijstvo način kmetovanja, ki ohranja naravne vire in ekosistemski, vrstni in genetski različnosti zmanjšuje negativne posledice kmetijstva blaženje podnebnih sprememb na okolje – predvsem gre za ohranjanje ukrepi in dejavnosti, ki zmanjšujejo človekov vpliv na podnebje z zmanjševanjem emisij in/ali in zagotavljanje dolgotrajne rodovitnosti, povečanjem odvzemov TGP preprečevanje in zmanjševanje degradacije ter povečevanje biotske raznovrstnosti v tleh ekološko kmetijstvo celosten sistem trajnostnega upravljanja kmetij z minimalno obdelavo, stalno pokritostjo tal in in pridelave hrane, ki zahteva višji standard širokim kolobarjem dobrobiti živali in je v EU opredeljen z enotno zakonodajo, ki predpisuje trajnostno rabo gnojil prehranska varnost stanje, ko imajo vsi ljudje stalen fizični, družbeni ter prepoveduje uporabo sintetičnih sredstev in ekonomski dostop do zadostne količine za varstvo rastlin in gensko spremenjenih varne in kakovostne hrane, ki izpolnjuje njihove organizmov prehranske potrebe za aktivno in zdravo življenje intenzivno kmetijstvo način kmetovanja, kjer je cilj maksimalni pridelek na enoto površine, časa in dela prilagajanje podnebnim sprejemanje ukrepov za preprečevanje ali spremembam zmanjšanje škode ter izkoriščanje morebitnih konvencionalno kmetijstvo način kmetovanja, za katerega je značilna pozitivnih učinkov sprememb podnebja večja ali celo izključna poraba mineralnih gnojil in intenzivna uporaba fitofarmacevtskih sistem oskrbe s hrano (tudi celotna veriga akterjev in njihovih medsebojno sredstev – pogosta posledica dolgoročnega sistem pridelave in potrošnje povezanih dejavnosti, vključenih v pridelavo, konvencionalnega kmetovanja je degradacija hrane ali kmetijsko-prehranski predelavo, distribucijo, prodajo in porabo naravnih virov na kmetijskih površinah (npr. sistem) živilskih proizvodov ter ravnanje z odpadno erozija, zbitost, onesnaženost in splošno slabša hrano kakovost tal ter manjša biotska raznovrstnost) sredstva za varstvo rastlin (tudi sredstva za zaščito kmetijskih rastlin pred kmetijski vložki fitofarmacevtska sredstva – škodljivci in boleznimi, za večanje odpornosti vložki, ki se uporabljajo pri kmetijski pridelavi (voda, energija, gnojila, sredstva za varstvo FFS) rastlin ter za zatiranje plevelov rastlin, mehanizacija in oprema, krmila, zdravila, teritorialne emisije TGP emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo na semena in sadike, delo idr.) ozemlju nekega območja, najpogosteje države ogljični odtis količina in učinek toplogrednih plinov, ki jih povzroči posameznik, dejavnost, izdelek, organizacija ali država 27 Seznam kratic in krajšav Kolofon Kratica/ Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano Beseda ali besedna zveza Slovenski prevod simbol Izdajateljica: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ARSO Agencija Republike Slovenije Urednica in glavna avtorica: dr. Renata Karba, Umanotera za okolje Strokovni prispevki: BDP bruto domači proizvod mag. Senka Šifkovič, Umanotera (voda, dobrobit živali), Saša Kralj, CO ogljikov dioksid Umanotera (neenakosti in nepravičnosti v svetovnem sistemu oskrbe 2 s hrano), dr. Anamarija Slabe, Društvo Šolski ekovrtovi (ekološko ekvivalent ekvivalent toplogrednega CO učinka CO 2 kmetijstvo) ter dr. Borut Vrščaj (površina in kakovost kmetijskih zemljišč) 2 FAO Jezikovni pregled: Tadej Turnšek Food and Agriculture Organizacija Združenih narodov Organization of the United za prehrano in kmetijstvo Oblikovanje in prelom: Nations DBP Studio (Darja Brečko Poženel, Nuša Mihalič, Fia Rus Kuzmanoski) FSEC Food System Economics Komisija za ekonomiko sistema Elektronska izdaja je dostopna na www.podnebnimeni.si. Commission oskrbe s hrano © Umanotera, 2025 IPCC The Intergovernmental Panel Medvladni odbor za podnebne on Climate Change spremembe KIS Kmetijski inštitut Slovenije Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano je objavljen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva–Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0). KZ kmetijsko zemljišče Dovoljeno je reproduciranje, distribuiranje, javna objava in predelava dela, pod pogojem, da sta navedena avtor izvirnega dela in vir ter da se morebitne predelave delijo pod enakimi pogoji. NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje PKM pariteta kupne moči Ta dokument je bil pripravljen v okviru projekta Podnebni meni, ki ga sofinancirata Eko sklad, SURS Statistični urad Republike j. s. in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, Slovenije so odgovorni avtorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada, j.s. TGP toplogredni plini Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni ZRSVN Zavod Republike Slovenije knjižnici v Ljubljani za varstvo narave COBISS.SI-ID 257577987 ISBN 978-961-6450-46-1 (PDF) 28 Vodnik izhaja iz publikacije Trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane – Pregled stanja s pristopi za doseganje sprememb, ki podrobneje obravnava tematiko oskrbe s hrano. Oba dokumenta sta dostopna na www.podnebnimeni.si. 29