if undelivered retura to:
"GLASILO K. S. K. f JEDNOTE" 0117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 17,300
Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84
For nonmembers ________.$1.60
Foreign Countries ........$3.00
Telephone: Randolph 361?

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
miiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiniiiinHiininiimnt
Največji slovenski tednik v Združenih Državah
Izhaja rsak torek
Ima 17,300 naročnikov
Naročnina:
Za člane, na leto.......$0.84
Za nečlane__________J 1.60
Za inozemstvo_____$3.00
NASLOV
uredništva in upravnifttva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: RnJolph 3812.
atmniTtttmtrTTt:tmi:8nn?m»ttu«uyr
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 29. — No. 29.
CLEVELAND, O., 20. JULIJA (JULY), 1926.
Leto XII. — Volume XIL
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ ZA XVI. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE
2a društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.: Louis Zeleznikar, John Zefran, Frank Grill, Frank Banich.
Za društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.: Jakob Sega, John Zivetz st* John Filak, Louis Kosmrl, Dr. M. J. Ivec, Anton Russ.
Za društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111.: Joseph Klepec.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.: George Nemanich.
Za društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, 111.: Joseph Gende.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111.: Frank Terlep.
Za društvo sv. Janeza Krstnika. št. 11, Aurora, 111.: Joseph "Fajfar.	• t r
Za društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., Martin Muli ic h, Ignatz Pancar.
Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14. Butte, Mont.: John Malerich.
Za društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa.: Vinko Besal.
Za društvo sv. Jožefa, št. 16, Virgihia, Minn.: Joseph Jakše.
Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich.: John Simonich*
Za društvo sv. Jožefa, št. 21. Presto, Pa.: Rev. Albin Moder.
Za društvo sv. Barbare, št. 23. Bridgeport. O.: Michael Ho-chevar.
Za društvo sv. Vida. št. 25, Cleveland, O.: John Gornik, Rev. B. J. Ponikvar, Leo Kushlan, Dr. M. F. Oman, Anton Strniša.	'	»
Za društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111.: John Gregorich, Frank Laurich. Simon Setina, John Lekan, Joseph Sitar. Fraak Skul ml.
Za društvo sv. Petra, št. 30. Columet, Mich.: Math F. Kobe.
Za društvo Marije Device, št 33. Pittsburgh. Pa.: Joseph Pavlakovich.
Za društvo sv. Petra in Pavla. št. 38, Kansas City, Kans.: Peter Majerle jr.
Za društvo sv. Barbare, št. 40,.Hibbing, Minn.: John Pov-sha.	•	-i,
Za društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.: John Jev-nikar.
Za društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa.: John F. Simon ič, Anton Malešič.
Za društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont.: Frank Pe telin.
Za društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, ID.: John Likovich, Martin Golobič.
Za društvo sv. Frančiška Serafinskega, št. 46, New York. N. Y.: Frank Potočnik.
Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa Math Ivanich. Michael Bahor, Louis Rihtarsich.
Za društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Kazimir Cvercko.
Za društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, HI.: Frank Jerina, August Cepon.
Za društvo sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., Joseph Sedmak.	»
Za društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo.: Rev. Geo. M. Trunk, Matt Yamnik.
Za društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.: Alois Cešark.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn.: George Brince, Frank Peterlin.
Za društvo sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O.: Michael Pavlakovich.
Za društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O.: Ignac Godec, Anton Kordan, Anton Globokar.
Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa.: John Skoff, Joseph Yagušič.	'
Za društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65 Milwaukee, Wis.: Frank Francich, Luka Urankar.
Za društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo.: Anton Muich.
Za društvo sv. Antona, št. 72, Ely, Minn.: Louis Perušek.
Za društvo Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa.: John Osolin.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.: Mary Ko-bal, Julia Gottlieb. Mary Gregorich jr.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., Ignacij Grom.
Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111.: Louise Likovich, Ursula Kucic.
Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.: Josephine Fortun.
Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, Ix>rain, O.: Frances Tomazin.
Za društvo sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo.: Theresa Potochnik.
Za društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, III.: Frank Skedel.
Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 91. Rankin. Pa.: R. G. Rudman.	IJr f l^f'-|S '
Za društvo sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa.: ilary Novo-
A(>	I
gradac
Za društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Mihn.fJoseph J. Sterle, Joseph Virant.
Za društvo sv. Alojzija, št. 95. Broughton, Pa.: Anton Ipa-
vec.
Za društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, III.: Frank Gospodarich. Ta delegat zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 119. Rockdale, 111.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, Eorain, O.: John Juha:
Za društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis.: Anton F. Kozlevčar.
N Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.: Mary Kocman.
Za društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111.: Jean M. Težak, Mary Golobitsh.
Za društvo sv. Družine, št 109, Aliquippa, Pa.: Anton Ha-bich. Ta delegat zastopa tudi društvo sv. Antona Padovanskega, št. 168, Hostetter, Pa.,, in društvo sv. Antona Padovanskega, št. 185, Burgettstown, Pa.
Za društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.: Joseph Lek-
šan.
Za društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: Frances Brtoncelj.
Za društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., Frank Jerich.
Za društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.: Anton Jeršin.
Za društvo sv. Veronika, št. 115, Kansas City, Kans.: Katy Martineic.
Za društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa.: Pauline Osolin, Mary Telban.
Za društvo sv. Jožefa, št. 122, Rock Springs. 'vVyo.: Matt Leskovec. Ta delegat zastopa tudi društvo Marije Pomočnice, št 17, Jenny Lind, Ark., hi društvo Marija Zdravi« Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo.
Za društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport. O.: Marija Hoge.
Za društvo sv. Ane. št. 127. Waukegan, 111.: Frances Ter-
ček.
Za društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn.: John Verant.
Za društvo sv. Družine, št. 136, Willard. Wis.: Ludvik Perušek.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.: Rev. James Cerne, John Udovich.
Za društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver,Falls, Pa.: Joseph Kempelja.
Za društvo sv. Jožefa, št 146, Cleveland. O.: Dominik Blatnik, Anton Miklaučič, Joseph Lekan.
Za društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: Anton Kolar.
Za društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland, O.: Mary Globokar, Mary Miklaučič.
Za društvo sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111.: Fabi-jan Markovich.
Za društvo sv. Jeronima, št 15^ Canonsburgh, Pa.: John Pelhan.	/
Za društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.: Mary Champa.
Za društvo Kraljica Majnika. št. 157, Sheboygan, Wis. Mary Falle.
Za društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O.: Helena Mally, Mary Bombach, Josephine Menart, Frances Debevc, Antonija Zupan.
Za društvo sv. Mihaela, št 163, Pittsburgh. Pa.: Matt Bro-zenič, Anton Paur, Kata Vidonič, Mijo Kovačič.
Za društvo Marija Pomagaj, št. 164, Eveleth. Minn.: Mary Shukle.
Za društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West~Allis, Wis.: Angeline Pishkur.
• Za društvo sv. Jožefa, št 168, Bethlehem, Pa.: Charles M. Kuhar.
Za društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.: Frank Matoh, Anton Leskovec jr., Karo! Skebe.
Za društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O.: Joseph Grdina.
Za društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.: Mary Lukšich.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich.: Frank Hrešček.
Za društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa.: Mrs. Dorothy Dermes.
Za društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O.: Ivana Pust. Ta delegatinja zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn.: Helen Yurcich. Označena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št. 200, Eveleth, Minn., in društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn.
Skupno število dosedaj prijavljenih delegatov znaša 101 in 84 delegatinj.
%	Josip Zat&r, glavni tajnik.
ŠKOF JEGLIČ V CLEVELANDU
Zadnje dni, od 15. do 18. julija je imela naša cleveland-ska naselbina dva slovenska škofa kot častna gosta, vrniv-ša se z minulega Evharistične-ga kongresa v Chicagu. To sta bila ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič in škcff dr. Janez Gnido-vec iz Skoplja.
Vse tri slovenske fare so medsebojno tekmovale, da čim lepše pozdravijo v prvi vrsti prevzvišenega škofa Jegliča, ki se je prvič s svojim spremstvom mudil v naši ameriški Ljubljani.
Škof Jeglič je dospel iz Pueblo, Colo., v Cleveland minuli četrtek zjutraj na Union posta jo, škof Gnidovec pa s parnikom iz Detroita, Mich. Na Union postaji je škofa Jegliča pričakovala posebna deputacija fare sv. Vida in okrog sto šolarjev v 16 lepo okrašenih avtomobilih.
Ko je pre vzvišeni škof dospel do cerkve sv. Vida, ga je ondi že pričakovalo številno vernikov in nad tisoč šolarjev, ki so mu tvorili špalir. Visokemu gostu v počast je bila cerkev, farovž in šola sv. Vida ozaljšana z raznimi zastavami in dvema slavolokoma. Tudi St. Clair Ave in hiše v bližini slovenske cerkve so bile okrašene z zastavami.
Ker je bil ta dan posvečen mladini, je daroval prevzvišeni škof pontifikalno sv. mašo ob 9:30 ob navzočnosti učencev in učenk šole sv. Vida s primernim nagovorom, oziroma pridigo. Na našo mladino je naredil prevzvišeni škof jako lep utis, ker jo je tako ljubko in prisrčno pred cerkvijo nagovarjal in blagoslavljal.
Po končani sv. maši sta šla
di in sliši priljubljenega vladi-ko.
Tudi collinwoodska naselbina je ta večer na sijajen način sprejela prevzvišenega škofa Jegliča. Ob 7:30 se je vrši! blagoslov z Najsvetejšim in kratek nagovor v cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Faranov in šolske mladine je bilo toliko, da niso mogli vsi v cerkev.
Po večerni pobožnosti so naredila vsa katoliška društva iz Collinwooda in šolska mladež špalir prevzvišenemu škofu od cerkve do Slovenskega Doma na Holmes Ave., kjer se je vršil slavnostni sprejem. Škof Jeglič je ponosno peš korakal do Slovenskega Doma obdan od številne množice; pfed njim je pa svirala Mladeniška godba Slovenskega Doma. Ta prizor je bil nad vse zanimiv.
V veliki dvorani Slovenskega Doma je trajal program od pol devete do desete v ure. Chair m»n tega večera je bil odvetnik Alojzij Žužek. Sledili so razni pozdravni nagovori in petje. Vse je bilo navdušeno, ko je vstal škof Jeglič in hvalil ameriške Slovence, ker so še vedno vdani Bogu in narodu, pri tem je omenil tudi našo K. S. K. Jednoto. Pri tej priliki mu je 10-letna Mary Ostanek izročila krasen šopek svežih rož s primernim nagovorom; njena to-varšica je bila 10-letna Zofka Rejčeva. V imenu župnije je škofa pozdravil župnik Rev. Hribar, v imenu lajikov pa Mr. A. L. Žužek; govoril je tudi neki mestni sodnik. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali govor dr. Josip Žužka, katehe-ta iz Kranja, ki je omenjal, di nas vse skupaj veže najbolj glavna vez v Presveti Evhari-oba škofa pozdravit v sprem- stiji; profesor Bogovič iz Mari-stvu slovenskih duhovnov cleve-bora je pa pozdravljal navzoče landskega škofa Rt. Rev. Josip'rojake rodom iz Zelene Štajer-Schrembsa, ki ju je prav pri-'ske. Pri tej priliki je omenil jazno sprejel. Ogledala sta si da dandanes v stari domovini tudi semenišče in samostan No- ne poznajo več Kranjcev in ne tre Dame, kjer je tudi nekaj Štajercev, ampak da so vsi sa-Slovenk, ki se pripravljajo za mo Slovenci! sestrski šolski stan.. Oba ško- V soboto popoldne je bil zo-fa sta te učenke prijazno nago- pet velik dan za faro sv. Vida. vorila, kar je naredilo nanje ko je priredila škofu Jegliču ja-globok utis.	jven sprejem in pozdrav. Okrog
Zatem se je peljala vsa druž- 3. ure se je zbralo na Norwood ba na obisk k župniku Rev. Hri- Rd. več tisoč ljudstva, priča-barju v Collinwood, nakar so si . kujoč škofa iz Newburga. V visoki gostje ogledali mesto)tem špalirju je bilo okrog 2C
CLEVELANDSKE NOVICE.
Cleveland.
V petek zjutraj je bila sv. maša v slovenski cerkvi sv. Lovrehca v Newburgu, nakar se je odlična družba podala v mestno hišo k sprejemu k mestnemu ravnatelju William R. Hopkinsu. Slednji je izvanred-no prijazno sprejel častito družbo ter jim stavil na razpolago vse ugodnosti mesta.
Mestni blagajnik Adam J. Damm je nato gostom razkazal vse mestne zavode in mestne zanimivosti. Vsepovsod so naše slovenske goste z največjo prijaznostjo in spoštovanjem sprejemali, in so ameriške oblasti v tem oziru v resnici skrajno gentlemanske. Popoldne v petek se je druž-
zastav raznih društev. Škot Jeglič je v spremstvu kanonika dr. Mihael Opeke in ostale duhovščine podelil navzočim ver nikom blagoslov z Najsvetej šim; še pred je imel pa krasno pridigo o krščanskem življenju. Na stotine ljudstva je to pridigo poslušalo na Norwood cesti, ker ni moglo v cerkev. Nad vrati so bile namreč posebne slušalne priprave (amplifiers). V resnici, tako velike cerkvene slovesnosti še nismo nikdar imeli v naši cerkvi kot omenjeni dan.
V nedeljo dopoldne ob 8. in 10:80 je pridigal v cerkvi sv. Vida kanonik dr. Mihael Opeka, pontifikalno mašo je pa imel škof Jeglič v Collinwoodu
—Ker je dr. M. F. Oman odpotoval na počitnice v Minne-soto in Montano, ga bo v njegovem uradu do 9. avgusta t. 1. zastopal dr. A. Perko iz Newburga.
—Frank Matjašič ml., sin poznanega trgovca v bližini cerkve sv. Vida, je bil dne 12. julija v bolnišnici sv. Aleša tekom treh mesecev že v drugič operiran in sicer na slepiču. Operacija se je dr. Omanu posrečila. Nadebudnemu Franku želimo, da bi kmalu okreval.
—Umrl je Jakob Obreza, star 43 let, v Ameriki je bival 16 let. Doma je bil iz Dobca pri Cerknici, fara Begunje. Tu zapušča ženo, dva otroka, enega brata, v starem kraju pa dva brata in ssetro. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika. št. 37 J. S. K. Jednote ter društva Cleveland, št. 126. S. N. P. Jednote. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 7202 Lockyear Ave. R. I. P.
—Minuli petek je došla na dvatedenski obisk v našo naselbino Miss Anica Sitar, nečakinja uglednega rojaka Josip Sitarja v Jolietu, 111., bivšega predsednika K. S. K. Jednote. Mudi se pri družini Ivan Zupana in Mr. Anton Kavšeka. Dobrodošla! Mnogo razvedrila in zabave!
—V našem uredništvu se je dne 15. julija zglasil Mr. Jno Težak, slovenski pogrebnik v Jolietu, 111. Mudil se je v Belle-fountaine, O., kjer je kupil krasen in najbolj moderno izdelani mrliški in ambulančni voz. —Dne 16. julija se je zglasil našem uradu Mr. Anton Hočevar s svojo soprogo, došel iz Bridgeport, O., na nek pogreb v Collin woodu.
ba odpeljala v Parmadale, v oko- i in sicer na prostem. Te sv
lico Clevelanda, in zvečer se je vršil javni sprejem škofa v Collinwoodu, kjer se je zbrala ogromna množica naroda, da vi-
maše se je vdeležilo okrog 1500 vernikov.
Popoldne istega dne se je vršila cerkvena pobožnoet pri sv.
Lovrencu v Newburgu, kjer imata oba slovenska škofa svoj stan. Tudi vrli Newburžani niso v tem zaostali za drugimi. Ljudstvo se je pri tej priliki kar trlo v cerkvi in pred cerkvijo. Škof Jeglič je imel krasno pridigo o krščanskem življenju, kjer je priporočal, da vsa naša dela, dejanja in neha-nja opravljamo Bogu v čast in za dober namen.
Zvečer ob 8. uri je bil slavnostni sprejem v počast obeh škofov v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu. Program je bil izboren in ljudstva obilno. Oba škofa sta se pohvalno izrazila o napredku slovenske fare v Newburgu.
V pondeljek sta se oba škofa z avtomobilom odpeljala na obisk slovenske fare v Lorain in Barberton, O., nazaj grede sta se mudila tudi v West Parku. O polnoči se je prevzvišeni škof dr. Jeglič pa odpeljal z vlakom proti Buffalo; od tam obišče še nekaj naselbin v Penn-sylvaniji ter se vrne domov proti Ljubljani dne 1. avgusta. Škof dr. Gnidovec ostane še nekaj dni med nami.
Osebno mnenje obeh škofov o naši naselbini je zelo pohvalno in povoljno; tako se bomo tudi mi vedno spominjali lepih dni dveh slovenskih cerkvenih vladik v naši sredini. Srečno pot na dolgem povratku v staro domovino!
VABILO NA VELIKI PIKNIK članic. Zdaj ima naše društvo katerega priredi društvo sv. Jo- 194'članic v mladinskem in 159 žefa, št. 2, K. S. K. Jednote, Jo- v aktivnem oddelku; vseh sku-liet. 111., v nedeljo, dne 25. juli- paj 353. Nagrado dobi Mary j a v Gross in McGowan gozdu, Godez za pridobitev 28 novih na North Broadway St., Joliet, članic v obeh oddelkih. ^ 111.	r Ker se je naše društvo znat-
S tem uljudno vabim v imenu našega društva vsa ostala cenjena društva v Jolietu in Rockdalu, tako tudi vsa druga društva, spadajoča k raznim organizacijam. Dalje vabimo vse cenjeno jolietsko občinstvo in iz drugih naselbin, katerim je mogoče, da se vdeležijo tega našega velikega piknika. Tudi mi se bomo radi odzvali, kadar nas boste drugi kam povabili.
Ne smemo povabiti tudi .fantov in deklet, kajti tudi za te bo vse najboljše preskrbljeno, da bodo veseli. Imeli bomo godbo, ki bo delala vsem veliko veselja. To bo imel v oskrbi naš dobro poznani Rudolf Dajc-man, ki je tu v Jolietu na glasu kot najboljši muzikant.
Pripravljeno bo za ta dan tudi dosti dobre mehke pijače in okusnega prigrizka, da ne bo nihče pritiskal svojega želodca, ali trpel žeje. Tudi za ple-saželjne bo prilika, da se bodo vrtili in sukali, kolikor jim bo drago.
Zatorej še enkrat naj ulj ud-neje vabimo cenjeno občinstvo iz naše naselbine in bližnjih, da pridete, da se bomo skupaj veselili.
Že v naprej se vam zahvaljujemo in vam kličemo: Na najbolj veselo svidenje v nedeljo, dne 25. julija najiašem pikniku L
Jakob Sega,
preds. dr. sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote.
no pomnožilo, prosim, da naj pridejo otroci in drugi plačevat asesment takoj ob 1. uri na dan seje; lahko plačajo tudi na mojem stanovanju vsako nedeljo po 8. sv. maši; jaz stanujem na 522 N. Water St. Na ta način se seje ne bodo predolgo zavle-čevale. Opominjam tudi vse tiste, ki ne plačujejo svojih prispevkov redno, da poravnajo dolg vsaj vsak drugi mesec, da jih ne bo treba vedno opominjati; po društvenih pravilih je vsaka suspendana, ki ne plača svojega asesmenta vsak drugi mesec.
Za delegatinjo prihodnje konvencije je bila izvoljena sestra Mary Falle, za ljjeno namestnico pa sestra Mary Godez.
Mary Godez, tajnica.
Vabilo na sejo.
Iz urada društva sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo., se uradno naznanja, da bo prihodnja seja 8. avgusta, to je zadnja pred konvencijo.
Ker se članice zelo slabo vde-ležujejo sej v poletju, vse so-sestre zgoraj imenovanega društva uljudno vabim v imenu odbora, da se polnoštevilno vdele-že prihodnje seje, da se pogovorimo o pravilih v korist društva in Jednote. Vsak nasvet je dobrodošel. Na svidenje 8. avgusta v Slovenskem Domu.
Theresa Potochnik, tjanica.
Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, lil.
Cenjene sestre: • Naznanjam vam. da ima naše društvo skupno spoved v soboto, dne 24. julija in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 25. julija med pol osmo sv. mašo. Skupaj se bomo 'zbirale v cerkveni dvorani ob 7:15, da potem odkorakamo v cerkev.
Kakor vam je znano, smo pristopile še vsako leto na Anin-sko nedeljo k sv. obhajilu, in tudi sedaj bomo storile to v čast sv. Ani, patroni našega društva. Zatorej vas prosim, da se vdeležite vse, kolikor vam bo mogoče in ne pozabite rega-lije prinesti s seboj.
Sosegtrski pozdrav,
Antonija Densa, tajnica.
Naznanilo.
Iz urada tajnice društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., se naznanja vsem članicam, da bomo imele skupno spoved dne 24. julija, skupno obhajilo pa v nedeljo zjutraj pri prvi sv. maši. To se bo vršilo v počast patroni našega društva, ker se bo ta sopraznik obhajalo dne 26. julija.
Prosim, da se zberite v nedeljo ob 5:45 zjutraj v šolski dvorani, da potem skupno odkorakamo v cerkčv; vsaka naj pri nese regalijo s seboj.
Nadalje vas uljudno vabim, da pridete na prihodnjo sejo, kjer se bo prečitalo polletni račun; vsled tega ste vse članice proš^ne, da se te seje vdeležite.
S sosestrskim pozdravom Frances Terček, tajnica.
Naznanilo.
Na glavni seji januarja meseca, 1926 je naše društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., sklenilo, da dobi nagrado $5 zlatnik tista članica, ki bo pridobila največ novih kandidatinj v aktivni in mladinski oddelek. In v resnici so se naše sosestre kaj živahno podale na delo; sprejetih je bilo namreč do 11. julija t. 1. v aktivni oddelek 22, v mladinski pa 43; torej skupaj 65 novih
Društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa.
Članice omenjenega društva so prošene, da se zanesljivo vdeležijo prihodnje seje, dne 25. julija. Pridite v polnem številu, ker na tej seji bo pre-čitan polletni račun; potem bo treba tudi nekaj ukreniti zaradi nameravane veselice, vršeče se dne 14. avgusta; to pa zato, ker bo praznik naše društvene patrone (Veliki šmaren) ravno na nedeljo 15. avgusta. Kakor znano, so v državi Pennsylvani-ji veselice ob nedeljah prepovedane, zato bomo imele našo prireditev en dan poprej.
Tudi opominjam one članice, ki rade pozabijo plačat svoj asesment pri društvu, da držite se reda. Zaključeno je bilo od društva, da katera članica bo dolžna dve seje in še tretjo ne bo došla plačat, taka ne bo opravičena do bolniške podpore. Ce se bo morda kateri krivica zgodila, si isto same sebi pripišite. Tudi si dobro zapomnite, da se ne bo nobeni članici plačalo podpore kakor jo morda zdravnik napiše, ampak samo od onega dneva, ko se do-tičnica naznani bolniški nadzornici, pa do dneva, ko se javi zdravim. Torej zapomnite si to dobro, ker pri društvu se ne sme delati prijateljstva niti sovraštva, ampak se mora vse ravnati po pravilih. Torej prihajajte rade na mesečne seje, pa boste čule kaj se zaključi. S sosestrskim pozdravom, Dorothy Dermes, tajnica.
Vabilo na veseHco
Iz urada društva Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa., se naznanja, da priredi omenjeno cunjštvo izlet ali piknik v nemški dvorani na Stra-bane, Pa., dne 25. julija.
Društveni odbor uljudno vabi vse rojake in rojakinje, vde-
ležite se te naše prireditve v polnem številu. Preskrbljeno bo za lačne, žejne in plesaželj-ne, ker bo svirala Slovenska godba.
Frances Mohorič, tajnica.
Mount Clemens (Detroit),
&Jich. — Kjer je bodočnost za rast in napredek K. S. K. Jednote, tam moramo mi posvečati več pozornosti za naša krajevna društva. Eno teh mest je ravno tudi Detroit, Mich
Tukaj v Detroitu je naša Jed-nota dobila pred tremi leti po ustanovitelju, Rev. Fr. Ažbe-tu, tedanjem duhovnem vodji novo društvo in sicer društvo Marije Pomagaj, št. 176.
Kar hočem danes tukaj orne niti je to, da izrazim svoje za dovolj stvo radi napredka in vodstva tega društva. Največ hvalevredno je to, ker ima to društvo že od začetka postanka ene in iste uradnike, in to osebah mladih, tu rojenih ameriških sinov in hčera.
Predsednik tega društva je Mr. Joseph G. Elenich, fin, ponosen fant; tajnica je pa-Miss Mary Zunich, hči ugledne Zu-ničeve družine v Detroitu.
To društvo šteje danes že nad 90 članov in članic v od rastlem oddelku; bodpčnost na vedenega društva je torej velika. Vrlim ameriškim slovenskim uradnikom in uradnicam moramo dati vse priznanje za sodelovanje pri tem novem in še mladem društvu. Mi, starejši moramo priznati, da je na šim sinovom in hčeram tukaj v Ameriki zelo težko voditi dru štva z našimi običaji in našimi starimi navadami, ker mnogokrat sitnarimo s stvarmi, katerih naši mlajši ne razumejo; in radi tega zaslužijo še toliko več priznanja, da rade volje sodelujejo z nami.
V nedeljo. 11. julija je to društvo imelo svoj piknik ali rekel bi svoj družinski sestanek. Tega se je' tudi avtor tega dopisa sani Vdeležil, da vidi, kako se naša tfrtfšfva med seboj zabavajo. Piknik se je vršil na farmi bratov Ben. in Jos. Travnikar, ki imata oba svoje posestvo in stanovanje blizu tam, in sicer na 11 Mile Rd., Royal Oak, Detroit, Mich. Ako dodam še R. R. 7, Box 134 D je celoten naslov.
Reči moram, da se je vršil ta piknik prav izborno, saj to je bil v resnici pravi družinski dan. Sešli smo se skupaj kma lu po 10. uri dopoldne, in razume t>e, da smo se poslovili šele zvečer v temi. Med tem časom smo se pa imeli fino. Kar pa je toliko bolj vredno in častno za društvo je to, da je povabilo na ta piknik tudi vse one rev ne ljudi (Slovence) iz naselbine, če tudi ne" spadajo k označenemu društvu. Vsakdo mora priznati, da se kaj sličnega ne godi nikjer, ali pa malo kje.
In v resnici sem videl moža in ženo, oba'pohabljena; on z bergljo, žena pa s palico. To sta bila Mr. in Mrs. Samida, o katerih ste že večkrat čitali v "Glasilu" naše Jednote. Bili so pa tudi drugi med njimi, povabljeni v ta namen, da se povsem brezplačno vesele z društvom.
Iž tega lahko sklepamo, da naši mladi uradniki dobro razumejo svoje katoliške dolžnosti, in jih ni sram se j^vno pokazati v vseh ozirih, da so katoličani. In ako še to vpošte-vamo, da je v Detroitu močna nasprotna stranka ter opozicija, je treba naše katoliško društvo občudovati, da navzlic te-mtr tako lepo uspeva. V Detroitu je po zatrdilu nekaterih okrog tisoč Slovencev in Hrvatov, spadaj očih v druge organizacije, ki so tudi politično organizirani (na komunistični in socialistični podlagi), in ki vedno katoličane radi napadajo pod krinko naprednjaštva ?!
Na tem pikniku smo se imeli prav dobro; ker je bilo "z vsem preskrbljeno za fino zabavo po naših starih običajih.
Zdelo se mi je tako, kakor na kakem pikniku pred 10 ali več leti. Zbrani smo bili v samotnem senčnatem gozdu; nihče nas ni motil. Imeli smo svojo "klet" prav dobro založeno; naši "kelnarji" so bili vedno točno na delu; ako ste se enemu ubranili, stisnil vam je že drugi kupico ječmenovca v roke, ki je kar kipel belih pen. Kaj takega se. človek ne brani, če pomislimo, da bo moral drugi dan piti samo vodo.
Tako smo postajali ^edno glasnejši, vedno bolj židane volje. Sprva smo radi poslušali lepo ptičje petje, kmalu zatem smo pa še mi vbrali naše slovenske narodne melodije, da so krilati pevci zbežali v gozd, ne da bi nas poslušali. En čas smo imeli čiste in visoke glasove kot pokojni Caruso, toda polagoma se je petje vsled navdušenja poleglo v pianissimo. Med tem časom smo se pa vseeno počutili kot bližnji hrastje okrog nas, in če bi nas kak iz-zivač poklical na korajžo,- bi jo pošteno skupil. Res, škoda, da je ta dan tako hitro minul. Kar naenkrat je zlato solnce zatonilo, in tema nam je velela, da je treba iti domov. Meni so bili sobratje društveniki tako naklonjeni, da so me spremili prav do hotela v Mount Clemens. Bog zna, kdaj zopet kaj takega doživimo skupaj?
Zahvala.
K temu dopisu naj sledi tudi moja zahvala članom in članicam ter uradnikom društva Marije Pomagaj, št. 176 za povabilo, ker so prišli uradniki v ta namen do mene v Mount Clemens. n
Zahvaljujem se za tako izborno prireditev in za namen prireditve. Takih družinskih sestankov se potrebuje, čeravno ne tako bogato preskrbljene. Tako naj bi naša društva delala vsepovsod, da bi z mladimi uradniki in celimi' družinami prirejali družabne sestanke, bodisi domtf ali pa v zeleni naravi; to jcnajvečja reklama za pridobivanje novega članstva.
Zahvaljujem se cenjeni družini Zunich za prijazen sprejem, bratom Travnikar za gostoljubnost v njih hišah, mojemu bratrancu Anton Tišlerju za kratkočasje in spremstvo, kakor tudi Mr. in Mrs. A. N. Meyers za avtomobil v Mount Clemens. Kadar pa vi pridete v Cleveland, bomo pa vas tukaj, oziroma ondi tako pogostili.
Blagih spominov ostajam vam hvaležen. S sobratskimi pozdravi.
Anton Grdina,
glavni preds. K. S. K. J
V POJASNILO.
Važno naznanilo vsem čianoni in članicam K. S. K. Jednote, posebno pa onim iz Jolieta, 111.
Ker so gotovi uradniki bivše tiskovne družbe "Amerikanske-ga Slovenca,' z njihovimi pri staši pričeli hud boj proti meni in moji osebi, kot bivšemu predsedniku porotnega odbora K. S. K. Jednote, ki sem bil istočasno tudi član tiskovnega ali nadzornega odbora "Glasila K. S. K. Jednote," ter razburjajo članstvo Jednote v Jolietu, Češ, da sem jaz kriv, da se Glasilo" tiska v Clevelandu, O., prosim vse člane in članice K. S. K. Jednote, da prečitajo ta dopis, potem pa sodite. Boj so napovedali vsled tega tudi 80bratu glavnemu tajniku.
Opisati hočem o zadevi tiskanja "Glasila" naše Jednote, ko ga je tiskala Ameriška Sloven-Tiskovna Družba "Amerikanski Slovenec."
Vprašam predsednika te bivše tiskovne družbe, ako se ve spominjati, da je on na XIV. konvenciji obljubil, da je pripravljena tiskovna družba "A. S." tiskati "Glasilo" naše Jednote za isto ceno, kakor bi ga tiskala Narodna tiskarna v Chi-cagu?	' /■'
Vprašam, ste li to storili, ko ste obljubili kot predsednik tis-
kovne družbe "Amerikanski
Slovenec?" Jaz rečem, da ne.
Vprašam, je li tiskovna družba "Amerikanski Slovenec" povrnila Jednoti denar, kar se je več plačalo za tiskanje "Glasila/ kakor bi ga tiskala Narodna tiskarna v Chicagu?
Iz svoječasno že priobčenega protesta društva sv. Štefana, št. 1, je .bilo razvidno, da bi Narodna tiskarna tiskala 12,000 iztisov "Glasila" 12 point type za $265 na teden. Koliko -so pa gospodje pri "Amerikan-skem Slovencu" računali? Ci-tajte! $328.05.
Ko so se cene papirju znižale, so gospodje pri "Amerikan-skem Slovencu," na zahtevo tiskovnega odbora "Glasila" znižali ceno na $316. Na zopetno zahtevo so ceno znižali *na $300 za tedensko izdajo.
Ko je društvo sv. Štefana ,št. 1, Chicaga, lil., poslalo zopet drugi/ protest proti ceni tiskanja "Glasila" sem jaz povedal predsedniku tiskovne družbe "Amerikanski Slovenec," da če se ne zniša cena tisskanju "Glasila," kakor bi bila, če bi se tiskalo v Narodni tiskarni, mora iti list zopet nazaj v Chicago, kjer se ga je tiskalo prej.
In kaj mi je odgovoril predsednik tiskovne družbe "Amerikanski Slovenec?" Zavpil je nad menoj: "Pusti nas! Zdaj imamo priliko. Na prihodnji konvenciji mi bodo "Glasilo vzeli" itd. (Ne bom vsega za zdaj povedal, kaj še vse mi je rekel), toda odgovoril sem mu: "Saj ti ga morajo vzeti po takih cenah, kakor računaš."
K temu mi je pripomnil tudi glavni tajnik sobrat Josip Za-lar, da je bila tiskovna družba "Amerikanski Slovenec" primo-rana znižati ceno iz $300 na teden n a$260.
Sedaj pa naj sleherni član K. S. K. Jednote premisli, kolika je razlika, kar je tiskovna družba "Amerikanskega Slovenca" več računala, kot bi računala kaka druga tiskarna v Ameriki.
Kdo drugi je potem kriv, da je šlo "Glasilo" v Cleveland, kot vodstvo bivše tiskarne "Amerkianskega Slovenca" samo!
Jolietsko gospodo bivšega "Amerikanskega Slovenca" tudi vprašam: Ali ni bilo na XV. konvenciji v Clevelandu sklenjeno, da takoj po končani konvenciji mora pravni odbor K. S. K. Jednote razpisati ponudbe za tiskanje "Glasila," na slovenske unijske tiskarne in katera bo najcenejša, tej se izroči tiskanje "Glasila."
Ponudbe so bile sledeče:
"Amerikanski Slovenec" $252 na teden.
"Glas Naroda" $252 na teden.
"Ameriška Domovina" pp $224.88 na teden.
"Ameriška Domovina" je bila cenejši od drugih tiskarn za $27.12 na teden, ali $1,410 na leto, ali $4,230.72 za tri leta; poleg tega se tiska sedaj list v povečani obliki na sedmih kolonah.
Ali ni bolje, da ostane ta denar v blagajni za vdove in sirote K. S. K. Jednote, kot pa bi bil ostal družbi "Amerikanskega Slovenca?"
Ali nisem jaz kot tedanji predsednik porotnega odbora in član nadzornega odbora "Glasila" pravilno izrekel razsodbo, ko sem rekel, da se mora tiskati "Glasilo" tam, kjer je ceneje, da se prihrani nekaj tisočakov vdovam in sirotam?
Če bi bil tudi jaz delničar bivše tiskovne družbe "Amerikanskega Slovenca," bi isto storil kot sem storil proti ranjki Amerikanski slovenski tiskovni družbi. * L	'* ,
Nič za to, če me ta gospoda sovraži. Do danes mi še ni mogel nihče dokazati kaj slabega, zato tudi danes povem tem gospodom in vsem njihovim pristašem, da če se na glavo postavijo, zaradi "Glasila K. S. K. Jednote" mi ne morejo nič.
Nekateri ste mislili, da hb se je "Glasilo" tiskalo v Jolietu, N
da ste že lastniki K." S. K. Jednote, pa ste bili daleč od tega. Ravno ob pravem času je prišel mož, da vam ni pustil naprej.	/
Članstvo Jednote naj pa presodi, če je bivša tiskovna družbi "Amerikanskega Slovenca" več pri K. S. K. Jednoti, kot pa mi člani in članice? x
Z bratskim pozdravom vsemu članstvu K. S. K. Jednote,
Martin Težak,
Opomba: ' Tega nisem objavil na tem mestu zaradi kakega morebitnega sovraštva do ene ali druge osebe bivše tiskovne družbe "Amerikanski Slovenec," pač pa zato, da izbrišem tisti pesek iz oči članom in članicam K. S. K. Jednote v Jolietu, katerim so ga nasipali v oči nekateri bivši delničarji "Amerikanskega Slovenca" in njihovi pristaši.
Brat Simon Šetina, zdaj pa ti odgovori kot glavni agitator proti meni. Jaz mislim, da si bil tudi ti eden izmed delničarjev "Amerikanskega Slovenca in si zdaj potrkaj na prsa rekoč:
"Vidite, kako sem skrbel za vdove in sirote K. S. K. Jednote!"	M. T.
Dostavek uredništva. Na opetovano prošnjo brata Martin Težaka, bivšega predsednika porotnega odbora K.S.K.J. in večletnega predsednika društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Jolietu in z dpvoljenjem brata glavnega . predsednika,/ smo to pojasnilo danes priobčili na tem mestu. Pri ten^ se ne oziramo ne na eno, ne na drugo stran, ampak se opiramo samo na dejstvo in resnične fakte, ki so označeni v pojasnilu brata Martina Težaka.
O tej zadevi je bilo že govorjeno na zadnji konvenciji. Mislili smo, da bo stvar s tem enkrat za vselej rešena. Toda nekatere osebe še danes (osobi-to pred XVI. konvencijo) na neopravičen način blatijo sobj-a-ta Martina Težaka, kakor tudi sam omenja. Brat Martin Težak kot neumorni delavec za označeno društvo in našo Jed-noto tega ni zaslužil. On je bil prvi in edini, ki je dosegel najvišjo čast s tem, da je vodil nekaj mesecev seje z Zlatim kladivom, katerega je njemu in njegovemu društvu v priznanje izročila K. S. K. Jednota. V resnici: nehvaležnost j^ plačilo sveta! Za vse to požrtvovalno delo \pa danes nekatere osebe brata Martina Težaka na neopravičen način kritizirajo, ter ga skušajo spraviti ozadje, kar nikakor ni prav in lepo.
Ta dopis smo priobčili vsled tega, da dobi brat Martin Težak vsaj nekaj zadoščenja in da bo članstvo spoznalo, odkod piha veter natolcevanja napram sobratu Težaku. S tem naj bo ta zadeva enkrat za vselej rešena.
-o-
Ramah, Colo. — Cenjeni sobrat urednik: Sprejmite ta kratek dopis iz naše male slovenske farmarske naselbine, iz katere še nisem čital nobenega poročila v tem listu.
Tukaj živijo štiri slovenske družine in en samec; mi vsi spadamo k društvu sv. Jožefa, št. 7, K. S. K. Jednote v Pueblo, Colo. Na sejo društva ne moremo hoditi, ker smo okrog 100 milj oddaljeni.
Tukaj pridelujemo raznovrstne farmarske pridelke ter redimo krave, prašiče, kokoši in purane. Letina kaže letos prav dobro. Posebno se nekateri ukvarjajo z nasadi fižola; nekateri ga imajo kar po 300 akrov nasajenega; na jesen bodo dobili zanj lepe denarce, ker naš fižol lahko proda.
Jaz imam v Chicagu dva prijatelja, Anton Gregoriča in Mrs. Terezijo Šinkovec, s katerima smo v Ambrusu skupaj v £olo hodili. Če bosta ta moj dopis čitala, spre j mita tem potom moje iskrene pozdrave in naj mi
kaj pišeta. Jaz sem prišel v Ameriko 25. marca leta 1888.
Kar se tiče razmotrivanja v prilog prihodnje konvencije K. S. K. Jednote smo mi z vsem zadovoljni, kar boste ukrenili, to bo prav.
S pozdravom,
Jernej Vidmar, Slovenski farmar.
Popravek.
V prvem izkazu darov za sklad Evharističnega kongresa, priobčenem v št. 24 "Glasila" so bila pomotoma izpuščena sledeča tri imena pri kolekti Mrs. Margaret Zabukovec (društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111.): Rev. B. Winkler, $1; Mary Sebuhar, 50 centov; Anna Sebuhar, 50 centov.
Uredništvo.
-o-
V pojasnilo in popravek.
Med obširnim poročilom o Evharističnem shodu smo v 26. številki "Glasila" omenily da je na protievharističnem protestnem shodu dne 21. junija v dvorani S. N. P. Jednote sodelovalo tudi slovensko pevsko društvo "Lira" iz Chicaga. Tajnik označenega pevskega društva nam sedaj naznanja, da je na onem shodu nastopilo češko pevsko društvo "Lira," ne pa slovensko pevsko društvo "Lira."
To pojasnilo in popravek prinašamo rade volje na tem mestu, da se da zadoščenje označenemu društvu. Tozadevno notico smo posneli iz "Prosve-te," ki bi bila morala jasno označiti, da bo na istem protestnem shodu nastopilo češko pevsko društvo. * Cast in priznanje slovenskim "Lirašem," ker znajo ceniti ugled in čast svojega društva T
-o-
NOVE KNJIGE!
Knjigarna "Amerikanskega Slovenca" v Chicagu je prejela pravkar iz stare domovine po-šiljatev novih knjig, ki so izšle zadnje čase. Med temi knjigami so posebno zanimive sledeča knjige:
1.	"Kri Mučenikov," ki slika mučeniško življenje kristjanov v tretjem stoletju po Kristusu. Ta knjiga je doživela med drugimi narodi številno izdaj, ker je vseskozi dokaj zanimiva.
2.	"Socijalna Čitanka" je knjiga, ki je izšla z namenom, da pouči slovenske delavce doma in na tujem, kaj je njegovo najvažnejše vprašanje in kaj je dolžnost delavskega razreda v sedanjih časih. Slovenski delavci, sezite po tej knjigi!
3.	"Nevesta iz Korinja" je zanimiva slovenska kmečka povest, ki razpravlja v humori-stičnem tonu o kmečkem življenju. zlasti o ženi to van j ih na kmetih. Tudi ta knjiga bo vsakogar zadovoljila.
Vse te knjige dobite za malo svoto. Berite v današnji številki oglas knjigarne "Amerikanskega Slovenca."
-o-
Kdor hoče druge kritizirati ali poboljšati, mora to najprvo pri sebi začeti.
Ugodna prilika ne preganja časa s postopanjem okrog vogalov, ampak potrka le včasih na tvoja vrata; pazi, da jih boš takoj odprl.
Srbečica na koži kmalu predla.
Samo eno zdravilo je, ki običajno vedno ustavi srbečico in dražitev na koži, in to je Severov Esko. To zdravilo je povsem neškodljivo, toda zelo uspešno antiseptično mazilo pri raznih izpuščajih na koži. Stopite še danes v kako lekarno in zahtevajte lonček Severove Esko. pri prvi vporabi vam bo pomagalo. Bodite pa oprezni, da boste dobili pravo blago. Zahtevajte samo Severov Esko, vse drugo odklonite. Naprodaj po vseh lekarnah po 50 centov. Ako tega mazila ne morete dobiti v lekarni, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Adv.)
V SLOVO
Z nemškim pa m i kom "Muen-chen," ki odpotuje iz New Yorka dne 24. julija, nameravam za stalno dati slovo Ameriki. V teku skoraj šestih let, ki sem jih preživel med ameriškimi rojaki, sem si s svojim dušnopastirskim prizadevanjem, s časnikarskim delovanjem, zlasti pa z vedno dragim mi Le-montom širom slovenske Amerike pridobil mnogo znancev v Chicagu in bližnji okolici, kjer sem ves čas deloval — tudi več prijateljev. Ko sem pred sedmimi tedni odhajal iz Lemonta, se niti od svojih prijateljev nisem poslovil, še man j od svojih mancev po naselbinah. Morda mi je eden ali drugi to zameril? Ko bi vedel za moje zasebne vzroke, bi mi gotovo ne štel v zlo.
I^edno jo mahnem čez morje, se vendar Čutim dolžnega vsem svojim prijateljem in znancem zaklicati prav prisrčni: Z Bogom! Ko bi tega ne storil, bi mi lahko očitali ne samo rov-tarstvo, ampak tudi nehvalež-nost. Kajti med temi prijatelji in znanci sem imel tudi veliko dobrotnikov. Pri tem ne mislim toliko na svoje osebne dobrotnike, kakor so bili med drugimi na primer nekateri odlični člani društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote v Chicagu, ki so me zadnje čase od nog do glave na novo, čisto amerikansko oblekli. Tudi njim seveda prisrčna hvala. Pred očmi imam \zlasti dobrotnike mojega dragega Lemonta, ameriško slovenskih Brezij, ki so z malimi izjemami člani in Članice naših katoliških društev, pred vsem onih K. S. K. J. Spomin na te dobrotnike mi bo vedno drag in sladak. '
Koliko morečih skrbi in dozdevno nepremagljivih težav, ki so le meni znane, so me s svojimi darežljivimi rokami rešili. Njim gre za Bogom in Marijo hvala, da Lemont danes trdno stoji. Naj dobri Bog na Marijino priprošnjo vsem in vsakemu posebej stotero povrne vse, kar je storil zanj. Jaz rad pozabim na vse osebne žrtve, ki sem jih doprinesel zanj, samo da niso bile zastonj. Le enega vas prosim, da bi se tudi mene spomnili, kadar boste romali na svoje Brezje, kakor se bom jaz vas spomnil na staro-krajskih Brezjah, kamor bom takoj poromal, ko se vrnem v domovino. In še nekaj bi vas prosil. Moj nepričakovani odhod iz Lemonta in Amerike je že dozdaj dal in bo še dal povod raznim govoricam. Kakor se jaz za kake marnje ne brigam, tako se vi pikar. Le to.bi me bolelo, če bi se kdo tako daleč spozabil, da bi začel trositi okrog vesti, ki bi bile ali v skupno škodo, ali mojemu dobremu imenu v nečast. Kar mene osebno tiče, sem bil vedno do dna duše prepričan, da more le osebno brezmadežen duhovnik vspešno vršiti svoj vzvišen posel, zato sem se vedno po svojih najboljših močeh prizadeval, svojo duhovniško čast neomadeževano ohraniti.
Kakor se mi pred skoraj šestimi leti ni mudilo iz domovine, tako se mi zdaj ne mudi v domovino. S kakimi diplomatskimi rokavicami res nisem hodil okrog, zlasti okrog svojih načelnih nasprotnikov ne. Gorenjec sem. Gorenjec je odkrit — .včasih fudi rezek, to j.a njegova narava. In to menda ni greh. Ce bi se pa kdo po mojem odhodu vendar obregnil ob moje dobro ime, bi prosil tiste, ki bi znali kaj takega slišati, naj mi sporoče v domovino, da branim tisto, kar mi je najdražje in mi bo najpotrebnejše za moje nadaljno duhovniško delovanje.
Javno vzeti slovo se mi je zdelo tudi radi tega potrebno, ker je gotov katoliški časopis pozabil obvestiti dobrotnike po
mont. Radi tega so r.azna, tudi i Vidno so bili prevzvišepi škof denarna pisma, ki so bila name [Gnidovec ginjeni, ko so vstopili naslovljena, sem v New York na mesto, kjer počiva predsed-
hodila. Seveda sem jih takoj dirigiral nazaj v Lemont. Za slučaj, da bi hotel kdo od mene osebno še kakega pojasnila, naj se do 24. julija obrne na spodaj <Jani naslov, poslej pa iz ključno na upravo, oziroma upravnika "Ave Maria" v Lemon tu.
K sklepu še enkrat: Bog in Marija z vami vsemi!
Rev. Hugo Breir, O. F. M.
Moj naslov do 24. julija: 62 SI. Marks Place, New York, N. Y. Po 24. juliju: Marijin trg, 4, Ljubljana. Jugoslavija. -o-
ŠKOF GNIDOVEC V SPRING-FIELDU, ILL.
2e v Chicagu irfcd Evhari-stičnem kongresom so se nekateri izmed naših župljanov seznanili s prevzvišenim škofom Gnidovcem iz Skoplja v južni Srbiji. Da bi pa cela župnija imela čast spoznati tega cerkvenega dostojanstvenika, pa springfieldski Slovenci nismo več pričakovali. Tem bolj veseli in tem srečnejši smo tedaj bili, ko se je raznesla radostna vest, da so škof Gnidovec na potu v Springfield.
Iz Peorije so došli v soboto, dne 10. julija o poldne. Zal nam je bilo, da njim nismo mogli pripraviti primernega sprejema. ker nam je bil njih visoki obisk nepričakovan.
Še isto popoldne so prevzvi-ženi obiskali našega škofa v spremstvu domačega župnika Mažirja. pbenem so obiskali tudi Linkolnov dom, Lincolnov grob, državni arzenal, državni kapitol ter se tudi prav blizu guvernerjeve palače peljali, da *so si jo od zunaj ogledali. Guverner bi g. škofa Gnidoveca gotovo z veseljem v avdijenci sprejel, a je isti dan bil na svojem domu v Kankakee.
Pri našem škofu so bili prevzvišeni škof Gdinovec najprijaznejše sprejeti. . Naš škof so jih bjli vidno veseli ter sta prav po domače kramljala v italijan-čini, katere sta oba dobro veščam
Za Lincolnov dom so se g. škof Gnidovec zelo zanimali, zapisali so tudi svoje ime v spominsko knjigo. Bili so to prvi slovenski višji cerkveni dostojanstvenik, ki je kdaj stopil v ta historično tako zanimiv dom.
Pisarna in grobišče pri Lin-colnovem grobu je bilo zaprto. Zato pa g. škofu ni dalo pokoja. Prihodnji dan so še enkrat romali h grobu tega znamenitega in največjega moža, ki ga je Amerika ali morda svet kdaj rodil.
V	soboto zvečer so imeli krasno pridigo v naši cerkvi in potem še blagoslov z Najsvetejšim. V pridigi nas osobito prosili, naj molimo za srečno smrtno uro. Po blagoslovu, so spovedovali še čez deseto uro.
V	nedeljo so bili že zopet zgodaj v cerkvi in spovednici. Ob devetih smo jih v slovesnem sprevodu naših društev sv. Barbare, sv. Jožefa ter slovaškega društva sv. Petra in Pavla spremili v cerkev, kjer so ob asistenci naših dveh duhovnikov darovali sv. mašo. Med sv. mašo so vernikom govorili na srca v pridigi o sv. zakramentih. osobito o zakrapentu sv. krsta. Po slovenski pridigi so še nagovorili tudi naše nemške Ogre v lepo vbrani nemščini. Prav po višjepastirsko so jih bodrili h krščanskemu življenju.
Po sv. maši so se še enkrat peljali k Lincolnovemu grobu. Lepo število župljanov, ki imajo avtomobile, z župnikom Ma-žirjem na čelu, jih je spremljalo. S posebnim zanimanjem so sledili zgodovinskim podatkom kustodija. Po slovensko so registrirali svoje ime v veliko spominsko knjigo. Kustodij je odprl tudi" Lincolnovo grobišče.
kar se le prav redkokdaj zgodi naselbinah, ko sem zapustil Le-'in le za osebe najvišjih stanov.
nik-mučenik, Abraham Lincoln. Škofu so smeli slediti tudi Žup-ljani naše slovenske župnije* od katerih še nobeden prej ni imel te časti. Po kratki, tihi molitvi za dušo velikega Lin-colna so prevzvišeni povzeli besedo ter v klasični slovenščini blagoslovili spomin Lincolna, moža velikana.
Zahvalili so se Ameriki in velikemu narodu ameriškemu za neprecenljive dobrote, katere so osobito južni Slovani sprejemali iz darežljivih rok ameriških, časom svetovne vojne. G. župnik Mažir, ki je prevzvišenega spremljal v uniformi kot častnik ameriške armade in kurat 130. infanterijskega polka, je v prilog pričujočih Amerikan-cev-turistov, ki slovenščine niso razumeli, škofov govor prevel na angleško. iPo tej svečani ceremoniji smo se, dali vsi z g. škofom na sredi slikati ob grobnem monumentu, da nam bo slika v trajen spomin na trenot-ke, ki smo jih bili ravnokar priviligirani doživeti.
Po tem romanju smo se hitro peljali v našo slovensko dvorano, kjer so nas že čakale naše slovenske žene in dekleta s finim obedom. Po obedu je ime lo društvo sv. Barbare, št. 74 K. S. K. Jednote mesečno sejo. G. škof Gnidovec* so počastili društvo z poučljitam govorom, kako ravno katoliška društva v tej prosti deželi lahko mnogo dobrega storijo ter delujejo v korist iiT blagor cerkve in naroda.
Na to so prevzvišeni zopet spovedovali in zvečer ob pol osmih so imeli globoko v srca se-gajočo pridigo v sloVo. Končno so še ob asistenci domačih duhovnikgov podelili blago-slqv z Najsvetejšim.
Po blagoslovu so šli spet v spovednico. Spovedovali so čez deseto uro. Ljudje kar niso mogli oditi domov. Čakali, so zunaj cerkve in v dvorani, da bi še enkrat prejeli blagoslov od rok tega svetega naslednika apostolov in še slišali nekaj po-učljivih in. tolažilnih besed iz ust tega nadpastirja, ki so se znjim v tako kratkem času globoko vkoreninili v srca.
G. škof so še pozno v noč ljudmi kramljali v dvorani. Drugo jutro pa so bili že ob petih pri altarju, da bi še enkrat pomolili za springfieldske Slovence in Slovake.
Nekoliko pred šesto uro zjutraj pa so se prevzvišeni od nas poslovili. Pri slovesu se nam je' zdelo, da nas zapffščajo naš edini oče. Vsem je bilo sila težko pri srcu. Toda misijonski duh sv. apostola Pavla jih je gnal na novo polje, k Slovencem in Hrvatom v St. Louis, Mo.
Koliko dobrega so prevzvišeni storili v Springfieldu za naše Slovence, Slovake in Ogre, ve le Bog sam. Naj njim nebeški Oče povrne ves trud in trpljenje ter potrpežljivost z nami.
Želim še omeniti, da je prišla v naše župnišče tudi neka zelo prominentna nekatoliška gospa s svojim sinom in hčerjo, ki sta oba odrasla, poklonit se pre-vzvišenemu ter prosit za njihov sv. blagoslov.. Ko so prevzvišeni vstali, da bi podelili blagoslov, je gospa s sinom in hčerjo vred v vsej ponižnosti pokleknila ter s sklonjeno glavo prejela sv. blagoslov. Vsta-nivši so vsi trije hvaležno poljubili škofov prstan in roko. Solza, duševne radosti je kanila pobožni protestantski ženi po licu ob slovesu od škofa.
G. škof so bili vidno ginjeni ob veri, in zaupanju teh protestantov..	Poročevalec.

CELOVŠKI ŠKOF HEFTER
.PRI SLOVENCIH Springfield, I1L — Malo zapo-
znjeni smo že z našim poroči-lom, toda čitatelji nam ne bodo zamerili, posebno ako se tokrat bolj nakratko držimo.
Prvo nedeljo po Evharistič nem kongresu smo imeli v našem mestu dva kardinala, Njih eminenco Faulhaberja iz Mona-kovega in Piffla iz Dunaja. Ra-zun teh so bili še štirje škofi dva opata ter Msgr. Seipel, biv ši avstrijski kancelar.
Celovški škof Dr. Adam Hef-ter so bili gost našega g. župnika Mažirja. Darovali so sv mašo ob devetih v naši slovenski cerkvi. Pred pridigo jih je naš g. župnik prisrčno pozdra vil ter njim predstavil župnijo, Cerkev je bila polna vernikov, ki so prevzvišenemu z veliko pozornostjo sledili. V srčnih besedah so se g. škof zahvalili za prijazen sprejem in so še osobito Slovence pohvalili za njih stanovitnost v sy. veri.
Po sv. maši so prevzvišeni vernike, ki so klečali ob vhodu pri cerkvi ter pred župnišč$m blagoslavljali. Mnogo so jih tudi osebno nagovarjali ter se za vse globo zanimali. Osobito so bili veseli, ko jim je g. župnik razlagal, kako se je ta župnija še le pred 15 leti začela ter kako se sploh v Ameriki župnije sistematično in z veli ko previdnostjo začenjajo in nadaljujejo, dokler ni vse pravem toku, kar pa navadno vzame eno generacijo ali rod, Z vidnim zanimanjem so sledili župnikovim izvajanjem, češ, kako da cerkev ni najpotrebnejše poslopje pri zgradnji župnije. Šola gre pred vsem. Iz števila učencev in naraščaja šole se v par letih še le more sklepati na razvitek župnije. Povprečno se računa iz števila učencev na število družin, vsaka družina po pet udov. Ako ima na primer šola 300 učencev, bo župnija imela približno tri sto družin itd., kakor pač šola raste. V šoli se začasno lahko rabi dvorana za Božjo službo, ako ni drugega primernega poslopja blizu. .Nedaleč od šole se potem postavi župnišče ter tudi samostan za sestre. Tudi dvorana je neobhodno potrebna za shode, zborovanja, veselice, igre, itd. Še le, ko so vsa ta poslopja postavljena in po večini plačana, se začnejo delati načrti za pravo cerkev. To je navadno po preteku desetih ali več let, kar je pač odvisno od verskega stanja nove župnije, po katerem se še le more soditi, kako velika ali kako majhna cerkev bo primerna za razmere v novi župniji.
V našem slučaju je župnija stara sedaj 15 let. Imamo vsa potrebna poslopja: šolo, župni šče, samostan, dvorano, mežna rijo in tudi začasno cerkvico, ki je bila poprej dvorazredna ljudska šola. To poslopje sicer ni lepo in tudi ne docela primerno za cerkev, toda dokler je župnija šele v razvoju, služi cilju ravno tako dobro, kakor velika katedrala. Ko bo dolg na vseh drugih poslopjih poravnan in že nekaj denarja za cerkev naloženega, se pa bo takoj s stavbo nove velike in lepe cerkve začelo,
G. škof Hefter so se po Božji službi Večkrat izrazili, da bi ne bili tako srečni, ako bi bili ma-ševali v veliki katedrali, kakor pa sedaj, ko so sv. daritev darovali v naši priprosti majhni cerkvici. Še celo našemu g. škofu so povedali, da so še pri nas mnogo naučili, na kar poprej nikoli niso mislili, ker ni na Koroškem enake prilike.
Pri odhodu so še blagoslovili našega dušnega pastirja, kak;or tudi župljane.
Škof Hefter so Nemec, a imajo mnogo tisoč koroških Slovencev pod svojim pastirstvom. Med svojim bivanjem med nami so kazali pravo apostolsko ljubezen- do svojih slovenskih ovčic.	Poročevalec,
o
PREKMURSKI ROMARJI V LEMONTU, ILL.
V nedeljo, dne 4. julija je bijo den velikega veselja za naše prekmurske ludi. Tri dru-
The North American Banking & Sayings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VJ^ŠA
BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler j« naložen pri nas Vam vloge vedno viša.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. de S. v soboto od 9. do 8. in ave-čer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-iiljatev od «. do 8. pri stranskih vratih.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do časa gotovo poSiljate denar v stari kra);
To delo izvršimo Vem
točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St Clair Ave.
COLUNWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
iz Chicaga na Božjo pot k Ma-!članice društva sv. Ane, vsi šivali, pridruževali se pevajočim riji Pomagaj v Lemont. Den svojimi zastavami, banderi in skupinam ali pa se seznanjali je bija krasni, jutro puno buj- znaki. Med glasnimi molitvami j in pogovarjali o milem starem ni^a živlenja v krasni naravi.; smo korakali po strmi poti, mi- j kraju ali pa o raznih naselbi-Ceste so bile pune avtomobilov mo jezera do kapele.	Inah v novi oblubleni deželi. Ta-
z veselimi izletniki, ki so bežali I Sv. mašo je daroval veleč, oče; ko je čas kmalo potekel in tre-iz "vetrovnega" mesta na deže- John ob asistenci dveh klerikov. j balo se je ločiti. Segali smo si lo za dihum prijetnte sapice. Prekmurski pevski zbor pod v roke. Težko je bilo vsako-Jaz sem priša iz južnega spretnim vodstvom organista mur pri srcu. "Z Bogom," Springfielda, ki je po zimi zelo; cerkve sv. Štefana v Chicagu, "Bog vas blagoslovi," "Srečno," prijeten, po leti pa tako vroč, g. Račič, je popeval slovenske so prihajali prisrčni pozdravi
da bi včasih lehko na cestah mešne pesm^ kakor v starem kamenje topili. Na Jolietski Ikraju. Meni je bila častna na-postaji me je čaka moj prek- loga, da sem imal predgo v mo-murski prijatel Andro Glavač sijem lastnem domačem panon-svojim zmiraj zvestim avtomo- lskem jeziku, baš v tistem, v bilom. Ravno je zvonilo juter- katerem nezapopadljivi in nes-no po jolietskih cerkvah, ko končni milosti skozi vusta na-sma se pelala skozi mesto. Jaz ših sv. apoštolov, Cirila in Me-rad po noči potujem, da se na toda, našim panonskim prade-vlaku naspim. Toda to zadnjo dom pregnal temo poganstva in noč nesem moga spati. Kumen nevere z edino pravo in osreče-sem nomalo zadrema, se mi je valno lučjo vere\krščanske. Ne že sanjalo, da smo transporti- morem popisati sreče, ki jo je rali vojaštvo v tabor. Težke i v tistih trenotkah čutilo mojo so 'mi zato bile moje oči, toda srce, da sem po Božjem izvo-vožnja v prijetnem avtomobilu d jen ju smel govoriti jezik, kate-me je kmalo vzdramila, osobi- rega je sam Bog vstvara za to, ker je zrak bija tak čisti in nas Slovence in katerega je sv. nebo prozorno, da bi skoraj le- katoliška cerkev povzdignila k hko videla angele, kako so se z toliko časti, da se sme celo ra-veseljom pripravljali ( da bojo biti pri najsvetejši daritvi sv. nosili pozdrave naših lubih meše. Nehote me je prešinila prekmurskih Slovencev k Maj- misel, češ, koliko bolj številni, ki Božji v nebesa.	j koliko bolj mogočni so mnogi
Došla sva v Lemont. To je drugi narodi na površji naše bila moja prva Božja pot k Le- zemle, pa jim Bog ni dau te mi-montaki Mariji Pomagaj. Vid- losti. Najbrž je za nas Slo-no so me bih veseli veleč, oče i vence že ob zibelki našega kr-
John in z radostjo sva se po duhovsko pozdravila. Ker sem bil spešan od potovanja, so mi dovolili, da smem kmalo opraviti sv. mašo. Najprej smo še s frančiškani na glas zmolili brevir. Glasna molitva v hiši Božji« pred čudodelno podobo Milostne Gospe mi je nekako odvezala vso vtrujenost in mlačnost. Čuta sem se napeni-ga z neko skrivno inočjo. Pred dušo mi je stopa spomin na leto 1922, ko sem ob strani /noje lube matere kleča pred čudežno podobo Matere Milosti v prekrasni baziliki slovenskih očetov frančiškanov v Maribori. Tudi takrat sem bija zmučeni od rajže iz Amerike preko mor-a in iz Trsta. Toda resnica blagoslovlene vode, a kero so mi moja mati pokropili moje čelo in me bržkone zadnokrat izročili varstvu tiste Matere, ki nikoli ne umerje, me je navdala močjo orjaka. Tak sem tudi tu stopa pred altar Gospodov, da bi v romarski Marijini cerkvi oprava zahvalno daritvo sv. maše za moje lube brate ino sestre po krvi ino rodu, naše prekmurske Slovence.
Cim više se je zlato solnce vzdigovalo na sinjem nebi, tem lepši, tem svečajnejši je postajal den. Prekmurski romarji pa so prihajali in prihajali po železnicah, avtomobilih in truckih." Ob desetih oglasili so se zvonovi v vbranih glasovih. Duhovniki smo oblekli cerkvena in mešna oblačila in nekaj minutah se je pomikala procesija pobožnih prekmurskih romarov na hrib, kjer je postavljena posebna dvorana, ki se lahko rabi tudi za kapelo, kadar je dohod rofoarjev prevelik za cerkev. Slovenska tro-bojnica je plapolala radostne pozdrave iz visoke line, med, ko se je procesija zbirala pred cerkvijo. Križu so sledila dru-itva ev. Ivana Krstifcalja in sv. triža z banderi in zastavami. Za tem je šla duhovščina, tej
štva sv. Ivana Krstitelja, sv. Križa in sv. Ane, so se podala pa so sledile žene in dekleta,
ščanstva Jezusovega Mati Ma rija prosila, kakor je to storila pri gostiji v Kani galilejski, da je Jezus sam podelil ravno slovenskemu jeziku tisto nebeško moč največjega čudeža, da pri slovenskih besedah: "To je mojo Telo," Kristus sam zapusti svoj tron v nebesah in pride na altar med nas svoj izvoljeni slovenski rod. Ne za to. Čuda, da naši vrli Prekmurci tako visoko spoštujejo ino prisrčno ljubijo vsakega, ki razume ino guči njih od Boga izvoljeni jezik. Kakor nekda, ko je Gospod sam množicam govora, tako se mi je dozdevalo, so naši lubi Prekmurci poslušali ino v svoja verna srca srkali medico vere naše krščanske.
Božja služba je minila in ljudje so se vsi srečni posedli po zelenih tratah ter tam po-vžili dar Božji, ki so si ga prinesli po romarski navadi od svojih domov. Malo so se tudi odpočili in popoldan so spet šli v procesiji v romarsko cerkev k večemicam in blagoslovlje-nju kipa sv. Antona Padovan-skega ter štireh angeljev, izmed kojih sta dva na altarju, dva pa ob vhodu v cerkev držita posode za blogoslovljeno vodo. Vsi kipi so darovi prekmurskih Slovencev iz Chicaga, kojih imena bodo oglašena na drugem mestu. .
Kipe blagoslovil prekmurski rojak Rev. Father Horvat, ki je prišel iz stare domovine na evharistični kongres ter tudi obiskat naše ludi v Chicagu in na vshodu. Pred blagoslovom je imal lep nagovor v domačem jeziku. Pevski zbor je zapel krasne litanije Majke Božje ter pesem k blagoslovu.
Po večernicah se je razvila prosta zabava na hribu. Ljudje so popevali vesele domače pesmi. Vsega je bilo v obilici, jedi, zdrave kapljice, veselja in radosti po pravi staro-slovenski šegi, nikomur ni bil dolgčas, še manj pa žal, da je prišel. Od gruče do gruče smo se obisko-
od vseh strani ob vuri slovesa in ločitve. Tesno nam je postalo srce in z možatim naporom smo vstavili solzo, ki se je nam silila v oko, ki je bilo ves den polno veselja ino radosti.
Sam še enkrat vstopim v belo romarsko cerkvico. Tje pred Čudodelno me je gnalo. Tam pokleknem, da zahvalim lubo Mater nebeško, da se je skaza-la tako milostno milim rojakom mojim in meni. Moja mati so me že kot otroka vučili šteti iz Marijinega obraza. Ko bi človeško pero moglo popihati mi-lobo Marijinega pogleda iz ti-steh materinih očij izpod nove zlate krone, katero so še le pred kratkim sprejeli iz radodarnih rok prekmurskih, jo blagoslovili in lastnoročno postavili na glavo čudopolne Matere božje naslednik sv. Cirila in Metoda, naš prevzvišeni vladika in slovenski škof Jeglič. Angeljske jezike bi moral gučati, ako bi hotel le pribljižno opisati milo-bo izraženo na tem krasnem obrazu. Zdelo se mi je,* da me je nagovorila premila Mati in rekla: "Sin moj, služabnik mor jega Sina, Mati želim ostati tebi in tvojemu narpdu prekmurskemu. Ostani mi zvest ti in tvoji rojaki."
Rev. F. S. Mažir, \ panonski Slovenec. -o-
Obisk.
Minuli teden sta se mudila v Clevelandu na večdnevnem obisku svojih sorodnikov in znancev Mr. in Mrs. Anton Papič iz Steeltona, Pa. Pri-tej priliki sta v družbi Mr. John Wukšini-ča posetila tudi uredništvo "Glasila" in sobrata Antona Gr-dina, glavnega predsednika naše Jednote. Naša slovenska clevelandska metropola se je navedencema jako dopadla. Stanovala sta pri sorodniku Mr. John Wukšinič (Pire), na 1068 Addison Rd.
Od tukaj sta se za par dni podala v Lorain, O., na obisk tamkajšnjih sorodnikov in znancev; iz Loraina gresta pa v Joliet, 111., kjer živita dva Papičeva brata, John in Josip. Mr. Papič ima v Ameriki še dva brata, enega (Matija) v Kansas City, Mo., in Markota v Florisant, Mo. Vsi so člani K. S. K. Jednote.
Sobrat Anton Papič je bil več let blagajnik društva sv. Alojzija, št. 42v K. S. K. Jednote v Steelton, Pa., kakor tudi njegova soproga je opravljala več let blagajniške posle društva Marije Milosti Polne, št. 114 K. S. K. Jednote. Na povratku iz Jo-lieta se bosta ustavila še v Homerville in Johnstown, Pa., nakar se podaš ta zopet na svoj dom v Steelton, Pa.
-o-
Narodno baziliko sv. Joane d'Are (Device orleanske) v Domremy na Francoskem so pričeli graditi še leta 1869. Ta veličastna cerkev bo še le letos, torej po preteku 57 let dovršena. '
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE«
Izhaja vsak torek.
Z.
Lastnina Kraajsko-Slovenskc Katoliške Jednote v Združenih državah
ameriških.
6117 St. Clair Ave.
Uredni*tvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3812
CLEVELAND, OHIO.
RAZMOTRIVANJE.
NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ.
BZXXZSXXXX3
Za člane, na leto ..............
Za nečlant ...»......................
Za inozemstvo ......................
Naročnina.
C........$0.84
........$1.60
.........$3.00
OFFICCIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the / UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. _Issued every Tuesday_
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
» ».•;», i Telephone:
Randolph 3912.
CLEVELAND, OHIO.
ŠTEVILKE GOVORE.
.V predzadnji številki "Glasila" smo na prvi strani priobčili razveseljivo novico, da šteje naša- Jednota 30,000 članov in članic; to število se nanaša na oba oddelka, odrastli hr mladinski; popolnoma pravilno število bi se moralo glasiti 30,006 čla nov in članic, in sicer 18,581 \ odrastlem, 11,425 pa v mladinskem oddelku.
Iskrena želja povodom naše konvenčne kampanje se nam je torej uresničila, da smo dosegli še pred glavnim zborovanjem toliko število celokupnega članstva. V zgodovini K. S. K. Jednote se bo torej mesto Pittsburgh, Pa., lahko ponašalo, da se je vršila ondi leta 1926 šestnajsta konvencija, ko je bila ta organizacija na svojem vrhuncu glede članstva in/ skupnega premoženja.
Pred 18. ikti (leta 1908), ko se je pbdržavala ondi 10. redna konvencija, smo šteli isto leto samo 9,851 članov in članic v aktivnem oddelku; mladinskega tedaj še ni bilo. Premoženje Jednote je pa tedaj znašalo $104,683.30. Od desete do šestnajste konvencije smo torej napredovali za 20,155 članov in članic, v premoženju pa za $1,393,677.
Vendar ne smemo pripisovati tako rapidnega napredka prva leta od označene do prihodnje konvencije, ker se je isti le bolj polagoma višal.
Skoro nevrjeten, a resničen je bil napredek od minule konvencije v Clevelandu, O., oziroma od 1. januarja, 1924, ko je na označeni konvenciji izvoljeni glavni odbor prevzel svoje posle. V tem času, torej tekom 2Vi leta (30 mesecev), se je naša Jednota na čudovit način povspela na najvišjo stopinjo. Z uradnimi številkami se lahko dokaže, da ni ta organizacija še pod nobenim drugim glavnim odborom tako rastla, kakor baš pod sedanjim. Tega ne pišemo danes iz samohval ja, ampak na podlagi faktov.
Kakor iz dolinavedenih številk razvidno, je K. S. K. Jednota od 1. januarja, 1924 do 30. junija, 1926 napredovala za 8,772 članov in članic v obelKoddelkih (osem tisoč sedemsto sedemdeset dva!) V denarnem (finančnem) oziru pa od 1. januarja, 1924 do 30. Qiaja, 1926 za $395,179.96.
Ko je nastopil sedanji glavni odbor svoja mesta, je bilo v odrastlem oddelku 13,685 članov in članic, v mladinskem pa 7,549. Dne 30. junija, 1926 je štel prvi 18,581 planov in članic, mladinski pa 11,425. Denarno stanje je znašalo 1. januarja, 1024 $1,155,566.99, dne 31. maja, 1926 pa $1,550,746.95. Po zadnjih letih smo napredovali sledeče:
Koncem leta 1923 je štela K. S. K: Jednota 21,234 članov *in članic v obeh oddelkih; koncem leta 1924 — 23,339; koncem leta 1925 — 28,062; dne 30. junija, 1926 kakor že omenjeno pa 30,006. Največji napredek, 4,723 članov in članic je pripisovati v poslovnem letu 1925. Od 1. januarja, 1926 do 30. junija, 1926 smo napredovali za 1,944 članov in članic v obeh oddelkih.
V	Ameriki imamo več slovenskih podpornih organizacij z raznimi načeli: svobodomiselne, neodvisne itd. Nobena izmed teh se pa ne more ponašati, da bi zadnja leta tako rapidno napredovala, kakor je baš naša katoliška podporna organizacija. Ali je že sploh kaka slovenska podporna organizacija na svetu v enem samem letu napredovala za 4,723 novih članov, kakor je bil to slučaj pri naši K. S. K. Jednoti leta 1925? Ali pa za 1,944 članov in članic v šestih mesecih, kakor smo mi napredovali letos? Pravijo nam, da smo reakcionarni ali nazadnjaki; pa vkljub temu le najbolj napredujemo! Počakajte še par let! Slovenski narod v Ameriki bo izprevidel, da so ga razni reformatorji in naprednjaški voditelji le "blufali." Ce bo naša K. S. K. Jednota po tem načinu še v bodoče naprej korakala, potem lahko pričakujemo, da bo postala čez leta ne le prva in najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki, ampak tudi največja. V to pcmozi Bog!
V	današnji številki "Glasila" so priobčene tudi spremembe članstva za mesec junij t. 1. V resnici povedano, da nismo še nikdar tako nestrpno pričakovali kakega mesečnega poročila, kakor baš tega. In čemu? Iz tega uradnega naznanila lahko najdemo odgovor, katero društvo bo poneslo Zlato khdivo na pittsb urško konvencijo.
Žal, da se je kocka sreče iz Jolieta, 111., obrnila na Pueblo, Colo. Danes je namreč pri naši Jednoti največje drušfcro z od-rastlimi člani društvo sv* Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo. Šteje 655 članov in članic, ali za 27 več kot bivše največje društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. Castitamo agilnim Colo-radčanom, ki bodo prinesli vsled tega Zlato kladivo na konvencijo v Pittsburgh, Pa.
Po velikosti števila članov odrastlega oddelka imamo sedaj sledečih pet društev:
Društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo. ________________666 čl.
Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. _„628 čl.
Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111________„611 čl.
Društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. „ 583 čl.
Društvo Vitezi sv. Florijana, 44, South Chicago, 111.
Tudi naše, zgoraj omenjeno društvo se je pridružilo razmo-trivanju na redni seji, dne 4 julija t. 1. Člani našega društva so se izrazili kakor sledi:
1.	Glede spremembe Jedno-tinega imena je bilo skoraj soglasno sklenjeno, da naj se ime v bodoče glasi: - Slovenska Ameriška Katoliška Jednota. Mogoče bo kateri oporekal, da ni ime Ameriška pravo? Pa če stvar vsakdo premisli, smo bili najprvo Slovenci in sedaj smo pa še Amerikanci. Zatorej svetujemo prihodnji konvenciji, če bi ne bilo dosti več stroškov, da naj se ime premeni v Slovenian American Catholic Union.
2.	Centralizacija bolniške podpore naj ostane prostovoljna kakor do sedaj.
3.	Konvencija naj se vrši na tri leta, in sicer v mesecu juliju. Kakor znano, plačuje Jednota vožnjo delegatom in de-legatinjam. Ker je pa veliko železnic, da meseca julija znižajo vožnjo za polovico, mogoče bi se s tem Jednoti nekaj denarja prihranilo.
4.	Število glavnih uradnikov naj ostane kakor dosedaj; po našem mnenju jih je popolnoma zadosti. .
5.	Glavni uradniki naj bi bili zapriseženi-na konvenciji.
6.	Glede Jednotinega doma. Kakor smo že čitali v "Glasilu," je menda poslopje že postavljeno in se isto dobi poceni. Naše društvo je za to, da se oni prostor kupi ter zgradi nov dom Vso stvar prepuščamo pa glavnim uradnikom in konvenčni zbornici v rešitev.
7.	Vsako društvo naj bi samo plačalo stroške delegatom in teb 5 centov, katere plačujemo konvenčni sklad, naj bi se prištelo v poškodninski in operacijski sklad; s teln bi se izognili izvanredne naklade v poškod-ninskem skladu.
Zgoraj omenjene točke so bi le odobrene od vseh navzočih članov na redni seji dne 4. julija, 1926.
Za društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44: Frank Skulj, predsednik, Lov. Samotorčan, podpreds., John Likovich, tajnik. Martin Shiffrer, blagajnik.
(Društveni pečat)
Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O_____________________551 čl.
{ Vseh teh'-pet društev šteje skupaj 3,028 članov in članic v odrastlem oddelku; to je že skoraj ena primerna slovenska Jednota! Ta društva bodo imela na prihodnji-konvenciji nič manj kot 28 delegatov in delegatinj zastopanih.
Društvo Marije Pomagaj, 6t. 79, Waukegan, 111.
Naše društvo je na eni zadnjih sej glasovalo za premem-bo imena iz K. S. K. Jednota v A. S. K. Jednota. Razlogi za premembo imena so bili že večkrat pojasnjeni v "Glasilu" in so popolnoma na mestu. Edini resni ugovor proti premembi bi bili stroški; kot je pa razvidno iz pojasnila, ki ga je podal sobrat glavni tajnik, bi skoro ne bilo nobenih stroškov; zato je umestno, da se ime spremeni.
Dalje se je razmotrivalo še o sledečih točkah:
Bolniška tpodpora naj ostane po starem, da isto društva sama plačujejo. Mnogi se sklicujejo na bratsko ljubezen; toda ravno ta bratska ljubezen se dostikrat zlorablja; zato naj ostane centralizacija prostovoljna.
Članicam naj bo dano prosto, da lahko pristopijo k ženskim ali moškim društvom.
Dalje je naše društvo odobrilo vse točke, katere je priporočal glavni odbor na svoji polletni seji.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 79:
Ignacij Grom, tajnik.
novno razmotrivalo nekaj točk v prilog bližajoče se konvencije K. S. K. Jednote. Odobrile smo sledeče važne točke:
1.	Postavi naj se nov Jedno-tin dom,-ki bo odgovarjal v bodoče vsem potrebam naše na-raščujoče organizacije.
2.	Centralizacija naj ostane prostovoljna.
3.	Konvencija naj se vrši vsake štiri leta.
4.	Posebno se Še priporoča vsem cenjenim ' delegatinjam, da bodo zahtevale popolno enakopravnost v vseh ozirih, posebno pa še, kadar pride na spored volitev glavnega odbora in # prejemanju "Glasila." Ženska društva, oziroma članice K. S. K. Jednote morajo plačevati asesment po ravno isti starostni lestvici kakor moški in tudi v centralizaciji (če bo splošno vpeljana) ne bomo nič izvzete. Zato se naj voli več žensk v glavni odbor, sposobnih zato imamo dovolj.
5.	Zaradi prejemanja "Glasi la" naj vprašam sobrata Šeti-na, delegata društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet-111., če je že kdaj čital, da se je kako žensko društvo, oziroma če so se članice K. S. K. Jednote že sploh pritožile radi prejemanja in plačevanja "Glasila?" Kako pa naj tiste članice, ki ne bodo prejemale lista
vedo, kaj o društvenih naznanilih in sklepih mesečnih sej, kajti vsaka tudi z zanimanjem prečita poročila glavnega odbora, razne druge članke in nasvete, ki so priobčeni v našem Jednotinem glasilu. Po vašem mnenju, cenjeni sobrat Šetina, bomo morale društvene tajnice zraven mesečnih poročil čitati še štiri številke "Glasila" na vsaki seji, kar se bojim, da bo vzelo predolgo Časa. Upam, da se bodo delegatinje zavzele za žensko* enakopravnost tudi v tem oziru.
Za društvo Kraljica Majnika, št. 157:
Mary Godez, tajnica.
Društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis. • Na glavni polletni seji, dne 11. julija je naše društvo po-
East Helena, Mont
Cenjeni sobrat urednik: Oprostite mi, če vas zopet nadlegujem s par skromnimi nasveti nam priljubljenem Jednotinem Glasilu." Ni moja navada, da bi se pogosto oglašal, ali ker je vsakega dobrega člana dolžnost, na pove svoje mnenje kar misli, da bi bilo v korist Jednote, tako tudi jaz prihajam še s par nasveti in sicer prvo naj spregovorim o Jednotinem domu.
O tej ustanovi je že več dopisnikov izrazilo svoje mnenje, nekateri za popravo starega, večina pa, da se kupi novo posestvo ter preuredi za Jednotin dom. Ni mi osebno znan ne stari in niti ne novi, edino kar sem posnel iz poročil glavnih uradnikov, da je stari Jednotin dom popolnoma iz mode, in da mu vsega potrebnega manjka. Zato se tudi jaz strinjam, da se kupi nameravano posestvo in da se preuredi za Jednotin dom. Se se spominjam kritike, ko se je sedanji delal, tako tudi sedaj ne bo popolnoma brez nje; ali v glavnem se moramo ozirati za varnost Jednotinih listin, in tudi na druge okoino. sti, katere je Jednota prinesla s svojim velikim napredkom v zadnjih par letih. Stroški bodo pri popravi starega ali pa pri novem. Zato se je boljše odločiti, da se kupi novega ter uredi, da bo odgovarjal svojim namenom več let, kar je pri starem nemogoče. Vsaj to so poročali glavni uradniki, kateri so styar. popolnoma > preiskali. ■ . f Prestopni listi. Člani, kateri spadajo k društvu, ki ne spada V bolniško centralizacijo Jednote ne morejo prestopiti v društvo, katero spada v centralizacijo, drugače, če se zavežejo
8 prestopom pristopiti tudi v centralizacijo.
Petni Uiti naj bi 8e ne izdajali za več kot sa lest mese-
_ cev. Ce član živi neprenehoma
EZXX3U izven sedeža svojega društva, naj bi se vporabljale prikladne karte kot pobotnice, na katerih bi zadoetoval tajnikov podpis, ne pa vseh društvenih uradnikov. Na teh kartah bi se ravno tako zaznamovalo razpored-bo mesečnih asesmentov kot na potnih listih.
Podpora za poškodbe in operacije se naj nikar ne znižuje Ce je potreba, je boljše da se za en ali dva centa asesment poviša, ker še sedaj ni polovica zadosti, ko more član plačati, če se podvrže eni ali drugi operaciji. Zato ni priporočljivo, da bi se te podpore znižale.
Mrliški listi izdani od Jednote bi bila tudi zadostna evidenca smrti pokojnega člana brez kakega 'Certificate of death kot se to sedaj Zahteva. To je samo več sitnosti društvenim tajnikom, in včasih je še v zvezi s kakimi izrednimi stroški.
Ime "Glasila" bi bilo tudi dobro da se premeni, da se mu da kako krajše, bolj prikladno ime Glasilo" ostane gotovo kot sedaj, ali ker je glasil več, zato je treba kar vse povedati, ker je precej dolgo ime, če si premislimo. Zato jaz priporočam da bi si izbrali novo ime, katero bi se z eno besedo lahko izgovorilo na primer "Bratoljub.
Naj to zadostuje, ker tudi še drugi člani in članice hočejo prostor v "Glasilu." Pozdrav-jam vse člane in članice K. S K. Jednote.
Joseph M. Sasek,
tajnik društva št. 45
Indianapolis, Ind. — Tudi jaz, kot 26-letni član naše mile podporno matere Jednote hočem nekaj spregovoriti v prilog bodoče 16. konvencije. Sprva sem mislil molčati, češ, da je samo namen bolj umesten ka kor pa dejanje. Vseeno priha jam s sledečimi skromnimi nasveti v nadi, da jih bodo cenjena društva vpoštevati blagovolila po svojih delegatih.
V obče se strinjam s predlogi glavnega odbora na zadnji polletni seji izvzemši neke točke tako tudi z nakupom novega Jednotinega doma, kakor je bila že svoječasno priobčena sli ka v tem listu.
Po moji sodbi imamo še nekaj - drugih zelo važnih točk Prvo vprašanje je, kako bi se odstranilo posebne naklade pri naši Jednoti, ki delajo med članstvom «ajveč nezadovoljnosti. To vem jaz iz svoje lastne skušnje, ko sem bil na agitaciji za društvo. Najbolj znajo o tem tudi društveni tajniki, koliko sitnosti je zaradi naklad Stalni asesment člani že plačujejo brez oporekanja. Zato jaz priporočam cenjenim sobra-tom delegatom 16. konvencije: delujte kolikor mogoče na to, da se naklade odpravijo. Boljše je, da se plača par centov na mesec več, kakor pa morebitne male naklade. V to svrho vam podajam sledeči nasvet:
Ker je bilo že na zadnji konvenciji nasvetovano, da bi se opustil en mesečni asesment (decembra), ako je to mogoče, da bi ne škodilo solventnosti, naj se ne opusti nobenega ases-menta, ampak naj se ves de-cemberski posmrtninski asesment razdeli v one sklade, kjer bi bilo najbolj potreba; tako tudi v konvenčni sklad zadnje leto, ako bi bilo treba kaj po-critja v svrho deficita stroš-cov konvencije. Le na ta način bi se lahko ojačilo vse sklade in bi tudi izostale vse morebitne naklade. Seveda, to naj bi se izvršilo le pod pogojem, da naip qavarovalninski komisar to dovoli, da ne bi prišla morda solventnost Jednote _v| nevarnost. Zato naj bi naš so* brat glavni tajnik o tem najbolj zanesljivo na
poročal, če je mogoče to idejo izvršiti ali ne. Ce bi se to izvršilo, bi bija potem naša Jed nota najbolje urejena; s tem bi bili zavarovani pred vsako posebno naklado.
Druga najvažnejša točka je vprašanje, ali bo prišlo do splošne centralizacije ali ne Ako bo centralizacija sprejeta, potem ste bratje delegatje la hko uverjeni, da ste častno rešili svojo težko nalogo, v nasprotnem slučaju bodo pa lahko nastale radi tega slabe posledice. Res je, da so glavni uradniki priporočali prostovoljno centralizacijo zato, ker ljubijo svobodo kakor vsak človek Prepričan sem pa, da večina njih čuti v svojih srcih potrebo splošne centralizacije, ker samo na t» način nam je mogoče doseči oni cilj, ki naj bi nas vezal v pravo bratsko zvezo. Ta veliki prepad, ki leži med nami se mora, oziroma se bo moral premostiti jprej ali slej. Stari rek nam veli: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri! To je posebno važno za našo dično Jednoto. Že zdaj je prepozno, toda treba je vse pozornosti, da ne bo še bolj zamujeno.
Gotovo ste cenjeni sobratje in sosestre že čitali v "Glasilu, da ako ne bo sprejeta splošna centralizacija, da bodo nekatera večja društva izstopila iz centralizacije. Naše društvo št. 52 je pristopilo takoj spočetka; bilo je torej eno med prvimi; ravno tako je pa lahko tudi eno prvih, da izstopi iz centralizacije, saj imamo, dovolj močno blagajno, ravno tako kot tedaj, ko smo pristopili v centra lizacijo; članov imamo pa približno še "enkrat tojiko.- Naše društvo je bilo vedno za splošno dobrobit cele Jednote, da bi se vsaj tudi druga bratska društva po tem ravnala! Priznati se mora, da imajo velika in starejša društva velike skušnje; toda tudi mala društva po malih naselbinah so morala dosti prestati, zato vedo, kaj priporočati za njih, oziroma za Jednotin napredek. Zal pa, da je njih glas v obče le glas vpijočega v puščavi, ker ne pride v vpoštev. Jaz smelo trdim, da je naša Jednota vsled tega najmanj za 100 krajevnih društev prekratka; približno toliko društev je pa tudi samo polovičnih, ker njih priporočila niso prišla v vpoštev.
Radi splošne centralizacije so že razna društva dosti pisala in klicala na pomoč. Posebno nam je dal jasno poročilo sobrat Josip Grdina, tajnik društva Presvetega Srca Jezusovega, št 172 v West Parku glede splošne centralizacije; istotako Jednotin nadzornik sobrat John Jerič iz Chicaga. Njegovo priporočilo v št. 23. "Glasila" naj bi vsak delegat in-delegatinja prečita! ali prečitala ter tudi vpo-števal.
Kakor, že enkrat, tako tudi sedaj priporočam stalno ali dosmrtno bolniško podporo. Moj svoječasni tozadevni iriicijativ-ni predlog je bil žal odklonjen po glavnemu odboru. Tedaj je bil moj namen s tem zbuditi tudi ostala cenjena društva, da bi tudi ona spoznala, kaj se da lahko doseči s skupnimi močmi.
K sklepu pa še prosim cenjena krajevna društva, pustite proste rokci «vojim delegatom, ko odidejo na konvencijo. Tam pridejo debate, dokazi in slu-čaji ,da bo delegat drugače sodil, kakor je pa morda mislil doma. Pri tej priliki želim cenjeni konvenčni zbornici največ uspeha in blagoslova Božjega!
Jakob Strgar, član dr. sv. Alojzija, št. 52.
dope pedlerji in lastniki javnih hiš) vsled česar je prejemal grozilna pisma in telefonična svarila, da bo plačal ta čin s svojo smrtjo. To se je izvršilo in uresničilo v petek zjutraj ob 12:15 uri, ko sta ga dva ban-dita pred njegovo garažo na* 3137 W. Tuscarawas St. iz zasede ustrelila in nato zbežala. Nesrečnik je na mestu izdihnil, ker sta bila dva strela smrtonosna. Pokojnik je bil v tem mestu v obče zelo priljubljen in star 36 let; * zapušča ženo in tri otroke.
O morilcih ni duha ne sluha; ve se le toliko, da sta se lopova pripeljala na Mellettov dom z avtomobilom, nosečim licence iz države Pennsylvanije.	^
Vsled tega umora je zavladalo po celem mestu veliko ogorčenje. Ugledne osebe in razne organizacije meščanov so se obrnile naravnost na državno vlado, da naj upelje strogo preiskavo, da se izsledi morilce. Za njih ujetje je razpisana nagrada v znesku $25,500.
Mnogo novih postav. Washington. D. C. — Da se
je tekom prvega zasedanja 89. kongresa naredilo rekord vseh rekordov ~ glede novih postav,' nam kažejo sledeče številke: Ko se je označeni kongres raz-šel, je bilo v uradni seznam vpisanih 986 novih postav, katere je kongresna zbornica odobrila tekom 158 dnevnega zasedanja. Javnih novih postav je 522, dalje je 46 javnih resolucij in 327 privatnih postav. Tekom prvega zasedanja 68. kongresa je bilo sprejetih samo 393 novih postav, tekom 67. kongresa 152, tekom x67. — 121, tekom 66. pa 109.
Ženska opravlja službo šeri(a.
Newyorški guverner Smith je nedavno imenoval Mrs. Klaro Seneca za šerifa v mestu Platts-burg. To važno službo je pred tem opravljal njen soprog, ki e pa nedavno umrl.
Bivša nadvojvodinja — šivilja.
V Pariz je kmalu po izbruhu zadnje svetovne vojne pribežala bivša ruska nadvojvodinja Marija, sestrična pokojnega ruskega carja. Ker ji je denar kmalu pošel, se je oprijela dela s šivanjem oblek in s čipkar-stvom. Danes ima navedenka Parizu end izmed najbolj znanih trgovin z oblekami za ženske, kar ji je doneslo že lepo premoženje.
TAJIN8TVEN UMOR
Canton, 0„ 16. julija. — Don R. Mellett, urednik tukajšnjega lista "Canton Daily News" je zadnji čas v svojih čllnkih vo-prihodnjijdil hud boj proti nižinskim ele-,
konvenciji stvar razložil in pri, j mentom (butleggerji, banditi,j
Ameriški narodni gozdovi.
Kakor poroča gozdarski urad Združenih Držav, se nahaja v Ameriki v 34 raznih državah 159 narodnih ali državnih gozdov, ki obsegajo 158,000,000 akrov ozemlja. Ako bi vse te gozdove in parke spravili skupaj, bi napravili iz njih lahko šest iztočnih držav: New York, New Jersey, Delaware, Maryland, Virginia in North Carolina.
V	teh gozdih je že toliko do-rastlih dreves, da bi se lahko iz njih nažagalo nad 300 milijard čevljev lesa v vrednosti dveh milijard dolarjev. To tvori 17% površine vseh gozdov v Združenih Državah in 25% vrednosti njih lesa.
Ce bi dovoljevala pota in prometne zveze, bi se lahko vsako leto iz teh gozdov nasekalo do sedem miljard čevljev »lesa, ne da bi to kaj škodovalo, kajti drevesa vedno dozorevajo tgr jih je treba čistiti, da nastaja za druga prostor.
V	Ameriki se vsako leto iz raznih gozdov porabi do pet milijonov dreves za brzojavne in telefonske droge; okrog 500 milijonov čevljev lesa se porablja letno za stebre pri ograjah, nad 250 milijonov kubičnih čevljev za izdelovanje sodov, nad 125 milijonov dreves za izdelovanje pragov za železnice in na milijone dreves, iz katerih se izdela nad bilijon svinčnikov.
-o-
iiiiniiiiiiyiiiiiniimiiMr
K« Se K*
JEDNOTA
UstaaevIJeaa t Jolietu, I1L, dna 2. aprila 1804. Inkorperlrana * JtUM
državi Illinois, dne 12. Januar)«, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO 8T„ JOLIBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solvenfnost mladinskega oddelka znaša 135.42%. Od ustanovitve do 1. julija 1926, znaša skupna iTplačana podpora $2,760,384.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Aaton Grdi na, 1053 East 82nd St, Cleveland, Ohla.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., PneMo, Cal«.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham An, IhrteyjSll, Wla Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliat, I1L
Pomožni tajnik: Steve G. Vertln, 1004 N. Chicago St- Jelki, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., CleveUnd.Ohio. Vrhovni zdravnik: Dc. J os. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat« Bank Bldg. 000 Grant St at SLxth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago. IIL John Jerlch, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohlfc. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveieth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremes.ec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frapk Trempush, 42—48th Stfij^y^>Iur^rJBQjj
John Dechman, Box 320 Forest City, Pa. '	*
John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na Slavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL- dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
ZASEDANJE XVI. GLAVNEGA ZBOROVANJA
Službenim potom se naznanja, da se prične XVI. glavno zborovanje K. S. K. Jednote dne 16. avgusti, 1926 točno ob osmi uri dopoldne v Kranjsko-Slovenskem Domu, Butler in 57. cesta, Pittsburgh, Pa.
Zaradi tega se obvešča vsa krajevna društva, da pošljejo vse točke k premembam pravil, nasvete, priporočila in resolucije, ki jih želijo konvenciji predložiti, do 9. avgusta t. 1. na glavni urad, da jih zamore pravni in gospodarski odbor urediti za predložitev delegaciji.
ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA
Zborovanje glavnega odbora se prične dne 9. avgusta t. 1. v Glavnem uradu K. S. K. Jednote.
Zasedanje se vrši v naslednjem redu:
Dne 9. avgusta točno ob deveti uri se prične z revizijo knjig. Tega zborovanja se vdeleži glavni predsednik, glavni tajnik, blagajnik in nadzorniki.
Dne 11. avgusta, točno ob deveti uri se začne zborovanje raznih odsekov. Tega zborovanja se vdeleže vsi ostali člani glavnega odbora skupaj s člani gospodarskega odbora imenovanim po bratu glavnem predsedniku.
Društva, ki imajo kako zadevo predložiti odboru v presojo in rešitev, se prosijo, da pošljejo take stvari na glavni urad najkasneje do 9. avgusta t. 1.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO
•
Novo ustanovljeno društvo Vitezi sv. Jurija, Št. 209, South Chicago, 111., sprejeto v Jednoto dne 13. julija, 1926. Imena članov so:
27672 Šelenik Michael J., roj. 1909, R. 17, $1000; 27673 Skalla Edward J., roj. 1908, R. 18, $1000 ; 27674 Laich Edward F., roj. 1908, R. 18, $1000 ; 27675 Selenik Joseph J., roj. 1908, R. 18, $1000; 27676 Skalla Leonard, roj. 1907, R .19, $1000; 27677 Mravunac Joseph, roj. 1907, R. 19, $1000 ; 27678 Pozek Andrew, roj. 1906, R. 20, $1000 ; 27679 Yurkus John, roj. 1906, R. 20, $1000. Društvo šteje 8 čl.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik .
SPREMEMBE
za mesec junij, 1926.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 27555 Kochevar John, roj. 1904, R. 25, $1000; 27556 Troppe Blaž, roj. 1900, R. 26, $1000; 14084 Troppe Margaret, roj. 1902, R. 24, $1000; 14085 Ursich Angela, roj. 1895, R. 31, $1000; 14086 Gudac Mary, roj. 1907, R. 19, $500. Spr. 25. junija. Dr. šteje 611 čl.
K društvu Vitezi sv. Jurija, št 3, Joliet 111., 27557 Metesh Anton, roj. 1910, R. 16, $1000;
ček Fred A., roj. 1907, R. 19, $1000 ; 27668 Brubnjak Anthony, roj. 1907, R. 19, $1000.; 27569 Pugel Peter, roj. 1903, R. 23, $500; 27570 Gersich Anthony, roj. 1901, R. 25, $1000; 27571 Skube Jno M., roj. 1901, R. 25, $500 ; 27572 Gornik Joseph M., roj. 1899, R. 26, $1000; 27573 Kostelec Jakob, roj. 1897, R. 29, $1000 ; 27574 McCarthy George F., roj. 1892, R. 34, $500 ; 27575 Srdac John, roj. 1884, R. 42, $1000 ; 27576 Lovšin Louis, roj. 1883, R. 43, $1000 ; 27577 Elich Peter A., roj. 1886, R. 40, $1000; 14087
27558'Traven John, roj. 1910,	*** R
R. 16, $1000. Spr. 15. junija. Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. ^Cirila in Metod^, št. 4, Tower, Minn., 27559 Zupančič Louis, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 120 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 7, Pueblo, Colo., 27560 Papesh John, roj. 1910, R. 16, $1000; 27561 Okichich Adolph, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27562 Kochevar Frank, roj. 1910, R. 16, $1000; 27563 Papesh Barney, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27564 Scherbak Edward, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 27565 Grebene Edward, roj.. 1909, R. 17, $1000; 27566 Scherbpk Steve, roj. 1908, R. 18, $1000 ; 27567 Pe-
16, $1000; 14088 Peček Ana, roj. 1909, R. 17, $1000; 14089 Zupancich Agnes, roj. 1905, R. 21, $250; 14090 Pike Josephine, roj. 1898, R. 28, $500; 14091 Plut Mary, roj. 1895, R. 31, $J000; 14092 Okichich Marie, roj. 1904, R. 22, $1000; 14093 Elich Gabriel«, roj. 1892, R. 34, $1000. Spr. 30. junija. Dr. šteje 655 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 14, Butte, Mont., 27578 Meglen Joseph, roj. 1910, R. 16, $1000; 27579 Miller Joseph, roj. 1887, R. 39, $500. Spr. 20. junija. vDr. šteje 171 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, st. 20, Iroflwood, Mich., 27580 Mauris Joseph, roj. 1908,
R. 18, $1000; 14094 Jurajeveich Elizabeth, roj. 1910, R. 16, $250; 14095 Mlasko Clara, roj. 1894, R. 32, $500. Spr. 28. junija. Dr. šteje 110 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 27581 Cal larik Joseph, roj. 1907, R. 19, $200; 27582 Frannelle Custode, roj. 1904, R. 22, $500; 27583 Barnes Carl, roj. 1891, R. 35, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 83 čl.
K društvu sv. Vida, št 25, Cleveland, O., 27584 Gliha Anton, roj. 1910, R. 16, $1000; 27585 Modic John, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27586 Modic Frank, roj. 1885, R. 40; $500. Spr. 6. junija. šteje 551 čl.
K društva sv. Frančiška, št. 29, Joliet, 111., 27587 Bolte Edward, roj. 1910, R. 16, $1000; 14096 Sitar Genevieve, roj. 1910, R. 16, $1000; 14097 Sitar Bernice, roj. 1910, R. 16, $1000; 14098 Težak Mary, roj. 1899, R. 26, $1000; 14099 Mlakar Ana, roj. 1895, R. 31, $1000; 14100 Ambrose Ursula, roj. 1892, R. 34, $500. Spr. 12. junija. Dr. šteje 628 čl.^
K društvu sv. Petra, št. 30, Calumet Mich., 27588 Klobu-char Frank, roj. 1908, R. 18, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 192 čl.
K društvu Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa., 27589 Win-sky Frank, roj. 1903, R. 23, $1000 ; 27590 Weselich Nicholas, roj. 1887, R. 39, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 156 čl.
k društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 27591 Krasevec John, roj. 1910, R. 16, $1000;
27592	Benkovich Anthony L., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr.
20.	junija. Dr. šteje 244 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., 14101 Križan Rose, M., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 4. junija. Dr. šteje 105 čl.
K društvu Vitezi sv. Florija-' na, št. 44, South Chicago, 111., 14102 Primožič Christine, roj. 19 10,R. 16, $1000. Spr. 6. junija. Dr. šteje 218 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont.,
27593	Multz Edwin E., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 6. ju-gel Mary, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 18. junija. Dr. šteje 49 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., 27594 Smid Anthony, roj. 1JU0, R. 16, $1000 ; 27595 Marinič Alojzija, roj. 1872, R. 54, $250. Spr. 23. junija. Dr. šteje 112 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., 14104 Radojčič Ana, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 23. junija. Dr. šteje 328 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., 27596 Petschar Frank, roj. 1907, R. 19, $1000. Spr. 6. junija. Dr. Šteje 58 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 27597 Hajec Joseph, roj. 1908, R. 18, $1000; 27598 Zorman Michael, roj. 1907, R. 19, $1000 ; 27599 Ro-senstajn Henry, roj. 1905, R.
21,	$1000 ; 27600 Hajec John, roj. 1900, R. 26, $1000 ; 27601 Markich Louis, roj. 1895, R. 31, $500; 27602 Matkovich Joseph, roj. 1894, R. 31, $500 ; 27603 Soligoj James, roj. 1892, R. 24, $1000 ; 27604 Beranich Anton, roj. 1889, R. 36, $1000; 27605 Snidaršič Louis, roj. 1889, R. 37, $500 ; 27606 Flajs Louis, roj. 1889, R. 37, $500; 27607 Remer Andrew, roj. 1886, R. 40, $500; 27608 Kodromac Joseph, roj. 1885, R. 41, $500; 27609 Soligoj Joseph, roj. 1882, R. 44, $1000 ; 27610 Mervar Joseph, roj. 1880, R. 46, $500; 27611 Koren Joseph, roj. ,1879, R. 47, $500; 14105 Kodromac Emilia, roj. 1896, R. 30, $500; 14106 Stergar Elizabeth, roj. 1881, R. 45, $500. Spr. 6. juT pipa. Dr. šteje 190 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan,. 111., 27612 Grompač-nik John, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27613 Savli Michael, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 11. ju-
nija^ Dr. šteje 238 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., 27614 Kvaternik William, roj. 1908, R. 18, $1000; 14107 Težak Frances roj. 1910, R. 16, $1500, Spr. 18. junija. Dr. šteje 89 čl.
K društvu sv- Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 14108 Gradi-shar Johana, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 22. junija. Dr. šteje 238 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, ' Eveieth, Minn., 27615 Sadar Joseph, roj. 1907, R. 19, $1000; 27616 Maček Victor, roj. 1905, R. 21, $1000; 27617 Gregorich Philip, roj. 1904, R. 22, $1000; 27618 In-tihar John, roj. 1889, R. 37,» $1000. Spr. 18. junija. Dr. šteje 265 čl.	\
vK društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 60, Wenona, 111., 14109 Kovatch Mary, roj. 1908, R. 18, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 40 čl.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 14110 Severinski Pauline, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 20. junija. Dr. šteje 123 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 27619 Zaletel Simon, roj. 1910, R. 16, $1000; 27620 Šinkovec Frank, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27621 Shu-stersich Joseph, roj. 1910, R. 16, $1000; 14111 Japelj Mary F., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 12. junija. Dr. Šteje 364 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 14112 Bu-bash Johanna, roj. 1899, R. 27, $1000. Spr. 15. junija. Dr. šteje 203 čl.
K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., 27622 Strnad Victor, roj. 1909, R. 17, $250; 27623 Simonich Peter, roj. 1900, R. 26, $500; 27624 Grandlich Joseph, roj. 1894, R. 32, $1000; 27625 Ve-ranich Frank, roj. 1888, R. 38, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 224 čl.
K društvu Vitezi .sv. Martina, št. 75, La Salle, 111., 27627 Jerman Frank, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 23. junija. Dr. šteje 34 čl.
K društvu Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, PA, 27628 Skubic Frank, R. 1909, R. 17, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 171 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.,
14113	Tomec Eleanore M., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 20. junija. Dr. šteje 192 čl.
K društvu Marije istega Spočetja, št. 85, Lorain, O.,
14114	Spolovich Barbara, roj. 1893, R. 33, $500; 14115 Obreza Frances, roj. 1888, R. 38, $500; 14116 Moreno Margaret, roj. 1881, R. 45, $250; 14117 Pogačar Mary, roj. 1879, R. 47, $250. Spr. 13. junija. Dr. šteje 79 čl.
K društvu Marije* Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., 14118 Krisek Martha, roj. 1903, R. 23, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 35 čl.
K društvu sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, III., 27629 Simonich Joseph, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 1. junija. Dr. šteje 58 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., 14119 Jug Mary, roj. 1879, R. 47, $500. Spr. 6. junija. Dr. šteje 112 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 27630 Kerhin Frank, roj. 1878, R. 48, $500. Spr. 5. junija. Dr. šteje 155 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 14120 Zaitz Mary, roj. 1910, R. 16, $1000; 14121 Težak Ana, roj. 1907, R; 18, $J000; 14122 Sterk Mary, roj. 1907, R. 19, $1000;. 14123 Ratkovich Rose, roj. 1897, R. 29, $1000; 14124 Krepenc Frances, roj. 1887, R. 39, $1000j 14125 Fear Emma, roj. 1910$ R. 16, $1000.~ Spr. 24. junija Dr. šteje 148 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., 14126 Bolte Ana, roj. 1891,' R. 35, $1000.
Spr. 6. junija. Dr. šteje 223 čl.
K društvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 14127 Žagar Mary, roj. 1896, R. 30, $500. Spr. 15. junija. Dr. šteje 40 čl.
K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., 27631 Andolšek Frank, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 15. junija. Dr. šteje 94 Čl.
K društvu sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans,, 14128 Bizal Mary R., roj. 1909, R. 16, $1000; 14129 Laurich Louise, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 728 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 14130 Osolin Vida, roj. 1910, R. 16, $2000; 14131 Zaller" Josephine, roj. 1910, R. 16, $1000; 14132 Pan-car Margaret, roj. 1910, R. 16, $1000; 14133 Petrich Mary, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 20. junija. Dr. šteje 279 čl.
K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 14134 Avsec Josephine, roj. 1910, R. 16, $1000; 14135 Marcinko Rose, roj. 1907, R. 19, $1000. Spr. 20. junija. Dr. šteje 103 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., 14136 Ogrin Angela, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 27. junija. Dr. šteje 164 čl.
K društvu sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., 27632 Zortz Joseph F., roj. 1906, ' R. 20, $1000; 27633 Zortz Joseph, roj. 1882, R. 44, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 57 čl.
K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., 14137 Soligoj Mary, roj. 1900, R. 26, $1000; 14138 Brezigar Antonia, roj. 1899, R. 27, $500. Spr. ~6. junija. Dr. šteje 66 čl.
K društvu sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., 14139 Dolenc Angela, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 7. junija. Dr. šteje 102 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., 27634 #Kurnik John, roj. 1877, R. 49, $500. Spr. 10. junija. Dr. šteje 212 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 27635 Brozich George, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27636 Godrijan Nikolaj, roj. 1894, R. 32, $2000; 14140 Kalcevič Josephine, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 81 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 27637 Lekan Joseph, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 307 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 27638 Jerics Frank, roj. 1909, R. 17, $1000; 27639 Raj John, roj. 1893, R. 33, $1000 ; 27640 Savor Vincel, roj. 1889, R. 37, $500; 27641 Csenodi Balas, roj. 1887, R. 39, $500; 27642 Zelich Michael, roj. 1886, R. 40,'$1000; 14141 Hor-vath Anna, roj. 1910, R. 16, $1000; 14142 Raj Klara, roj. 1895, R. 31, $1000; 14143 Savor Magdalena, roj. 1895, R. 31, $500; 14144 Markoja Klara, roj. 1887, R. 39, $500; 14145 Horwath Katarina, roj. 1882, 44, $500. Spr. 23. junija. Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 152, So. Deering, 111., 27643 Gr-bac Nikolaj, roj.1 1888, R. 38, C1GC0. Spr. 26. junija. Dr. štejo 79 čl.
K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 14146 Hočevar Agrjes, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 196 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 14147 Povsha Mary, roj. 1886, R. 40, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 154 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 14148 Komin Justine, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 583 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 163, Pittsburgh, Pa., 27644 Vajdetič Marko, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27645 Fundurulič Andre, roj. 1895, R. 31, $1000; 27646 Novacich John, roj. 1889, R. 37, $1000 ; 27647 Kaščevič Nikolaj, roj. 1874, R. 52, $250; 27648 Belavič Jurij, roj. 1902/
R. 24, $500; 14149 Klarič Ana, roj. 1910, R. 16, $1000; 14150 Salopek Ana, roj. 1889, R. 37, $2000. Spr. 19. junija. Dr. šteje 450 čl.
K društvu Marija .'Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 14151 Drogina Emily, roj. 1905, R. 21, $500; 14152 Go-4ec Louise, roj. 1888, R. 38, $1000; 14153 Kerhin Terezija, roj. 1886, R. 40, $500. Spr. 13. junija. Dr. šteje 105 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111., 14154 Grahovac Lucija, roj. 1889, R. 37, $1000. Spr. 2<T. junija. Dr. šteje 45 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 27649 Jevnikar Louis, roj. 1910, R. 16, $1000; 27650 Verhotz Henry, roj. 1910, R. 16, $1000; 27651 Fortuna Anthony, roj. 1909, R. 17, $1000; 27652 Klemenčič Louis, roj. 1908, R. 18, $1000; 27653 Kostiha Edward, roj. 1908, R. 17, $250; 27654 Krainz Michael, roj. 1907, R. 19, $1000; 27655 Klemenčič Anton, roj. 1907, R. 19, $1000 ; 27656 Godič Charles, roj. 1906, A. 20, $1000; 27657 Velkovar John, roj. 1906, R. 20, $1000; 27658 Klemenčič Frank, roj. 1906, R. 20, $1000 ; 27659 Jevnikar Joseph, roj.-1905, R. 21, $1000 ;27660 Schladch Adam J., roj. 1905, R. 21, $1000; 27661 Klemenčič Joseph, roj. 1904, R. 21, $1000; 27662 Omer-za John J., roj. 1903, R. 23, $1000; 27663 Volk Leonard, roj. 1903, R. 23, $1000; 27664 Ka-dunc Frank, roj. 1899, R. 27, $500; 27665 Puskarich John, roj. 1897, R. 29, $1000 ; 27666 Mausar Anton, roj. 1897, R. 29, $1000; 27667 Gliha Frank, roj. 1895, R. 31, $500; 27668 Jež John, roj. 1885, R. 41, $1000; 27669 Klemenčič Joseph, roj^ 1879, R. 47, $500; 14155 Ferra Dorothy, roj. 1903, R. 23, $1000; 14156 Valenčič Ivana, roj. 1894, R. 32, $1000; 14157 Nadrah Ana, roj. 1893, R. 33, $1000; 14158 Barba Marija, roj. 1890, R. 36, $1000; 14159 Koren Rose, roj. 1887, R. 39, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 377 čl.
K društvu sv. Ane, št, 170, Chicagp, 111., 14160 Mauščec Barbara, roj. 1905, R. 21, $500; 14161 Kreslin Mary, roj. 1892, R. 34, $500. Spr. 13. junija. Dr. šteje ,58 čl.
K društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 14162 Fran-čič Mary, roj. 1880, R. 46, $500; 14163 Lovretich Mary, roj. 1875, R. 53, $250. Spr. 18. junija. Dr. šteje 92 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis., 14164 Trost Angemie, roj. 1910, R. 16, $500; 14165 Rakovec Mary, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 13. junija. Dr. šteje 50 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 27670 Srebernak John Jv roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 86 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 14166 Kepp Helen, roj. 1905, R. 21, $1000. Spr. 18. junija. Dr. šteje 92 čl. *
K društvu sv. Vincencija, št. 182, Elkhart, Ind., 14167 Ter-lep Mary, roj. 1885, R. 41, $1000. Spr. 15. junija. Dr. šteje 15 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št 188, Homer City, Pa., 27671 Kocjan Joseph, roj. 1880, R. 46, $500. Spr. 11. junija. Dr. šteje 39 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., 14168 Chick Mally, roj. 1901, R. 31, $1000; 14169 Cerjak Mary, roj. 1894, $32, $250. Spr. 18. junija. Dr. šteje 38 čl.
K društvu sv. Helene, št. 193, Cleveland, O., 14.170 Hrovatin Ana, roj. 1906, R. 20, $500; 14171 Intihar Mary, roj. 1897, R. 28, $1000; 14172 Počka Ivana, roj. 1896, R. 30, $500. Spr. 28. maja. Dr. šteje 66 čl.
K društvu sv. Cecilije, št 200, Eveieth, Minn., 14173 Za-krajšek Frances, roj. 1910, R. 16, $1000/ Spr. 18. junija. • Dr.
šteje 10 čl.
K društvu sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111., 14174 Cola-rich Rose, roj. 1910, R. 16, $1000; 14175 Smrekar Frances, roj. 1910, R. 16, $1000; 14176 Kasunich Barbara, roj. 1909, R. 17, $1500; 14177. Bajuk Mary, roj. 1909, R. 17, $1000; 14178 Jurkas Frances, roj. 1906, R. 20, $1000; 14179 Pe-roshek Rose, roj. 1906, R. 20, $1000; 14180 Milvan Matilda, roj. 1891, R. 35, $1500; 14181, Mauer Mary, roj. 1884, R. 42, $1000; 14182 Mikan Mary, roj. 1883, R. 43, $1000; 14183 Ka-sun Rose, roj. 1882, R. 44, $1000; 14184 Cholak Mary, roj. 1903, R. 23, $500. Spr. 29. junija. Dr. šteje 45 čl.
K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 14185 Mihelich Josephine, roj. 1906, R. 20, $1000; 14186 Crnich Mary, roj. 1905, R. 21, $500; 14187 Mihelich Julia, roj. 1903, R. 23, $1000; 14188 Malenšek Katica, roj. 1878, R. 28, $1000; 14189 Muhich Mary, roj. 1890, R. 36, $250; 14190 Malenšek Mary, roj. 1889, R. 37, $1000; 14191 Vertin Barbara, roj. 1888, R. 38, $1000; 14192 Mihelich Katarina, roj. 1882, R. 44, $1000; 14193 Pruss Rose, roj. 1881, R. 45, $500; 14194 Mufich Katarina, roj. 1878, R. 48, $500. Spr. 16. junija. Dr. šteje 37 čl.
Pristopili v razred "C;" 20-letna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 369 Godec Anton, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 27. junija. Dr. šteje 655 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 370 Zulich Anton, roj. 1910, R. 16, $1000. .Spr. 6. junija. Dr. šteje 551 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 371 Russ Anton, roj. 1899, R. 27, $1000. Spr. 6. junija. Dr. šteje 628 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 372 Oswald Philip C., roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 17. junija. Dr. šteje 123 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 373 Perko John, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 17. junija. Dr. šteje 364 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn., 374 Jakel Louis, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 25. junija. Dr. šteje 32 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 375 Kozlevčar Al., r<tf. 1902, R. 24, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 377 čl.
K društvu sv. Vincencija, št. 182, Elkhart, Ind., 376 Miklich Joseph, roj. 1895, R. 31, $1000. Spr. 15 .junija. Dr. šteje 15 čl.
Člani z dvema certifikatoma.
Dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Barbare, št 92, Pittsburgh, Pa., 8158-A Ja-gatich Helen, roj. 1893, R. 32, $1000. Zav. 14. junija. Dr. šteje 101 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 20169-A Brožič Frank, roj. 1886, R. 40, $1000. Zav. 13. junija. Dr. šteje 81 čl.
Suspendovani zopet sprejetL*
K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, 111., 11772 Bildhauer Mary, R. 16, $1000 ; 2 Bildhauer Matija, R. 17, $1000. Zopet spr. 27. junija. Dr. šteje 139 Čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 26308 Lesar John, R. 19, $500. Zopet spr. 1. junija. Dr. šteje 655 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., 16060 Vi-dic John, R. 40, $500. Zopet spr; 19. junija. Dr. šteje 115 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 20, Iron wood, Mich., 24381 Anich Joseph, R. 35, $1000; 10570 Anich Helen, R. 17, $1000. Zopet spr. 20. junija. Dr. šteje 110 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 172, Ely, Minn., 17761 Lusnjak John, R. 35, $1000. Zopet spr. 5. junija. Dr. šteje 119 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108 Jolietpi.,12263 Sack Agnes, (Dalje na 6. strani)
R. IS, $600. Zopet spr. 26(. ja. Dr. Šteje 223 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191. Cleveland, O.. 12894 Zagorc Frances, R. 23, $1000; 26616 Merhar Louis. R. 36. $1000 ; 26618 Srpan Louis, R. 41, SI 000. Zopet spr. 25. maja. Dr. šteje 76 čl.
Prestopili. Od društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., k društvu sv. Janeza Krstnika, št. 143. Joliet, 111., 24756 Zalar Joseph A. F., R. 16, $2000 ; 3145 Zalar Joseph. R. 35, $1000. Prest. 25. junija. 1. dr. šteje 611; 2, dr. šteje 34 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., k društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., 20632 Pasich Mar ko, R. 18, $1000. Prest. 13. junija. 1. dr. šteje 120; 2. dr šteje 147 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 12. Forest City, Pa., k društvu sv Ane, št. 120. Forest City. Pa.. 9835 Kamin Mary, R. 20, $1000 ; 4480 Pancar Lucija, R. 23, $1000 ; 2828 Sever Mary, R. 28, $1000 ; 2429 Pancar Marjeta, R. 36. $1000. Prest. 20. junija. 1. dr. šteje 242; 2. dr. šteje 279 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 14, Butte. Mont., k društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., .8943 Hudobivnik Mary, R. 16, S500; 10086 Ferlich Angeline, R. 16. $1000 ; 9395 Mi-helich Mary, R. 17, $1000 ; 9111 Baker Ana. R. 19, 81000; 3931 Flajnik Ana, R. 35, S1000. Prest. 16. junija. 1. dr. šteje 171; 2. dr. šteje 37 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 16. Virginia. Minn., k društvu sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., 20977 Vajdich Joseph, R. 31, $1000. Prest. 20. junija. 1. dr. šteje 87; 2. dr. šteje 46 č.l Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet. 111., k društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 27071 Vidmar Peter, R. 30, $500. Prest. 2. junija. 1. dr. teje 628; 2. dr. šteje 403 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Jožefa, št. 58, Haser Pa.. 5759 Pavlich Joseph, R. 35, $1000; 4318 Pavlich Mary, R. 32, $500. Prest. 26. junija. 1. dr. šteje 155; 2. dr. šteje 60 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47. Chicago, 111., k društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 24595 Prah Joseph, R. 22,
5, La Salle, 111., 12459 Vidmar Frarik, R. 51, $1000. Stfsp. 27. junija. Dr. šteje 139 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 2756 Mohar Ka-rolina. R. 31, $500. Susp. 25. junija. Dr. šteje 655 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 20, Iron wood, Mich., 23447 Mukavetz Paul F., R. 17, $1000. Susp. 20. junija. Dr. šfeje 110 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 22477 Švab Joseph, R. 39, S1000; 23499 Švab Joseph, R. 16. $1000 ; 25576 Švab Mihael A.. R. 16, $1000; 17700 Milči-novič Peter, R. 20, $1000;
Frank, R. 35, 21. junija. Dr.
'junija.
$1000. Prest. 25 dr. šteje 112; 2. dr. šteje 403 čl.
Od društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., k društvu sv. Družipe, št. 207. Maple Heights Bedford, O., 3378 Potišek Frances, R. 31. $500. Prest. 6. junija. 1. dr. šteje 364; 2. dr. šteje 18 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 71. Crabtree. Pa., k društvu sv. Antona Padovan-skega. št. 158. Hostetter, Pa. 16771 Auguštin Karol, R. 32 $1000; 10933 Jereb Andrej, R 38, $500. Prest. 6. junija. Zadnje društvo Šteje 20 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 74, Springfield. 111., k društvu sv. Jožefa, št. 189, Springfield, 111., 6990 Bučar Frank, R. 43, $500. Prest. 28. junija. 1. dr. šteje 57; 2. dr. šteje 24 čl.
Od društva sv. Genovefe, št 108, Joliet, 111., k društvu sv; Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, BI., 11889 Kusmajak Anna, R. 19, $1000. Prest. 12. junija. 1. dr. teje 223 ; 2. dr. šteje 628 čl.
Ud društva Marijo Magdale nt* št. 162. Cleveland. O., k društvu sv. Družine, št. 207, Maple Heights (Bedford), O., 8316 Stržaj Mary, R. 22, $1000. Prest. 13. junija. 1. dr. šteje 583; 2. dr. Šteje 18 čl.
Od društva Marije Magdale ne, št. 162, Cleveland, 0„ k društvu sv. Helene, št. 193, Cleveland, O., 9306 Laurich Helena, R. 39, $1000. Prest. 10. junija. 1. dr. šteje 583; 2. dr. šteje 66 čl.
Suspendovani.1
Od društva sv. Družine, št
22750 Kuss S1000. Susp šteje 123 čl.
Od društva sv. Alojzija, št 42, Steelton, Pa., 24410 Male-šič Martin, R. 27, $1000. Susp 20. junija. Dr. šteje 244 čl.
Od društva Vitezi sv. Flori jana, št. 44, South Chicago, 111., 26525 Slobodnik Joseph, R. 23, $1000. Susp. 26. junija. Dr. šteje 218 čl.
Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega. št. 46, New York, N .Y., 10579 Roje Mary, R. 18, $1000 ; 23837 Sme Valentin, R 20, $1000, Susp. 13. junija. Dr. šteje 90 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47. Chicago, 111., 2097 Kochevar John. R. 43, $1000. Susp.
22.	junija. Dr. šteje 112 čl. Od društva Marije Sedem Žalosti. št. 50, Pitstburgh, Pa.. 22009 Balkovec Mihael, R. 16, $1000; 23471 Balkovec Joseph J.. R. 16. $1000 ; 23007 Balkovec Nikolaj. R. 17, $1000 ; 25685 Balkovec John, R. 17. $1000; 26370 Žagar Joseph. . R. 18, $500; 26371 Žagar Joseph, R. 43, $1000; 12762 Žagar Katarina. R. 39, $500. Susp. 13. junija. Dr. šteje 328 čl.
Ocf društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis. Ind., 26564 Sabec Frank, R. 30. $500. Susp.
23.	junija. Dr. šteje 190 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 56,
Leadville, Colo., 26320 Blatnik Frank, R. 25, $1000. Susp. 21 junija. Dr. šteje 238 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 71, Crabtree, Pa. 16647 Pušič Joseph, R. 34 $1000. *
Od društva Vitezi sv. Marti na, št. 75. La Salle, 111., 5836 Podlinšek Matevž, R. 39, $1000 Susp. 26. junija. Dr. šteje 34 čl Od društva Marije Pomagaj št. 78. Chicago, 111., 11958 Dremšek Mary, R. 36. $1000 Susp. 17. junija. Dr. šteje 327 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda. št. 101, Lorain, O., 25700 Kosten Joseph, R. 18, $1000. Susp. 25. junija. Dr. šteje 112 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 103. Milwaukee, Wis., 23287 Pavlich John. R. 25, $500. Susp. 22. junija. Dr. šteje 155 čl
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 12662 Pugel Angela, R. 19, $1000. Susp. 13. junija. Dr. šteje 148 čl.
Od društva 'sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 20710 Vi-dergar Joseph, R. 19, $1000. Susp. 20. junija. Dr. šteje 116 čl.
Od društva sv. Veronika, št. 115, Kansas City, Kans., 68 Sneller Lucija C., R. 16, $1000. Susp. 24. junija. Dr. šteje 128 čl.
Od društva sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, *Pa., 3102 Grcguraš George, R. 33, $1000 Susp. 13. junija. Dr. šteje 81 čl.
Od društva Marij$ Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans., 4140 Urih Ana, R. 41, $500. Susp. 25. junija. Dr. šteje 29 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 26744 Eber John, R/ 33. $1500 ; 27561 Struna Matt, R. 39, $500. Susp. 25. junija. Dr. šteje 377 čl.
Od društva sv. Srca Marije, št. 198. Aurora, Minn., 13169
25. junija. Dr. 'šteje
Susp. 44 čl.
Odstopili.
Od društva sv. Frančiška Sa leškega, št. 29, Juliet, 111., 23546 Flajnik Frank, R. 28, $1000 Odstop. 30. junija. Dr. šteje 628 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla. št. 38, Kansas City, Kans., 24588 Kosmerl Joseph, R. 16, $1000. Odstop. 21. junija. Dr. šteje 123 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Cold., 12098 Ka pušin Katarina, R. 46, $500. Odstop. 24. junija. Dr. šteje 89 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla. št. 91, Rankin, Pa., 27403 Sirak Maksin, R. 42, $500. Odstop. 13. junija. Dr. šteje 113 čl.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., 23660 Robnik John, R. 29, S1000. Odstop. 13. junija. Dr. šteje 35 čl.
Od društva sv. Ana, št. 173, Milwaukee, Wis., 10946 Stiglich Terezija, R. 29, 8500. Odstop. 15. junija. Dr. šteje 92 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland. O., 368 Tom sic h Anna. R. 42, $500. Odstop. 25. junija. Dr. šteje 76 čl. ,
Zvišali zavarovalnino. Pri društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, III., 11015 Be-sowshek Elizabeth, R. 19 z $500 na $1000; 11210 Tomažin Marie, R. 25 z $500 na $1000. Zviš. 17. junija.	v	(
Pri društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 11708 Zalokar Mary, R. 35, z $250 na $1000. Zviš. 4. junija.
Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Srca Marije št. 198. Aurora, Minn., 13505 Prevell Pauline, R. 20, z $1000 na $500. Zniž. 24. junija. Jwip Zalar, glavni tajnik * -o-
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Plfe Dr. J«*. V. GnM Trk*Tni Wrar.tk K. H. K. Ji
Kako za moremo ohraniti zdravje.
Da zamoremo naše telo ohra niti zdravo in trdno, se je absolutno treba ravnati po gotovih navodilih in predpisih. Res je, da sta pri tem poglavitni stvari zrak in voda, ki sta tudi najbolj poceni. Toda treba se je v tem pogledu ravnati tudi po naravnih določilih, da bomo naše telo zdravo ohranili
Zrak. Sveži zrak bi morali vedno vdihavati, bodisi podnevu ali ponoči; ne ogibajte se svežega zraka! Imejte vse sobe v hiši vedno pravilno prezračene; odprite vsak dan okna in vrata in pustite, da bo solnce sijalo v vaše sobe kar največ časa mogoče. Kali- bolezni (klice) ne morejo prestajati solnčnih žarkov; nanje ima solnce uničevalno silo, da jih zamori, osobi-to klice jetike itd. Zato se po raznih zavodih jetične osebe postavlja venkaj na prosto, kjer lahko vživajo dosti svežega zraka in so na solncu.
Ko vstanete iz postelje, ni treba isto takoj zjutraj urediti, ampak obesite rjuhe, odejo, blazine venkaj na prosto (na okno), da se na solncu dobro prezračijo. Človek se poti po noči, posteljna oprava postajie vlažna od vašega dihanja. Če nimate zdravih pljuč, boste s tem tekom noči vdihavali slabe klice posteljno odejo; sveži zrak in solnce bo pa vse iste zamorilo, ko posteljno opravo na prostem zračite. Zvečer bo ista zopet kot sveža, da vam bo mogoče sladko in lahko spati, pa tudi zdravo.
V poletnem času bodite zunaj na prostem kolikor mogoče dosti časa; če mogoče, spite tudi na prostem, dokler ne nastopi mraz. Vsako jutro, ko se zbudite,. večkrat globoko vzdihnite, da se vam bodo pljuča napolnila s sveži mzrakom; to vas bo utrdilo, da boste že začetek dne-
------- ---------- -----va veselo pričeli. Ako vam čas
Gregorich Mary, R. 21, $500. | dopušča, idite na ižprehod v ze-
leno naravo; pri tem je pa hoja najbolj priporočljiva. 'Vsak človek bi moral sleherni dan najmanj tri do štiri milje peš prehoditi; toda ne postopati ampak v resnici hoditi. Hoja utrjuje vaše živce, pospešuje prebavo in vam blaži spanje
Prepiha se morate vedno ogi bati, ker isti zelo vpliva na pljuča, da se lahko prehladite Prepih nam škoduje, če stojimo pri odprtih vratih ali oknu, na kojega vleče od druge strani Tudi ko se vozimo v avtomobi lu, ne smemo imeti oken samo na pol odprtih radi prepiha. Kdor sedi na ta način v avtomobilu, se lahko prehladi.
Dostikrat se dela tudi napa ke s tem, da prevečkrat menja mo obleko od dneva do dneva Na primer danes nosite flane lasto obleko, jutri iz bombaže vine, potem zopet flanelasto idt. Naravno, da moda zahteva premembo, toda na isto bi se ne smel človek vedno ozirati ker je to slaba razvada. Naj boljše je, da nosimo ene vrste obleko (ene teže in izdelka) skozi letno dobo, neoziraje se na modno premembo tekom prihodnjih 48 ur. Če začnete nositi začetkom sezone bomba žasto obleko, nosite jo do zaključka sezone; tako je tudi volneno. Prememba bombaža-ste obleke z volneno ne bo tako občutna, pač je osobito za mla de ljudi nezdravo,, če naenkrat premenijo volneno obleko j bombažasto; to je najlažji na čin za prehlad. Ravno to velja tudi za nošenje nogavic. Dobro je, da imate vedno veliko zalogo raznovrstnih nogavic na razpolago, kef si lahko izberete take, ki so za letno dobo pri kladne. Posebno je priporočljivo onim osebam, ki so takoj podvrženi prehladu, da nosijo vedno tople volnene nogavice. Marsikdo si je nakopal opasno bolezen baš vsled tega, ker se je v noge prehladil vsled prelahkih nogavic. ~ Obleka n$j bp prikladna, odprta in lahka, osoi-bito spodnja. Ovratnik pri srajci ne sme biti preveč tesen, da zamore človok prosto dihati.
Če ste preveč debeli, če ste po obedu utrujeni in leni, je to znamenje, da morate vprašati zdravnika za pojasnilo o vzroku tega nereda. Človek se najbolj zredi čez zimo, ker preveč je; to povzroča, daJ -vaše telo več tehta, kakor bi pa normalno moralo tehtati. Ko nastopi spomlad, postajamo otožni in ni mamo veselja do življenja; vse to se pojavlja vsled tega, ker naše telo ni v redu. Če ste preveč rejeni, pazite, da boste nekaj teže izgubili; taki ljudje namreč ne živijo dolgo; to nani dokazuje statistika. Da boste izgubili na teži, si morate dijeto (jed) urediti in ne preveč re-dilne hrane uživati. S tem nalagamo našemu srcu in ledi-cam preveč čez urnega dela, vsled česar začnejo stavkati. Tudi srce in ledice morajo imeti svoj počitek in red.
Mnogo ljudi Je preveč tež ki h tudi vsled tega, ker se preveč vozijo t avtomobilom; nekateri izmed teh tehtajo od 30 do 50 funtov, čez njih normalno lestvico. To je vsled tega, ker se premalo gibajo in ne hodijo dosti. Postavati doma, kuhati, prati itd., to ni telesna vaja, to je delo in tudi vsako delo ni telesna vaja. Ti ljudje so prej peš hodili v cerkev, na pošte, na trg itd., zdaj so pa izgubili udobnost in koristi hoje, ker se vozijo z avtomobilom. Bolje bi bilo puščati avtomobil doma v garaži, pa vsak dan najmanj tri milje peš hoditi; pri tem si prihranite na gazolinu, kolesih, potrošite pa več pri čevljih.
Kdor ne hrani pri obutvi, bo bolj dolgo časa živel kot pa oni, ki nič ne hodi, ampak se običajno vozi. Ne ogibajte se torej hoje.
V pomladnem in poletnem času in zgodaj na jesen bi morali uživati jako dosti sadja, ovoč-ja in zelenja. Pri nobeni jedi,
ne bf smelo manjkati na mizi nekaj sadja ter zelenjav. Motite ae, ako mislite, da ne morete prestajati, da bi trikrat na dan ne jedli mesa. Že milijon-krat in milijonkrat je zdravniško dokazano, da preobilno vživanje mesa človeka umori. Zjutraj bi morali zavžiti nekaj oranžnega soka, kuhane slive, jabolka, grape fruit, cantaloupe, itd. Tudi vam bo pomagalo pri prebavi kot odvajalno sredstvo. Pri kosilu imejte na mizi solato, zelje, paradižnike itd. Zvečer: grah, korenček, koruzo, fižol v stročjil, zeleno, peso, solato, špinačo, špargelne, itd. Nekaterim osebam te vrste zelenjave ne teknejo, ftleg tega je še dosti drugega raznovrstnega sadja, na primer vodna melona, breskve, črešhje, jagode itd.
Osobito otrokom je priporočati dosti sadja in zelenjave. Naučite jih že z mladega, ko bodo imeli par centov, naj si kupijo namesto candija, kako dobro sadje. Sadje ima v sebi gotove vrste vitamine, ki so telesu zelo potrebni, da raste in se utrjuje.
Solata, špinača, zelje, karfi jola, ohrovt itd., imajo v sebi posebno redilno moč; poleg tega pripomagajo tudi k prebavi.
Hrano moramQ vedno dqbro prežvečiti in zgristi, da se želodca preveč ne nabaše. Jesti je treba tudi počasi in zmerno, ne pa prehitro. Grda navada je, če pri mizi člani družine tekmujejo, kdo bo imel prvi prazen krožnik. Pri tem naravno do-tičnik hrane zadostno ne prežveči, hrana mu zaostane v želodcu, vsled česar postane lahko bolan. Vsak obed bi moral trajati najmanj pol ure. --o—-
Škof Jeglič na zapadu.
Denver, Colo. — Tudi naš divni zapad, ki se razprostira v podnožju ameriških alp "Rocky Mountains," je bil deležen obiska našega velikega slovenskega škofa ljubljanskega dr Jegliča.
V petek dne 9. julija je bil srečen dan za naš slovenski Denver. Že cel teden je bilo opaziti neko posebno življenje in živahnost v naši naselbini fare presvetega Rožnega Venca, kjer vodi dušno pastirstvo naš
č. g. župnik Rev. J. Jpdnič. Vse je govorilo: "Škof pridejo, kaj takega pa še nismo imeli." Jn res, kaj takega, tako veličastnega še nismo imeli. V Den-verju so bili prevzvišeni* cerkveni vladika sprejeti od katoliških društev in cele naselbine. V petek večer so imeli prevzvišeni škof v cerkvi sv. Rožnega venca krasen nagovor in potem se je podelil sv. blagoslov z Najsvetejšim. Prevzvišeni škof so ostali v Denverju čez noč in v soboto jutro pa so odšli v Pueblo, odkoder so prišli po prevzvišenega s številnimi avtomobili in posebne deputa-cije, katere je vodil č. g. župnik slovenske cerkve Matere Božje v Pueblo, Colo., Rev. Ciril Zupan. Bilo je res nekaj veličastnega, ko je prišla cela vrsta avtomobilov v denversko naselbino po prevzvišenega škofa.
Kakor je bil sijajen sprejem v Denverju, tako je bilo tudi sijajno slovo ob oddhodu naslednji dan. Zbrala se je vsa našel bina, da je zopet pri odhodu vi dela prevzvišenega vladiko in mu zaklicala svoj prisrčni: Z Bogom in mu izkazala hvalo za poset.
Lepa pestra avtomobilska vrsta je potegnila iz naselbine in vozila pa idiličnem podnožju coloradskega gorovja. Prevzvišeni škof in drugi romarji z njim so občudovali lepe krasne coloradske gore, ki ponosno zro na svoje podnožje. . Zdelo se jim je, kakor da bi jim naši coloradski velikani izročali pozdrave, da jih naj poneso in iz-roče slovenskemu velikanu Triglavu in drugim gorskim velikanom, ki dičijo prelepo slovensko zemljo. Tako so čutila na-srca.
Z prevzvišenim sta potovala Rev. Markež, ekonom ? Škofovih zavodih in Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K.' S. K. Jednote, spremljala jih pa je iz Denverja še ostala slovenska duhovščina na zapadu. Romarji in spremljevalci so A. B. se ustavili v prijaznem Canon City v tamošnjem benediktinskem samostanu in kolegiju, ki je bil pred kratkim dograjen in povečan. Tu se je serviralo kosilo, nakar si je prevzvišeni škof ogledal zavod in okolico, o kateri se je zelo pohvalno izjavil. ' *
Vožnja se je nato nadaljevala. Kmalu nato je prišla cela vrsta avtomobilov, ki so obrnili in se pridružili avtomobilski paradi.
Ko so privozili v Pueblo, jih je pozdravila lepo okrašena slovenska naselbina. Zgledala je, kakor zala nevesta z vencem na glavi. Prevzvišeni je bil zelo vzradoščen nad tako sijajnem sprejemom pri prihodu v naselbino.	^ ♦
Zvečer je bil prirejen visokim gostom slavnostni banket v dvorani Kolumbovih Vitezov. Tam je bilo zopet, kakor doslej še ne v Pueblo. Po okrepčilu je nastopilo znamenito slovensko pevsko društvo "Prešeren" in je zapelo v pozdrav prevzvi-šenemu škofu več jako lepih pesmi. Sledili so govori in cela slavnost je končala z najboljšim rekordom, kakor še nobena doslej.
V nedeljo, dne 11. julija pa je bil zopet poseben dan za pu-eblsko naselbino. Vsa društva v naselbini so se zbrala pred deseto sv. mašo pred dvorano sv. Jožefa. Od tu so šli po prevzvišenega škofa, kateri je korakal v cerkev v sredi med društvi spremljan od častne straže Kolumbovih Vitezov četrtega reda.
Prevzvišeni je imel pri 10. sv. maši slavnostno, pridigo, v kateri je navdušeno govoril o vsem, kar je lepega videl med Slovenci v Ameriki. Posegel je pa tudi v druga vprašanja in navzoče krepko spodbujal, da naj v tem duhu kot doslej in še bolj sledijo lepim zgledom svojih voditeljev duhovnikov. Njegove besede so vsem segale globoko v srca.
Popoldne pa se je vršil program v Be8semerju, kjer so zopet nastopali razni govorniki, med njimi prevzvišeni škof ljubljanski. Nato so popoldne slavnostni gostje in prevzvišeni škof dr. A. B. Jeglič morali oditi na vlak proti slovenski naselbini v Kansas City, Kans., kjer so se tudi ustavili.
Krasni so bili dnevi na zapadu; Slovenci v Denverju in Pueblo jih nikdar ne pozabimo. Daleč smo od vzhoda, zato nas malokdaj doleti sreča, da bi nas obiskali, zlasti pa ne tako visoki in odlični gostje, kot to pot.
Poročevalec.
NA POTU V STARI KRAJ.
Na sliki je videti ameriške'Slovence, ki so odpotovali it New Yorka 12. junije na oartiku "Pari." k„»
SSVSlfS&^l9	Z"krai§Ck *	®Sh BRISKS
POZDRAVI IN PRIPOROČILO Z ATLANTSKEGA OCEANA izkrcano iz parnika
Predno se izKrcaiao tz pi "Paris", ki nas je odpeljal fz New Yorka 12. junija, se Se enkrat spomnimo svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v Ameriki, posebno onih v New Yprku, Clevelandu, I'ndianapoli-su in Evelethu ter jim pošiljamo iskrene pozdrave. Istočasno jim' sporočamo, da je naše potovanje na parniku izredno lepo in prijetno in zabave toliko, da bomo vse prekmalu v Havre. Prepevemo in ple&emo, kakor nismo na nobenem pikniku v Ameriki. Kadar se pa tega naveličamo, pa skliče-mo "sejo" pri bari. Ker imajo te eefe jako privlačen dnevni red, se vedno polrvoštcvtlno obiskane. Ko je dnevni red izčrpan, "notranje" zadeve urejene ta grlo mokro, zaeri zopet sloven-»ka pesem po brezkončnih morskih planjavah.	.
Vsi spodaj podpisani potujemo s po-	mu bo izročeno naše oriznanie ta za
sredovanjem tvrdke Zakrajšek & Če-	hvala! pnznanje m za-
šark v New Yorku, kateri izrekamo	Vsem skuoai na kii/^mn-
najlepšo zahvalo z. uljudnost in v res-	Ijeni in na v^lJsvŽS v
niči vseskozi dobro postrežbo. Vsako-	seči h. »viaenje v neka) me.
mur jo najtoplejše priporočamo, ker smo prepričani, da bo prt njej najboljše postrežen.
Clevelandski oddelek ne se nadalje še posebej
(Slede podpisi) :
a«	Mar* Kenik> John
Aweg, John Pengal, Stephen Bizjak, naše skupšči-	B,ll*k, Joseph Somrak, Joseph
---------—jej zahvaljuje Ž*a'"ar' A^on Ribii, Fred Jazbec.
Mr. Avg. Kollandru, upravniku tvrdke W ,.\od?orSek» Mi*e Sopar, Amalija John L. MihelJch & Co. v Clevelandu t ^' France8 Zulich, Tessie Piraat za. njegov trud in točno postrežbo pri i0?6** krtine, Tončka Juvan, Jerca ureditvi naših zadev za potovanje. i,oberl*A J°«ePhine Kronoshek, J08. in
L Na konou,konca ne smemo pozabiti Č^F^kJ!^ 8?'
našega spremljevalca Mr. štefaS,. E* Kkcf ^Taw'L& ^
m£tt2>£SS&P!i KrJ?.aoshelt< jos. in čar Pie mai
ML2S?	7p"®El Kr in Mrs. Likozar ter RVistfnT Bučar'
M*ry Gačnik, Helen Glad, Marija By. 7-1^, A^v i p,eie- "«k Kramar, Antonija Kra-
horko. uradnika tvrdke
da nikomur ničesar ne manjka. Naj'
(Adv).
r^
LIFE AND LABOM
of
Rt Rev. FREDERIC' BARAGA,
First Bisbop of Marquette, Mich. By
\W> P- CHRYSOSTOMUS VBRWYST. O. P. M
of Los Angeles, Cat
On May 1st Bishop Baraga j increase, whilst, on the other left Sault Ste. Marie on the hand, the wild, unconverted In-"Lady Elgin" to go to Portage dians are dying away more and Lake. On the first day they more."
proceeded without hindrance, but at White Fish Point they came upon immense fields of ice extending on all sides as far as the eye could reach. They were detained in this sea of ice for twenty hours. At length the wind shifted and
To give an idea of Bishop Baraga's modus operandi on this Confirmation visitations we will give the entries, day after day, in his journal during his stay at Superior and La Pointe. They may prove interesting to many Catholics at the
drove the ice out into the open ; west end of Lake Superior.
lake, thus opening a channel for the boat. Such immense fields of ice are. seen occasionally on Lake Superior even late in May, at times even in June.
The first mission Baraga visited was Portage Lake, or Houghton. There was a pretty large church at this place, which, however, had become too small on account of the constant* influx of miners, a larger percentage of whom were Catholics. Father Jacker subsequently became pastor of Portage Lake mission, and labored there for many years. The writer met him for the first time at Hancock, opposite Houghton, in the fall of 1881, and with him visited Father Terhorst at the mission of L'Anse, in the town of Baraga. The modern town of L'Anses at the head of Keweenaw Bay, is not the site of Bishop Baraga's ancient mission. The latter is about two miles from Baraga, the county seat of Barag* County, and the postoffice of the mission is called Assinins, from an old Indian chief, who used to reside there in Baraga's time and who was of great assistance to him in compiling his celebrated Indian words.
As the church at Houghton was altogether too small, the people resolved to build a second church. This second church was buiit at Hancock.
Bishop Baraga then went to the "little city of Superior." The people were exceedingly zealous missionary, Rev. Van Paemel, who used to attend this mission from La Pointe, became so sick in the fall of 1859 that he was unable to do any more missionary work and was obliged to return to his native country, Belgium, to recover, if possible, from his illness. The people of Superior, who were very affectionately at-tacched to him, felt very sad when they saw him leave, the
May 25th, 1860. Arived at La Pointe at noon, stepping scarcely fifteen minutes. The same also_ at Bayfield. I had no time to view the new church. I promised to return to La Pointe in about twelve or fourteen days, and remain there a couple of weeks. In the eve ning arrived at sad Superior.
May 26th. I was at home all day waiting for people who came to visit me. No Confessions yet; probably they will not come till late at night. Very few came; I hope the.y will come during the week and next Sunday.
May 27th. Pentecost Sunday. This morning were very few confessions, and so but few communions at the first Mass. which I said at half-past seven. At the second Mass there were still less, and but few people. Three short sermons at Mass and three again after Vespers. , May 28th. Today I visited poor Mrs. Dame and heard her confession. She has a terrible cancer around her nose and mouth. Mr. Anglois gave me the "Recipe" for curing cancer.
May 29th. Last night it stormed and rained fearfully. Terrible streets in Superior! Fortunately there are sidewalks almost everywhere, otherwise there would be no getting through in this weather. Brought holy Communion to Mrs. Dame.
May 30th. There were many confessions today and many communions ih the morning, as also many candidates for Confirmation to be instructed. In the afternoon I heard the con* fession of sick Mrs. Ryan. Mis-era affiicta humanitas! 1 May 31st. A very beautiful day. Old May wants to coax us a little before he leaves us. Brought hloy Communion to Mrs. Ryan. Thus far I have baptized ten children, but per-
more so as they were obliged to haps there are yet more to be be wfthout a priest during the baptized. Baptized another to-long winter, for the sick mis- day.
siQnary departed on the last June 1st. June, my birth-steamer. After that there was month, begins nicely; we will no more chance for a priest to see how he will behave hereaft-go to La Pointe and Superior er. Many confessions. The before May, when navigation people of Fond du Lac are be-again opened up.	ginning to come, some are even
Bishop Baraga remained in j coming from the Indian Reser-Superior ten days, performing j vation.
all the functions of a parish June 2nd. An extraordinary priest. He also blessed their j day of work. Continual confes-marriages, baptized and in- gion and instructions for Bapt-structed the children and jsm and Confirmation, also for adults.	'	first Communion.
Thence he went to La Pointe, June 3rd. Sunday. Today where he stayed ten days and there were more people in the performed all the duties of a church than on Pentecost Sun-simple priest. He remarks: day, because they came from "I was just in ray element different places. A great work-there and very much satisfied, ing day; but, alas! only till 4 for Indian missions are exactly in the afternoon, for then I had ray element. I baptized sixty-1 to leave. The "North Star" four persons, partly children came sooner than expected, and partly adults, in Superior Twenf^-two confirmations. — and La Pointe. Only e few Confirmed all alone, had died since the departure of June 4th. Arrived at La the sick missionary. Thus the Pointe at 1 in the morning, mission congregating steadily1 Read Mass at 7 o'clock, and
then heard confession of sick Tchetchijrwais. Had many confessions in the evening.
June 5th. Brought holy Communion to Tchetchigwais very early in the morning; then said Mass, and then I set out for Bad River and arrived there in five hours. Stopped at Najva-djiwans, where I found a neat chapel upstairs. Immediately after my arrival I went to visit sick Wabado. In the evening, prayers and sermon.
June 6th. Last night I did not sleep much on account of the mosquitoes and crying of babies. After Mass I carried the Blessed Sacrament to sick Wabado, to whom I also gave Extreme Unction. It rains ter ribly from time to time.
June 7th. Corpus Christi. At 10 o'clock I had Mass and sermoty afterward baptized two adults and four children. In the afternoon Vespers and sermon. Toward evening I called Nawadjiwans and made an arrangement with him for the upper story of his house.
June 8th. Sailed from Bad
River at 9 a. m. and arrived in La Pointe about 2 p. m. Soon afterward I went to a sick half-bred, the son of Michael Basinet, and heard his confession. Then I went to Bayfield to Colonel Drew, who paid me $275 for Dillon O'Brien. Many confessions in the evening.
June 9th. Great day of fork. Heard confessions all day long had some baptisms. I paid Nawadjiwans $40 for the upper part of his house, for a chapel.
June 10th. Sunday. Extraordinary day of work! From 4 o'clock in the morning till 10 o'clock at night I had work uninterruptedly; remarkably many confessions, five sermons, 23 baptisms, and three confirmations; the church was filled to its utmost capacity.
June 11th. Today there is not so much to do. In the afternoon I went to visit sick Du-faut and sick Chalut and heard their confessions. In the evening there were some confessions.	^ (To be continued) ,
	SPORTS AND SOCIAL	A
v	ACTIVITIES	(s?
mm	Edited by Stanley Zupaa.	H
NEFFS ATHLETICS ARE. !se hočem torej tukaj prav iz DEFEATED BY K. S. K. J.1 dna srca zahvaliti Dekliškemu Bridgeport, O., July 12. — Šivalnemu klubu od društva
When six of the Neffs A. C. players made eight errors and the K .S. K. J. players of Boydsville pounded the ball freely, the Boydsville team came out victofious in the game yesterday, 15 to 4. The winners secured 11 tsafe hits, two more than their opponents, but they managed to hit at the opportune times and also took advantage of the errors made by their
opponents.- *		A*				
K. S. K. J.	A	. R. H. O.			A.	E.
Kvanko.ss. ..	. 6	3	4	1	2	0
Kasik.3b ....	• 3	4	0	0	4	0
Roskovich.lf	• 3	3	2	1	0	0
Gormc.cf ...	• 5	3	2	0	0	O
Demattc.rf ..	• 5	0	I	1	1	(-0
J.Gricer,2b ..	• 4	0	1	2	1	0
L.Gricer.p	• 4	0	0	1	1	O
Kovach.ib ..	• 5	1	0	8	1	O
Kolar,c .....		1	r	13	0	O
Totals ..	.40	15	t	27	10	O
Neffs A. C.	A. R.		H. O. A.			E.
M.Hass,ab ..	• 5	0	0	2	0	2
Mitchell,'ib ..	4	t	2	6	r	1
C.IIess,Ss ...	4	1	0	0	2	2
Sadloski,p-3b	4	1	3	0	2	O
Evtens,rf . .	4	0	r	1	0	I
Burke,c ,	4	0	1	H	0	i
Kimes.cf	3	1	0	1	0	t
Suffelt,lf ...	3	0	1	O	0	0
Anderson,3b-p	3	0	t	0	1	O
Totals ... 34 4 9 24 6 8 K. S. K. J. ..32040240*—15 Neffs A. C. .. i 00o 1 1 o 1 o— 4 Two-base hits—Mitchell, Baker, Saffelt, Anderson. Three-base hit—Roskovich. Sacrifice „ hits— Soffeit, Kasik, Roskovich. Left 011 bases—Neffs A. C., 6; K. S. K. J., ;. B^se on balls—Off Gricer, 2; off Anderson, 5. Struck out—By Gricer, 13; by Anderson. 12; by Sadloski, 2.
Cenjeni sobrat ufednik Sport Cornerja: Priloženo vam zopet pošiljam izrezek iz tukajšnjega angleškega časopisa o zopetni zmagi naših žogarjev. Vse kaže, da naši žogarji nečejo nobene igre več izgubki v tej sezoni; ako bo to resnica, borno videli.
Zadnjo nedeljo so igrali s pre-i cej močnim teamotn, a so ga porazili s 15 proti 4 točkami, kakor razvidno" iz zgoraj nedenega rezultata.
Kraljice Majnika, št. 157 za prelepo meni izročeno darilo za moj rojstni dan.
Do sedaj se ni drugi kakor moja družina pobrigala za ta imeniten praznik. Zato sem pa bila tako brezmejno presenečena in vesela, ko sem od vas prejela tako lepo darilo. Vesela čez vse vesela sem ga bila, a vendar še bolj kot darilo me je veselila vaša prijaznost, obzirnost in dobra volja. . Zato hvala vam prisrčna, draga dekleta. Upam, da mi bo prilika dana, da vam vašo prijaznost povrnem.
S sosestrskim pozdravom, ' Marie Prisland, Sheboygan, Wis.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
Zlatomašnik Mihael Saje f.
V Domu sv. Antona v Mekinjah pri Kamniku je umrl dne 25. junija gospod Mihael Saje, zlatomašnik, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen 12. septembra, 1840 v Prečini pri Novem mestu. Dosegel je torej visoko starost, skoro 86 let. Vmašnika je bil posvečen 31. julija, 1869. Služboval je kot kaplan in župnik po raznih krajih nazadnje dolgo vrsto let na Stangi, kjer ga imajo farani še vedno v najlepšem spominu. Ko je stopil pokoj, je delj časa živel v Ska-ručini, zadnja leta pa je preživel v Domu sv. Antona v Mekinjah pri Kamniku.
Umrl je v cistercijanskem samostanu Eschenbach v Švici velezaslužni prvi opat obnovljenega stiškega samostana mil. gospod Gerard Majer.
Smrtna kosa. V Beli cerkvi pri Novem mestu je umrl g. Ignacij Omahen, oče ondotnega gospoda župnika, v visoki starosti 83 let.
Umrl je na Rak'eku po dolgi mučni bolezni v najlepši mlade-niški dobi g. Franc Modic.
Roparski umor v Krapini. V noči na 9. junija so prišli k gostilničarju Adamu Doličkemu
Upam, da tudi Collinwoodcani v Golniku pri Krapini štirje ele-in Lorainčani .letos prav lepo na- gantno oblečeni moški, kjer so predujejo in se postavijo v Sport;jedli in pili. Ko je hotel gostil-
Cornerju. Hura for K. S. K. Base Ball Clubs!
Frank Mirtich, Scorekeeper. -0-
fničar Doličkr zapreti gostilno, so ga napadli z noži in popol-noma razmesarili. Nato so odšli v prvo nadstropje, kjer so z udarci po glavi onesvestili tudi dekleta gostilničarjevo ženo. Skupno
Sto-
ZAHVALA . Ker vem, da naša najprvo v ta jgoti&k pogledajo,,so odnesli 8,000 dinarjev.
rilce je izsledila zagrebška policija, ki je slučaj preiskovala. Bili so iz Zagreba ter so se podali v Krapino z namenom pridobiti si denar na vsak način. Storilci sd trije že večkrat pred-kaznovani poklicni tatovi in zločinci te rse nahajajo že vsi pod ključem.
Dve novi smrtni obsodbi. Zadnja obravnava sedanjega zasedanja ljubljanske porote je bil slučaj Janeza Jarca iz Vaš pri Medvodah, ki. je svoj čas dekle Angelo Kopač, ki jo je zapeljal, ubil. Dasi je fanfc, do konca tajil, so bile izpovedi prič in vse okolnosti umora tako prepričevalne in jasne, da so porotniki vprašanje umora soglasno potrdili. Jarc je bil nato obsojen na smrt z obeše-njem. Pred mariborsko poroto je stal hlapec Ivan ,Pečovnik, ki je bil obtožen, da je 10. oktobra lanskega leta iz samega sovraštva umoril v Javorju pri Črni na Koroškem deklo Lizo Molar. Dejanje je priznal. Obsojen jejulna smrt vešalih.
Žrtev brezvestnega agenta. Od Sv. Miklavža nad Laškim se je izselilo pred meseci nekaj fantov na Frahcosko. Med izseljenci je bil tudi Franc Zelič iz Brstavnice. Z nekaj tovariši je padel v roke agentu, ki jih ni popeljal v francoske rudnike, ampak na bojišče v Sirijo. Zelič se je vdeležil francoskih bojev v Druži in one grozne bitke pred Damaskom. Revež je vsled vojnih naporov tako obnemogel, da so ga prepeljali v neko italijansko bolnico, odkoder je sporočil prvič domov vest, da še živi.
Lavantinski novomašniki. V nedeljo, dne 27. junija je škof dr. Karlin posvetil v mariborski stolnici sledeče gg. bogo-slovce, ki bedo imeli nato pri miciji po nasleddnjem redu: Boštele Anton, Sv. Miklavž nad Laškim, 4. julija.- Jaš Kari, Št. IIj nad Turjakom, 11. julija Pivec Vinko, Špitalič pri Konjicah. 18, julija.« P/ibožič Peter, Rajhenburg, 18. julija. Rataj Anton, Sv. Jurij ob južni železnici, 11. julija. Richter Jakob, Nova Štifta pri Godnjem gradu, 25. julija. Ulaga Tomaž, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, 11. julija. . Zafošnik Gregor, Slpvenska Bistrica, 11. julija. Weingerl Stanko, Sv. Barbara v Slovenskih goricah, 8. avgusta. '
Ker je ljubljanski škof dr Jeglič odpotoval v Ameriko je letos posvetil tudi ljubljanske gg. novomašnike lavantiski škof dr. Karlin in sicer na Petrovo, dne 29. junija.
Cankarjevo doprsje je izvršil mladi mariboski akademski kipar g. Niko Pirnat. Doprsje, ki se je po mnenju kritikov g. Pirnatu izredno posrečilo, bo po odlitju v mavec razstavljeno v izložbi. G. Pirnat se je šele nedavno vrnil iz Zagreba, kjer je študiral na tamkajšnji akademiji pod vodstvom slavnega Meštroviča.
Umrla je dne 26. junija gospa Marija Breme, soproga ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika v Cegnarje-vi ulici ^v Ljubljani.
Hitra smrt v Osilnici. Da umreti mora, vsak dobro ve, ne ve pa, daj, kako in kje. Gospodar Štefan Šercer, star 33 let, iz Ribjeka, ki se je oženil leta 1924, se je v četrtek zvečer 24. junija, prišedši s polja domov zgrudil na tla poleg svoje žene, ki se je ravno nahajala v porodniških bolečinah. Nikdar nič bolan, nikdar pijan, močan, zmeren, varčen in delaven, kakor je bil, ga je spreletela samo neka slabost in — preminul je. Deset minut za tem dogodkom se mu je porodila krepka deklica.
Smrt. V Leskovcu pri Krškem ljudi kar strah pretresa, ko je skoro vsak dan pogreb. Sedaj je bilo kar osem mrličev v desetih dneh, med katerimi je bil tudi vrli gospodar in skrbni oče svojim otrokom, posestnik Martin Avguitjn na Go|efcu.
Bil je sodni izvedenec, varih več mladoletnih otrok, bivši občinski svetovalec ter bivši član upravnega odbora občinske hranilnice v Krškem. Pokojnik je bil daleč na okolu znan.
Delavci se izseljujejo. Ker je Trboveljska premogokopna družba veliko delavstva odpustila, se delavstvo trunlfma seli v Francijo, deloma pa v druge dele naše države. V Francijo sta odšla dva transporta, prvi s 44 delvaci, ki bodo pozneje vzeli tudi družine s sabo, drugi z 120 delavci-samci, 60 delavcev je šlo v Dalmacijo.
Mariborska porota.' Ivan Per-ša iz Velike Polane pri Lendavi je bil obtožen, da ie zadavil lastno ženo, s katero je vedno zelo slabo ravnal. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Jurij Potočnik iz Štange na Dravskem polju, Franc Rupnik iz okolice Postojne, fotograf v Mariboru, Janez Mlakar, kmet iz Zlatoličja pri Ptuju ter_ še nekateri drugi so bili obtoženi, da so ponarejali bankovce. Dobili so: Jurij Potočnik 20 let (15 let je že svoj čas obsedel za enak zločin), Janez Mlakar poldrugo leto in Franc Rupnic tri mesece težke ječe. Posestnik Martin Čeh s Podvincev pri Ptuju je napadel delavca Avgusta Hojnika ter ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Ivan Kampl, 18 let star iz Slovenje vasi pri Ptuju je roparsko napadel Jakoba Toplaka, mu zadal več ran in mu vzel 250 dinarjev. Dobil je 10 let težke ječe.
-o-
Zena anglikanskega škofa — katoličanka.
V mestu Kingston, Ont, (Kanada) je pred nedavnim prestopila v
sedmero svetih zakramentov, zatem pa vse druge poglavitne krščanske nauke.
Poroka pritlikavcev.
V Forsyth parku, Savannah, Ga., sta se nedavno poročila gotovo najmanjši ženin in nevesta na vsem svetu, toda oba že polnoletna. Ženin ne meri niti tri čevlje, tako tudi ne njegova pritlikava boljša polovica. Ime ženina je Matius Mattina, rodom iz Budimpešte, nevesta je pa Marjeta Nicldoy iz države New York. Poročne obrede je izvršil mestni župan. Ta srečna dvojica je dobila izredno mnogo poročnih darov; tako ji je neka tovarna igrač izdelala vse pohištvo zastonj, kajti pohištva navadne velikosti ne moreta rabiti. Nobenemu izmed teh ni treba nič delati, ker se za lep denar kažeta po gledališčih in cirkusih.
Številni sorodniki pri pogrebu.
V Morris, 111., je nedavno umrla 91-letna Mrs. A. N. So-rem. Njenega pogreba se je vdeležilo 73 ožjih sorodnikov, in sicer: osem otrok, 29 vnukov in 36 pravnukov. —
Zapuščina "krompirjevega v kralja."
Iz Oakland, Calif., poročajo, da je ondi umrl japonski milijonar George S h ima, katerega so nazivali za "krompirjevega kralja." Svojim trem otrokom je zapustil pet milijonov dolarjev premoženja. Navedenec je imel v Californiji ob reki San Joacquin in Sacramento velikanske nasade z najboljšim krompirjem, ki so ga obogateli.
Cirkulacija srebrnih dolarjev
v Ameriki se vedno bolj in bolj katoliško Cerkev^ m9 jifa je ^ y
žena občeznanega anglikanske-;združenih Državah 84,000,000 ga skota E J. oidwell-a. la. prometu; ,eta 1925
je pa pa-
korak je povzroCU med angli-;^ to št«vik> ^
na $54,000,000.
kanaka duhovščino veliko sen- Srebrnjaki krožljo najbolj na zacijo. ^ Zbor Škotov je sklenil,. ^ med tem> ko
so v iz-
da skof BidweU vsled tega ne;^^ državah bolj redkif kjer more vec opravljati svoje siuž,U nadomestujejo bankovci. be, nakar so ga vpokojili. i
Krščanski nauk v kino gledališčih.
Kitajci imajo rdečo barvo za
simbol sreče; rmeno smatrajo
. _ , ,	„ , . , i popularnost, zeleno za nesrečo,
Neka družba v Parizu je skle-!•	•______„„ ____
belo m višnjevo pa za zalova-nila potom filmov v kmo gle-	»
dališčih širiti in učiti nauke iz j '__
katekizma. V to svrho se je ta družba že obrnila na zvezo duhovščine in na nadškofa za dovoljenje. Najprvo se bo izdelalo primerne slike z razlago
Telefon urada: 74» Telefon slanovanja 2222-J.
Weese Printing Company
I JEFFČfcSON ST.. JOLIET, ILL.
8. nadstropje, pri mosta. Julius C. Weese, poslovodja
Tiskarna in izdelovalnima i Lam pili j kavčuka. Tiskamo v vseh jezikih.

Prihranite nekaj od svojega zaslužka
▼ask plačilni dan in vložite ga ▼ nafto varno In tanealjivo banko.
Začudeni boste kako hitre vafti prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v leta ter iste priiteiemo h glavnici. Vlagate lahko v nafto banko 3.
Jrav tako zanesljivo kjerkoli T ivite ftirom driav, kakor če bi ftivell v našem mestu. Pi-iite nam za pojasnilo in do- V bita odgovor v aro jem jeziku.
Ako držite denar doma, iz- ? postavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju *C in dostikrat ae ga potroil
brez potrebe, če ga imate pa na nafti močni in zanesljivi banki,' pa je denar vedno na varnem
ite pa na nasi močni in zanesljivi banki, pa je mestu; vendar se ga lahko dviga« ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Nafta banka ima nad $740.009 kapitala la reserva«| je znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čas K iHiJo«sv
kar
JOLIET NATIONAL BANK f
CHICAGO IN CLINTON ST. u JOLIET, ILL. t
Wm. Redmond, preda.	Chas. G. P tares, kaair,
"	Joseph Oonda, potno i. kaair.
J|IlllllilimilI|l|llVIIIIIIIIllUI«llfflllIIIIIIIllIllll(IIIIlllllllIISIIIIIBIIS1XIIllIKtIflR«IKIIIIilKt
i p K E R Ž E K*S ILJ DniStvo,n: 1
Kadar naročate zaatave, regallle In drugo, pazite na moje Ime io
S 1142 Dallas Rd„ N. K. 2,"i0T'	dobiti aajboljfta
S /-it Dim? i »m	tla*" ca najnižje cene.
_ CLEVELAND, O. I Načrti i> vsorel ZASTONJ 1 UIIIIIIUIIIIinilllllUlIlUlUlillUttlllHUlIilllllllltlllllllllllllllHUUUHIIIHIIIII
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
£905 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi >s Ameriko ali stari kraj. Piftite ali pridite osebno.	„
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiuiMiiiiaacm
— '
1
(Nadaljevanje)
VL
Gospod Dominik je vse tiste mesece malo prišel iz mesta. Ko je začela kositi in moriti črna smrt, je. bilo v prvem presenečenju in stralfu dovolj dela z raznimi pripravami v obrambo kakor tudi za obolele in umrle. Potem bolezen mestnega sodnika. Ta je navalila tem več dela na gospoda pisarja in Dominika. Nemiri v mestu so tudi zahtevali neprestane pozornosti in paznosti.
Prišle so tudi druge neprili-ke in zapreke. Ko je po izbruhu kuge Dominik nekajkrati jezdil na Hajdino, je opazil, da ga ljudje, ki so ga poprej — izvzemši nekaj fantov, ki so mrzeli pač vsakogar, kdor se je vsiljeval v njihovo vas in med vaška dekleta — vedno prijazno pozdravljali, gledajo po strani, skoro sovražno.
In res je krojač Martinek Ra-javca opozoril, naj Dominik več ne prihaja v vas. Ker ljudje se boje, da zanese med nje iz mesta strup črne smrti. Raja-vec se za svarilo ni mnogo zmenil. A ko se je strašna morilka res pojavila v vasi, so mnogi, posebno moška mladina, naravnost in odkrito dolžili Dominika, da je on povzročil gorje; in zakleli so se. da to po za-služenju na njen maščujejo. ,
Martinek. ki je v prejšnjih dneh izpil marsikako čašo na račun Dominikov, je Rajavca še enkrat zelo resno posvaril. "Saj poznate ljudi, oče Ra-
'spod! Zaupajte v me!" i "Hvala vam, Mlakar, za vse, 'kar ste mi storili in mi še storite. Vzemite, prosim, to malenkost — nič se ne branite: 'ženo imate doma in otroke." "Za te vzamem. Bog vam
povrni, gospod Dominik." • • *
Od tedaj je prihajal sin mestnega pisarji pogostoma na ptujski grad. Ce prdj /ti mogel, je prišel gotovo zvečer.
Takoj drugi dan po pogovoru z Martinekom in po slovesu od Rozfte, ki ji je obljubil, da zaradi njene in svoje časti, ker bi po morebitnem spopadu s fanti trpelo obeh dobro ime. nekaj časa ne bo prihajal, se je oglasil pri starem ptujskem kaste-lanu Kozmu. Prosil ga je, naj skrbno pazi, ali zaplapolajo kdaj ob crekvi na Hajdini trije og-
lo moč, je zagleda! onega, ki ga
je čakal: gospod Dominik jej Starec ie obliubil in P*211 jezdil nazaj v mesto.	!ob večerih Je Prihajal k njemu
Martinek je stopil izza ozimi- Dominik; posobno po dnevih, ne in se mu je od daleč odkril. !ko ni videl niko«*r 8 HaJdine "Dober večer, gospod Domi v mestu in ni ničcsai* zvedel< nik. Prosim, postojte za hip!"|kat° .je pri Ra-Jav^u-Mladi jezdec jo ustavil konja
"Pa te Bog varuj in njegov sveti angel varih. A pred nočjo gotovo pridi, da ne bomo v skrbeh."
"Pridem!"
In Martinek se je napotil ? torbo doli proti Ptuju, kakor bi šel kaj kupovat. A pol ufe pod vasjo je legel v travo za visoko pesensko rž in je čakal.
In glej, res, ko je solnce stalo že zelo pošev in je izgublja-
"Kaj je, Mlakar?" "Gospod Sagadin, hvaležen sem vam za marsikaj. Saj še pomnite, kako ste se me več-
Stala sta navadno molče ob mogočnem obzidju in sta zamišljena strmela vun v deželo, Dominik večinoma gori proti Hajdini. Čudovit pogled jima
krat usmilili v onih časih, koi-»e nudi,a okolica- Kamorkoli sem trpel večno žejo in sem ft Je 8e*al° oko- vsepovsod so goreli in tleli kresovi. Najprej so jih zažigali — že ob prejšnjih kugah — ptujski begunci
moral dan na dan gasiti. Zato tudi jaz vam želim dobro. In Roziki še posebno hočem vse, najboljše. Ali vas ni posvarila. 1 v Halozah. Bilo je to dogovor-da več ne pohajajte v našo Jeno kamenje sorodnikom in vagr»	*	• znancem, da so še zdravi in ži-
"Prosila me je. A kaj komu ivi- Netili so Jih tudi zmotno mar?»	stanujoči kmetje. Po navadi
"Mar ali ne mar, gospod Do-! Planincev so naznanjali z njimi minik. Čudni časi so, sami ve-!oddaljenim sosedom, da imajo
ste. Zato vas še enkrat prosim: nekaj časa ne prihajajte!"
"Zakaj ne? Koga naj se bo jim?"
Mladenič se jo ponosno in sa-
v hiši mrliča. Ker da žive — komu in čemu bi naj to sporo-eail? Kakor sta b'la ob vseh epidemijah življenje in smrt oddaljena le korak, tako je prvotno znamenje življenja kar
dolžno, zaradj ljudi prokleto.
Pater Bernardin, Benjamin minoritskega konventa — ki je bil prošlo pomlad poslan v Ptuj iz osrednje hiše na Dunaju in je prinesel s seboj žalostno vest o morilki črni smrti — se je vročega popoldne koncem julija vračal iz Domave, kjer je bral sv. mašo in nekaj bolnikov iz-previdel.
(Dalje prihodnjič)
-o-
PLAZ ZASUL VLAK, 117
MRTVIH. Dunaj, 17. julija. — Semkaj se poroča o veliki železniški katastrofi, ki se je včeraj pripetila v gorovju blizu mesta Sarajevo v Bosni. Ko je potniški vlak vozil proti Sarajevem, se je utrgal oblak, nakar je grozno neurje povzročilo silen plaz. Velik del nekega hriba se je s skalovjem vred utrgal in pqji-sul vase mimoidoči vlak ter ga potegnil s sabo v globočino. Na tem vlaku se je nahajalo 117 oseb, ki so vse ubite.
Zadnje dni se pojavljajo v več krajih Jugoslavije veliki pfcplave in povodnji. Dne 15. julija je Donava poplavila skoro polovico sela Ipek v Srbiji, vsled česar je utonilo 49 oseb. Med temi žrtvami se nahaja tudi družina nekega seljaka, bro-ječa deset oseb.
-o-
Zavarovanje je podobno ši-banju malega dečka; je nekaj, kar potrebuje; je to, česar ne mara, in nekaj, kar bi moral imeti.
v
-J—J--!■—L

.■i_____,_'■_.■ . r___—i—'i---1--
Importirano orodje
Kranjske koee z rinkco, iz garanti-ranega jekla, 24, 26, 28, 30 palcev $2.00. — Kose poliranke $1.40. Klepalno orodje $1.25. — Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 30c, brusni kamen 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožema $1.35. Kosišče $2.00. — Poštnina prosta.
MATH PEZDIR,
New
Citv Hal York, N.
Y.
Telefon piaarne: 849« Telefon stanovanja: 114
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETLIČARNA, vogal N. Chicago in Indiaaa Si
JOLIET, ILL.
V aalori Imam svata roie; bWi-Jam vence sa pogreba, iopke sa poroke In sa bolnišnice.
lliroiils ae sprejemajo tudi pismenim. telefoni inim la lirsoJavnim potom. •
Vas naročila ae iirrls pa aele siild eeni I« toteo. Poekuaite s naroitlem enkrat pri med.
mozavestno zravnal.
"Zadnjo nedeljo je prisegla	samo. ob sebi Pitalo znanilka
javec. Ce se zgodi nesreča, ne vsa moška mladina v vasi: tri-	smrti.
bo iz zgolj hudobije, dasi veste,! krat še smete prijezditi na Haj-	Polagoma pa je prišlo ljud-
kako je mladina gospodu Dominiku sovražna. Saj poznate nnše fante! A vrste tudi, da so sedaj čudni časi. V ljudstvu vre in kipi. Vse je iz uma od groze in od prenapetega pričakovanja. In kaj je dandanašnji človeško življenje vredno? Toliko, "kolikor list na drevesu ! — Jaz opazim «in slišim več nego vi, ker pridem več z mladimi ljudmi v dotiko. Zato pravim: svetujte Dominiku,, naj ostane v mestu. Ker, ko se nesreča zgodi, bo svarilo prepozno."
Rajavec mu je res prigovarjal, naj prihaja, nekaj časa vsaj. A mladenič se je čudil.
"Da bi se bal! Nikoli se nisem, v teh časih se še manj, Saj vsak dan gledam smrti v oči."
A Martinek, ki bi mu, dokler je bil pijanec iii šaljivec, bila vsa zadeva morda prijetna šala. je zdaj na vsak način hotel preprečiti nesrečo. Pazil, gledal in poslušal je na vse strani. Nekega dne je odločno rekel Roziki:	#
"Ce imaš pisarjevega sina res rada In hočeš biti kdaj njegova žena, ga prosi, naj nekaj časa ne prihaja na Hajdino. Ker te rad imam, Rozika, ti to pravim."
A že tistega popoldne je videl skozi malo okno nizke svoje bajte gospoda Dominika naglo jezditi gori po vasi. Nekaj ča sa je zamišljeno strmel za jaz-
dino; a tretjo pot vas vržejo v *tvo 60 spoznanja, da ogenj či-Dravo. — Kako sem jaz za to sti ozra^e- da dim mori kali
zvedel? Moja stvar! A sedaj	<X)lezni In vsepovsodi r.o ob
veste tudi vi, gospod Dominik."	5asih ku»e nosili na križpote,
"A to je nečuveno nasilje! aa nJive zunaJ na	in po-
Imamo še gosposko in zakone."	*ebno ob hišah' °a kupe šibja
Tedaj je postal krojač resen	in dračja in »uhljadi, posušene
in mračen, kakor ga Dominik	ravp in list->a in 80 smodili in
dosedaj še ni videl. Z rezkim	da Je bila dežela P°,na
glasom je pripomnil:	ognjev, vsa zavita v dim.
"Nič se ne srdite, gospod Sa- v Dominik in Kozma sta strme-
gadin! In nikar se ne sklicuj-	la do1 v deže,°' v to,množico og-te na zakone in na gosposko!'njev- v rdečimi gloriolami okra-Kaj vam morejo dandanašnji *enih; kakor Pošastne oči, ne-
pomagati? Zdaj gospoduje dru-	"Tlirno in P,ašno mežikajoče v
ga gospa! Ali vam nisem re-	^"vnostno, z morečimi strupi
kel, da živimo v nenavadnih ča-	iaP<>lnjeno noč, so se jima do-
sih? In ne zakoni, ne gospo-	?tikrat d<«devali kresovi,
dca ne bodo mogli zabraniti, da	"Odganjali bi naj smrt," so
se nad vami izvrši, kar je skle-	,:ma Je Pogostoma vsjljevala
njeno. Ne bo dobro ne za vas.	oridka misel, "a glej, stopa sre-
ne za Roziko. — Priznavam, da	Ji plameni in išče, koga bi tudi za one ne, ki te naklepe- i jdarHa z ognjem in z bulami."
kujejo, če jih res izvršijo. Da	In kakor bi bi! sam s seboj,
bi zabranili še večjo nesrečo.	Je vzdihnil zdaj mladenič, zdaj
ker je je že tako vsepovsodi do-	;tarec:
volj, sem vas posvaril in prosil.	"Ubogo ljudstvo!' Zdaj storite po svoji volji . . .! Nava<lno sta se ločila pozno
Lahko noč, gospod Dominik."
Mladi jezdec je nekaj hipov 3tal nemo sredi ceste in je razmišljal. Hipoma je okrenil ko-
v noč. Tedaj je kastelan izpre-^ovoril in je tolažil:
"Glejte, gospod Dominik, danes spet ničesar ni bilo! Upaj-
nja. Odločil se je, da takoj po- ,da Vobče ^
Kmalu mora vendar ponehati!
Ali mislite, da ne?"
jezdi nazaj na Hajdino in se do mirnejših in varnejših časov od neveste poslovi
Mladenič je vzdihnil. Molče
Ob vračajočem ' se Martinku je	8tarcu r°kov v zahval°
je ustavil konja.
"Mlakar, ali mi nekaj obljubite?"
Kaj, gospod?"
ra milodar, za tolažečo besedo
Počasi je stopal dol z vedno bolj morečim strahom v srcu . .
VII.
razen
,"Ce bi v prihodnjih časih ne Cas je lezel ljudem decern. Nenadoma pa je vstal, prišel več, a bi se pri Rajavcu j onjm> ^ so ga prebiij v vedni je odvezal predpasnik, oblekel j nenadoma zgodila kaka nesreča, pijanosti po krčmah, počasi in boljšo suknjo in vzel usnjato J recimo, da bi Rozika zbolela — ,jeno kakor obsojenci v ječi. In torbo, kakor bi se odpravljal na ker nihče ne ve danes, kaj nam res	izmed vseh ki so
Pot-	P1™68® i«trišnji dan — ali bi:še živeli> ki g0 upali in'trepe.
Zena ga je začudeno gledala, zakurili na Rajavčevi njivi ob tali, ni vedel, ali ni obsojen da "Kam, Martinek r 1 —^ " — . "Ne boj se za mene, Micika. V krčmo ne pojdem."
"Ali pojdeš v mesto? Pa pravijo, da ni varno . . ."
cerkvi tri ognje?"	ga danea a]i jutri kogi neus_
"Rad vam storim to malen- miljeno divjajoča smrt. kost, gospod Dominik."	i Julijsko solnce je žarelo in
"Drugače morda ne zvem pripekalo, kakor bi hotelo iz go-- pravočasno. Ker kdo ve, če mi reče in od grozne vročine drh-"Ne boj se, Micika. Le pazi Rajavčevi ne bi nalašč prikri- teče zemlje popiti solze; ker na dom in na otroka. Pred vali! A to mi bo znamenje, vsepovprek je bila z njimi po-večerom se gotovo vrnem." j Naročim v mestu, da pazijo rošena; a ji vendar niso poto-
Več ni mogla spraviti iz nje-' nanj.'
lažile strašne vročine, s katero
ga.
"Zgodi ae po vaši volji, go- je kaznovalo nebo tudi njo, ne-
Oba imata zaupanje ljudstva.
/
Aristidtt-.-Briand je bil zopet pozvan od francoskega Ijdstva, da bi pri vedel Francijo iz raznih zapletljajev in zadreg. Njegova energija ter zmožnost so tako velike, da se istih ne more prikrivati pred javnostjo kadar nastopi kaka sila.
Trinerjevo grenko vino vživa enako zaupanje v raznih deželah, osobito v Združenih Državah in v Kanadi, kjer v slučaju nujnosti lahko vsakdo to grenko vino takoj dobi. To vino vas ne bo nikdar prevaralo, če imate slab okus (tek), če ste zabasani, če vas boli glava ali če ne morete spati. "Moja žena je bolehala več let. Zadnjih deset mesecev pa rabi Trinerjevo grenko vino, kar ji je njeno stanje zelo izboljšalo. Lorenzo Saretto, Seatonville, 111." Ali vas nadlegujejo muhe ali komarji? Trinerjev Fli-Gass jih na mah uniči. Ce ne morete dobiti kakega Trinerjevega zdravila ali izdelka v vaši bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph, Triner Co., Chicago, 111.,	(Adv.)
Posestvo naprodaj všmalčji vasi pri St.Jerneju na Dolenjskem v Jugoslaviji, z enonadstropno hišo, z gospodarskimi stavbami in stopami, sadnim vrtom v obsegu nad dva joha, njivami, travnikom in z gozdnimi parcelami v obsegu nad dva in pol joha za kupno ceno tri tisoč dolarjev.
Tudi v Kranju je pod Rožen-kransko cerkvijo enonadstropna hiša z manjšim vrtom naprodaž. A. Tavčar, Pogačarjev trg, 3, Ljubljana, Jugoslavia.
ZANIMIVA KNJIGA!^
"ŠTIRI LETA V RUSKEM UJETNIŠTVU"
z obftirno zgodovino ruskega naroda
le naprodaj za ceno $2.06 pri pisatelju
v SLOVENSKI KNJIGARNI Lastnik Jas. Grdina, 6121 St. Clair Ave. .. Cl—lred. Ohio.
Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpcn - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. $5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastojn.
JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio.
Razprodaja novih
KNJIG!
Slovencem v Ameriki se nudi izvanredna prilika po posebni ceni dobiti štiri jako zanimive nov knjige.
1.	"KRI MUČENIKOV, intereaantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o trpljenju kristjanov .............................................60c
2.	"SOCIALNA ČITANJCA", vsebuje poučno aoci-alno berilo za nase slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati ................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA, je zanimiva slovenska j' kmečka povest ...............................................25c
Skupaj ..............................................................iii $1.30
:nx3
SKU,
KDOR JIH NAROČI SKUPAJ PLAČA ZA VSE SAMO
IN DOB! Z RAVEN KREZJMJbCN O6EVK-LIKI KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH IN ZANIMIVIH SPISOV.
$1
.00

L
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi!
Naročilu je pridjati Money Order ali bančni draft. Naročila se naslavlja na:
KNJIGARNA "AMERIKANSKI SLOVENEC"
1849 We«t 22nd Street	Chicago, 111.
"iiuiiniiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiw
»iiiiit»n»im
NAD 20 LET
že izdelujem
HARMONIKE
ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najbolje. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane ta priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLE IN plošče za gramofone
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili' vsak
muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ccno.	'
Blaao razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom
ANTON MERVAR
Music Store
6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO
iižžžij
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (munjcipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaŠajo od 5% do «% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere laataje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
.............................................................
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišav t. Knajpovo ječmenovo kavo in impot tirana zdravila, katera pripomb* magr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Pilite po brezplačni cenik, v ka terem je nakratko popisana *»ak» rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste nafli ie mnogo druglb koristnih stvari.
MATH PEZDIR Bex 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
J. KLEPEC, javni notar. Real Estate, Insurance, Loans, 107 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Zavaruje hide, pohištva in avtomobile proti požaru, nevihti ter tatvini in za slučaj nezgode pri največjih in najboljših družbah sveta. Prodaja hiše in lote. Posojuje denar na prve vknjižbe in prodaje zadolžnice, ki nosijo 6% obresti. telefon 5768 in 1991-R.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE sa druktva ter člane K. S .K. J Izdeluje
EMIL BACHMAN
21*7 S. Haalia Arm. Chicago, m PUR* esaJVl
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. ILL. Telefoo 2380-J.