primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBCtN
ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SE2ANA
Koper. 2. avgusta 1985
bi.
VSEB!NA
Občina Hirska Bisirica
—	ODLOK o sprejetju smernic za dolgoročni p!an občine Hirska Bistrica /a obdobje 1986—2000
—	ODLOK o sprejetju smernic za družbeni p!an občine Hirska Bi strica od !eta 1986—1990
—	ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi
—	ODLOK o komuna!nih dejavnostih na območju občine Hirska Bistrica
Občina !;o!a
—	SKLLP o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Projektivni biro "studio* !zo)a
Območna samoupravna interesna skupnost
7a obrambo pred točo
—	SAMOUPRAVNI SPORA7UM o ustanovitvt območne sa moupravne skupnosti Primorske /a obrambo pred točo
—	STATUT območne samoupravne skupnosti Primorske /a obrambo pred točo
OBČINA !L!RSKA B!STR)CA
Na podlagi Sl. č!ena zakona o sistemu družbenega p!aniranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/SO), 2. člena od loka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Hirska Bistrica za obdobje od leta 19H6 do leta 1995 oziroma za določeno področje tudi do leta 2000 (Uradne objave, šte\. 9^84) in 193. člena statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. julija 1985 sprejela
4
ODLOK
O SPREJETJU SMERNIC ZA DOLGOROČNI PLAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 1986-2000
1.	člen
Sprejme se smernice za dolgoročni plan občine Hirska Bistrica za obdobje 1986—2000, ki so ob\ezne za vse nosilce planiranja v občini.
2.	člen
Nosilci planiranja, najedeni \ 4. členu odloka o priprav i in sprejetju dolgoročnega plana, bodo prejeli po en izvoz smernic. Vsi ostali zainteresirani jih lahko dobijo na komiteju za družbeno planiranje in gospodarsko Skupščine občine Hirska Bistrica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi \ Uradnih objavah.
Številka: 010-04-3/84-4/7
Hirska Bistrica, 9. julija 1985
Predsednik IVAN BERGOČ. 1. r.
Na podlagi Sl. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o Iružbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/S0), 2^clena od-oka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Hirska Bistnca za obdobje 1986—1990 (Uradne objave, št. 9/S4) in 193. člena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica "a sej'z ora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega 'bora dne 9. julija 198S, sprejela
ODLOK
O SPREJETJU SMERNIC ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE ILIR SKA BISTRICA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990
1.	člen
Sprejme se smernice za družbeni plan občine Hirska Bistnca za obdobje od leta 1986 do leta 1990, ki so ob\ e/ne za no\ e nosilce planiranja v občini.
2.	člen	*
Nosilci planiranja v občini prejmejo po en izvod smernic. Vsi ostali zainteresirani jih lahko dobijo na komiteju za družbeno planiranje in gospodarsko Skupščine občine Hirska Bistrica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010 04-4/84-4/7 Hirska Bistrica, 9. julija 1985
Predsednik IVAN BERGOČ, l.r.
Na podlagi 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 134. člena statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. julija 1985 sprejela
ODLOK
O GOSPODARJENJU Z JAVNIM! POTMI
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Hirska Bistnca določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti ter zagotavljanja sredstev za te namene.
2.	člen
Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne ali lokalne ceste, ki so opredeljene kot družbena lastnina v javni rabi, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnov no sredstvo.
234
URADNE OBJAVE
2. avgusta 1985 — št. 20
GOSPODARJENJE Z JAVNIM! POTMI
3.	č!en
Z jav nimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti, skupaj z uporabniki, vzdrževane pa morajo biti tako, da je na njth mogoč promet, za katerega so namenjene.
Za vzdrževanje javnih poti zagotavljajo sredstva uporabniki, kra jevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti /a komuna!no m cestno dejavnost občine Hirska Bistrica, o čemer se sporazumejo v rednjeročnih oz. !etnih pianih. Vzdrževanje železniških prehodov — križišče poljskih poti / železnico financiranja Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Hirska Bistrica in S!S /a ceste občine Hirska Bistrica.
4.	č!en
Uporabniki, katerih vo/i!a zaradi izvajanja investicijskih de!, proizvodnih a!i storitvenih dejav nosti trajno ah začasno čezmerno uporabna jo jav no pot, so do!žni plačati krajev ni skupnosti sorazmerno povra či!o za uporabo oz. vzdrževati poti (Gozdno gospodarstvo m Zavod za pogozdovanje in mehoracijo Krasa, ! !idro Koper, Kmetijska zem!jiška skupnost občine Hirska Bistrica, Sk!ad za intervencije v kmetijstvu in dr).
V kohkor nastanejo potrebe krajanov po javnih poteh zaradi izgradnje akumulacij. mora investitor zagotoviti izgradnjo le teh.
5.	č!en
Krajev ne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v sk!adu z naravo in namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in v sa moupravnem sporazumu o temeijih piana samoupravnih interesnih skupnosti za komuna!no m cestno dejavnost.
6.	č!en
Ustanovitev in opustitev javne poti ah de!a javne poti opravi pri stojni uprav ni organ za premoženjsko pravne zadeve, na pred!og kra jevne skupnosti.
7.	člen
Krajev ne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh z izjemo prik!jučitve le-teh na jav ne ceste v sk!adu z ve!jav no zakonodajo in predpisi cestnega prometa.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po nav oddih in s pomočjo pristojnega upravnega organa za promet in zveze.
H. člen
Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje pristojnega občinskega uprav nega organa.
9.	člen
Prekopav an je, podkopav anje in druga dela na jav nih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti.
10.	člen
Stanovanjske hiše, druge stavbe m naprave se v skladu z ustreznim dovoljenjem občinskega upravhega organa, pristojnega za urbanizem m gradbene zadeve, gradijo v minimalnem odmiku treh metrov od meje jav ne poti. prav tako je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje za postavitev ograj in podpornih zidov po predhodnem mnenju KS..
11.	člen
Določbe 10. člena tega odloka se ne uporabljajo za območja, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti.
12.	člen
Prepovedano je začasno ah trajno zasesti jav no pot. izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem in rekonstrukcijo.
Pri opravljanju poljskih del je potrebno poti vzpostaviti v prejšnje stanje.
13.	člen
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje m ogrožanje varnosti, je prepovedano:
! odvajati na javno pot vodo. gnojnico, odplake, meteorne vode.
2.	vlačiti po javnih poteh težke predmete, ki bi poškodovali poti,
3.	ovirati odtekanje vode z javnih poti,
4.	postavljati ob javnih poteh ograje, saditi žive meje ali sadno drevje ter odlagati razne materiale, če je s tem oviran in ogrožen promet ali onemogočena preglednost javne poti,
5.	odlagati smeti in druge odpadke ob ali na javnih poteh.
14.
Upravljalcc v roku 6 mesecev od sprejema tega odloka izdela program sanacije obstoječih ovir, ki preprečujejo normalno uporabo poti v sodelovanju s pristojnim občinskim organom.
KAZENSKE DOLOČBE '	15. člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih de jav nosti in ne plača sorazmernega povračila za uporabo in po-škodovanje javne poti (4. člen),
2.	če prekopav a, podkopav a ah oprav Ija druga dela na jav nih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti (9. člen),
3.	če brez soglasja občinskega upravnega organa pristojnega za urbanizem in gradbene zadeve gradi stanovanjske hiše, druge stavbe in naprave, postavlja ograje in podporne zidove v odmiku manjšem od treh metrov in brez mnenja KS (10. člen),
4.	če začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela. ki niso v zvezi z vzdrževanjem in rekonstrukcijo (12. člen),
5.	č&odvaja na javno pot vodo, gnojnico, odplake, meteorno vodo ( 1. točka 13. člena),
6.	če vlači po javnih poteh težke predmete, ki pot poškodujejo (2. točka 13. člena),
7.	če ovira odtekanje vode z javne poti (3. točka 13. člena),
S.	če postavlja ob poteh ograje, sadi živo mejo ali sadno drevje ter odlaga razne materiale ter s tem onemogoča preglednost javne poti,
9.	če ne izvrši naloge iz sanacijskega programa (14. člen).
10.	če ob ah na javnih poteh odlaga smeti in druge odpadke (13. člen),
11.	če po končanih poljskih delih ne vzpostavi poti v prejšnje stanje (12. člen).
7 denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, organizacija združenega d^la ah druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
,16. člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din sc kaznuje oseba, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, stori prekršek tz 15. člena tega odloka.
17. člen
Posameznik se za prekrške iz 15. člena tega odloka kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din.
KONČNE DOLOČBE IS. ČLEN
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem*tega odloka opravlja pristojna cestna in komunalna inšpekcija.
19.	člen
/a zadeve, ki niso opredeljene s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določbe zakona o cestah (Uradni list 5RS, št. 3H/K1).
I
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 3.52-2/S5-4/4 Hirska Bistrica, 9. julija 19S5
Predsednik IVAN BERGOČ, l.r.
2. avgusta 1985 — Št. 20
URADNE OBJAVE
115
Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (L-radn, list SRS. št. K/S2) ,n na podlag, 194. člena statuta .bérne Ihtska	è
Skupšč.naohčmelhrskaB.stnea ta sej, zbora združenega dela,n zb<',,a
krajevnih skupnost! dne 9. ju!.ja 19K5 sprejeta
,*	ODLOK
O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH NA OBMOČJU OBČtNE tLtRSKA B!STR!CA ! čten
S tem odtokom se dotočajo dejavnosti, ki jih je v občin. tt.rska B. strica šteti /a komunatno dejavnost; komunatn. objekt, m naprave .n div iduatne in skupne rabe. komunatne orgamzaa je združenega deta. k. oprav tjajo te dejav nosti. razmejitev oprav tjanja komunatn.h dejav no st. med komunatnimi organtzac.jam. združenega deta ter krajevnimi skupnostmi.
—	prometna s.gnat.zac.ja na ut.cah, trgih .n cestah, ki n.so razvrščene med mag!stratne. reg.onatne .n tokatne ceste,
—	odtagat.šča odpadkov, objekt, .n naprave za odstranjevanje od padkov skupne rabe.
—	objekt, .n naprave za nameščanje ptakatov, transparentov in zastav ,
—	h.drantno omrežje.
—	objekti .n naprav e za čiščenje odpadnih v oda v detu.kisega.ndi v.duatnonedaopredetit!. v
$. čten
Komunatno dejavnost iz t . in 2. čtena tega odtoka opravljajo KGP tt.rska B.str.ca. Etektro Pomorska, TOZD Etektrod.stribucija Sežana, Stavn.k Koper .n druge poobtaščene organizacije, razen dtmn.karskih stor.tev. k. jih vršijo samostojn. obrtniki.
2.	čten
Komunatne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občtni ttir-ska Bistr.ca so:
! oskrba nasetij z vodo, ki obsega:
zajemanje. Čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, .ndustriji in drugim uporabn.kom;
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz nasetij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz nasetij, gospo dinjstev, industrije in drugth uporabn.kov v nasetju,
—	odvajanje padavinskih voda v nasetjih;
3.	vzdrževanje čistoče v nasetjih, ki obsega:
—	čiščenje javnih površin; urejeno zbiranje, odvoz in odstranjeva njekomunatnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev ;
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, /eterne, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami m opremo;
$. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v nasetju;
6.	javna razsvettjava mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in nasetjih mestnega značaja ter primestnih nasetij z javnimi prevoznimi sredstvi;
H. urejanje pokopatišča ter pokopatiška m pogrebna dejavnost, kt obsega:
—	pogrebne storitve,
—	oddajanje prostorov za grobe v najem.
6.	čten
Komunatne dejav nosti iz L in 2 čtena tega odtoka tahko opravljajo tud' krajevne skupnost), če izpotnjujejo z zakonom dotočene pogoje.
7.	čten
Krajevne skupnosti tahko gospodarijo s komunatnimi objekti m naprav ami, kadar detov m tjudje in občani /adovotjujejosvoje potrebe na področju komunatnth dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, v sktadu z zakonom o komunatnih dejavnostih.
8.	čten
Kadar detov m tjudje in občani oprav tjajo komunatne dejavnosti v okviru krajevne skupnosti morajo to dejavnost opravljati v sktadu z zakonom Pri tem krajevne skupnosti samostojno odtočajo o združevanju m uporabi sredstev za graditev komunatnih objektov in naprav,o pogojih in načinu oprav tjanja komunatnih storitev, o cenah posameznih storitev in drugih skupnih zadevah, ki iz oprav tjanja komunatnih dejavnosti izhaja ja jo.
9.	čten
Obseg oprav tjanja in financiranja komunatnih dejav nosti se dotoča v srednjeročnih in tetnih ptanih SIS in organizacijah, ki opravtjajo to dejavnost.
Prednost oprav tjanja dejav nosti pa se dotoča z družbenimi ptani ob-. čine in tetmmi resotucijami o izvajanju teh.
3.	čten
Poteg dejav nosti, nav edenih v 1. čtenu tega odtoka, se za komunatne dejavnosti v občini ttirska Bistrica, štejejo še nastednje dejavnosti:
t. Urejanje m vzdrževanje utic, trgov in cest v nasetjih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistrale, regionalne in tokatne ceste,
2.	urejanje in vzdrževanje javnega kopatišča,
3.	urejanje in vzdrževanje javne tržnice in sejmišča.
4.	postavtjanje in vzdrževanje prometne signatizacije na uticah in cestah, ki niso razv rščene med magistrale, regionarie in tokatne ceste.
5.	uporaba in izkoriščanje peskokopa,
6.	urejanje in vzdrževanje odtagatišč odpadkov,
7.	oprav tjanje dimnikarskih stpritev,
8.	ptakatiranje, obešanje transparentov, okraševanje nasetij z zastavami.	,
4.	eten
Objekti in naprave, ki stužijo za opravljanje komunatnih dejav nosti, se gtede na rabo tn vrsto storitev, ki se z njimi nudijo, dotočijo kot:
a)	komunatni objekti in naprave individuale rabe.
—	objekti in naprave za oskrbo z vodo.
—	objekti in naprave za čiščenje odpadnih voda.
—	objekti in naprave za odstranjevanje komunatnih odpadkov,
—	pokopatiški objekti in naprave,
—	javne tržnice, sejmišča,
—	peskokop,
b)	komunatni objekti in naprave skupne rabe:
—	javni parki, nasadi, drevoredi, javna otroška igrišča,zetezmee m druge javne površine, kopatišče,
—	omrežje in naprave javne razsvetljave,
—	objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda.
—	peš poti. dovozne poti in druge javne površine.
—	ulice. <rgi in ceste, k, n,s. uvrščene med magistralne, regionalne
in tokatne ceste.
10.	čten
7 uvetjavitvijo tega odtoka preneha vetjati odtok o komunatnih dejavnostih posebnega družbenega pomena m komunatnih organizacijah, ki opravtjajo komunatno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine ttirska Bistrica (Uradne objave, št. 6/78).
11.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.tka: 352-1/85-4/4
Itirska Bistrica, 9. juti ja 1985	Predsednik
!VAN BERGOČ, t.r.
OBČINA IZOLA
Na podtagi 617.. 622., 258. in 6J !. čtena Zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ. št. 3376). 9. in tO. čtena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS, št. 32/80) in 203. čtena Statuta občine tzota ( Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) in na pobudo Predsedstva Občinskega sveta ZSS z dne i 7. 6. ! 985. na predtog Izvršnega sveta Skupščine občine Izota z dne 28. 6. Ì983 ter mnenja družbenega pravobranitca samoupravljanja z dne ! 2. 7. 1983 je Skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne t8. jutija t985 ter družbenopotitičnega zbora dne 23. jutija t985 sprejeta
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPtH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI PROJEKTIVNI BIRO 'STUDIO*
IZOLA
I.
Skupščina občine Izota ugotavlja:
da so v sktadu z drugim odstavkom 620. čtena Zakona o združenem
236
URADNE OBJAVE
2. avgusta 1985 — Št. 20
delu v delovni organizaciji Projektivni biro "Studio* !zo!a huje oškodovani družbeni interesi po 3.. 4. in V. točki prvega odstavka 620. člena Zakona o združenem delu in po drugem odstavku 55. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela:
—	ker trajneje ne obnavlja, ne povečuje in ne izboljšuje družbenih sredstev.
—	ker ne zagotavlja uresničevahja pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti.
—	ker dosledno ne izvaja sanacijskega programa.
!!.
V skladu s 6! 7.. 622.. 628.. 631. členi Zakona o združenem delu Skupščina občine Izola nastopa z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
1.	omeji samoupravne pravice delavcev glede pravice odločanja organa upravljanja o sklepanju samoupravnih sporazumov o razporejanju delavcev v druge organizacije združenega dela.
2.	za začasni organ se imenuje ŠIŠKO MAKSIMILJAN. Župančičeva št. 4. Izola.
3.	začasni organ prevzame pravico odločanja o sklepanju samoupravnih sporazumov o razporejanju delavcev v druge organizacije združenega dela.
Obenem je začasni organ dolžan:
—	da v roku štirih mesecev predlaga ustrezen program za uspešno ekonomsko sanacijo poslovanja delovne organizacije Studio Izola.
—	mesečno poročati Izvršnemu svetu, občinski skupščini pa vsake tri mesece o izvajanju ukrepov družbenega varstva.
4.	začasnemu organu se določi nagrada za čas opravljanja te dolžnosti po samoupravnih splošnih aktih DO Studio za dela in naloge individualnega poslovodnega organa.
5.	začasni ukrepi družbenega varstva se uvedejo za dobo šestih mesecev.
6.	imenovanje začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
7.	ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev
Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Izola je po cenitvi razmer v DO Projektivni biro "Studio* Izola dne 7. 6. ! 985 dalo pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Izola, da se z ustreznimi ukrepi družbenega varstva zagotovi ustrezna ekonomska sanacija te delovne organizacije.
Iz sklepa Predsedstva Občinskega sveta ZSS Izola in analize o poslovanju. ki jo je izdela! Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Izola, izhaja, da delovna organizacija "Studio* Izola že vrsto let posluje na meji rentabilnosti; v letu 1983 pa je poslovala z izgubo. Delovna organizacija je v tem obdobju dosegala bistveno slabše kazalce poslovanja kot ptxlskupina dejavnosti. Tudi osebni dohodki na delavca so za ca. 80 % nižji od podskupine dejavnosti in so najnižji v občini Izola (2700 dm na delavca v prvem trimesečju 1985). Dohodek, ki ga ustvarja delovna organizacija, ne zadostuje za normalne osebne dohodke, za sklade skupne porabe in za razširjeno reprodukcijo. Kónccm leta 1983 je bi! sprejet sanacijski program, ki pa se v celoti ne izvaja in ni dal željenih rezultatov. V času trajanja sanacijskega programa je delovno organizacijo zapustilo večje število delavcev. ki so pa delovno organizacijo zapuščali ravno takrat, ko bi rabila njihovo sodelovanje pri izvajanju sanacijskega programa. V glavnem je bila to posledica slabšanja ekonomskega položaja, pa tudi notranjih razprtij in nesoglasij, ki st) bile stalnica za delovno organizacijo "Studio* Izola.
Sedanja kadrovska struktura je neustrezna, saj od 26 delavcev pridobiva dohodek le nekaj čez polovico, zaradi zmanjševanj investicijskih vlaganj.
Rešitev, ki ne da)e garaneije. ampak le možnost, da se delovna organizacija "Studio* ustrezno konstituira v perspektivi, je v tem. da se neproduktivne delavce prezaposli v druge OZD. Ker taka rešitev ni bila samoupravno sprejeta, je predlagan ukrep dtužbenega varstva utemeljen.
PRAVNI PODUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Svišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 428-2/83
Izola. 18. julija 1985
Predsednik MARINO DOMIO. l.r.
OBMOČNA SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA OBRAMBO PRED TOČO
Na podlagi 6. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS. št. 33/79) in odloka o določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo (Uradni list SRS. Št. 32/80), smo
—	dela\ci v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za
opravljanje kmetijske dejavnosti,
—	delav ci \ organizacijah združenega dela, ki so registrirane za predelav o, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti,
—	delavci v gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela.
—	delavci in kmetje po organtzacijah združenih kmetov,
—	lovske organizacije,
—	zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po kra jevnih skupnostih in
—	delavci drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti,
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBMOČNE SAMOUPRAVNE SKUPNOST!
PRIMORSKE ZA OBRAMBO PRED TOČO
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo ustanovimo udeleženci tega sporazuma območno samoupravno skupnost Primorske za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost), v kateri zadovoljujemo določene skupne interese po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V območno skupnost se združujemo udeleženci z območja občin: Ajdovščina, Nova Gorica, Sežana, Izola, Koper in Piran (v nadaljnjem besedilu: branjeno območje).
Skrb za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema ter zagotavlja nje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema predstavlja osnovno dejavnost območne skupnosti.
Območna skupnost se vključuje v program za realizacijo skupnega sistema obrambe pred točo, ki je dogov orjen med našo držav o in republiko Italijo.
2.	člen
Firma območne skupnosti je: Območna samoupravna skupnost Primorske za obrambo pred točo — Nova Gorica.
Skrajšana oznaka firme je: Obramba pred točo — Nova Gorica.
Sedež območne skupnosti je v Novi Gorici, Ulica Gradnikove brigade št. 33.
Območna skupnost je prav na oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skupščina območne skupnosti.
Območno skupnost zastopata in predstav ! jata predsednik Skupščine in sekretar.
11. TEMELJNA RAZMERJA MED UDELEŽENCI
3.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo bomo udeleženci po načelih vzajemnosti in solidarnosti opravljali naslednje naloge:
—	pripravili samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti,
sprejemali plane in programe obrambe pred točo na branjenem območju,
—	sprejemali letne finančne načrte,
—	skrbeli za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo.
zagotavljali materialne in druge pogoje za uspešno delovanje si-tema obrambe pred točo v skladu z zakonom, sporazumom ali odlokom,
—	sodelovali in se samoupravno sporazumevali ? zavarovalnimi skupnostmi,
—	vzpodbujali zav arov anja pred moreb.tno škodo, ki jo lahko povzroči toča,
—	sodelovali z organi, pristojnimi za ljudsko obrambo in
—	opravljali druge naloge, določene z zakonom,sporazumi in statutom.
4.	člen
Udeleženci bomo prispevali sredstva za pokrivanje materialnih in funkctonalmh stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred
2. avgusta 1985 — Št. 20
URADNE OBJAVE
237
točo, ki ga sesta\!ja mreža postaj (strelska mesta).
Višino prispevka in način plačevanja prispevka iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženci, razen zavezancev za davek od dohodka ,z kmetijske dejavnosti, določi!) s samoupra\ntmi sporazum, o temelj.h plana območne skupnosti.
5.	člen
Zavezanci za dav ek od dohodka iz kmetijske dejav nosti bodo plače-vali prispevek na osnovi posebnih odlokov občinskih skupščin z bra njenega območja.
6.	člen
$ posebnim samoupravnim sporazumom bodo urejene medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med zavarovaln.m. skupnostm. in območno skupnostjo.
HI. ORGAN! OBMOČNE SKUPNOST!
7.	č!en
- 1. Skupščina
Območno skupnost upravlja skupščina. Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
Delo skupščine vodi predsedntk skupščine, v njegovi odsotnost) podpredsednik. Predsedntka in podpredsednika izvo!i skupščina izmed članov skupščine.
S.	č!en
Skupščina območne skupnosti šteje 19 delegatov, ki jih delegirajo konference udeležencev iz branjenega območja in zavarovalne skupnosti.
9.	č!en
Konference udeležencev ustanovijo udeleženci sporazuma v vsaki občini iz branjenega območja.
10.	č!en
Statut območne skupnosti ureja način ustanavljanja konferenc in način delegiranja delegatov v konference.
11.	člen
V skupščino območne skupnosti delegirajo konference udeležencev občin Koper, Ajdovščina, Nova Gorica in Sežana po 3 delegate, konference udeležencev iz !zole in Pirana po 2 delegata, območni zavarovalni skupnosti iz Kopra in Nove Gorice po 1 delegata ter Zavarovalna skupnost Postojna 1 delegata.
12.	člen
2.	!zvršni odbor
!zvršni odbor je izvrši!ni organ skupščine območne skupnosti.
izvršni odbor je odgovoren skupščini območne skupnosti. Uresničuje sklepe in opravlja naloge, kt mu jih poveri skupščina v skladu stem sporazumom in statutom skupnosti.
izvršni odbor ima 7 čianov. Po enega člana izvoli skupščina območne skupnosti iz vsake občine branjenega območja tn enega člana izmed delegatov zavarovalnih skupnosti.
13.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj ali posameznih zadev s svojega delovnega področja !ahko skupščina in izv ršn. odbor ustanav !jata posebne komtsije.
14.	č!en
3.	Odbor samoupravne delavske kontrole
Območna skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole zaradi uresničevanja in varstva samoupravnih pravic
Odbor samouprav ne deiavske kontrole je sestav ljen iz 6 delegatov konferenc udeležencev .
Naloge skupščine, izvršnega odbora in odbora samoupravne delavske kontrole podrobneje določa statut območne skupnosti
!V. SPREJEM STATUTA IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV
15.	člen
Izvršni odbor priprav, osnutek statuta in ga posreduje vsem udeležencem v javno razpravo.
Po končani javni razprav i izv ršni odbor na osnov i pripom tn sta ) c Popravi predlog statuta in ga posreduje skupščini območne skupnost).
Statut je sprejet, če je glasovala zanj več kot polovica vseh delegatov
v skupščin.. Statut objav, skupščina v uradnih glasilih občin z branjenega območja.
16.	člen
Statut se lahko spremen, tn dopolni na način in po postopku, ki je določen za sprejem statuta.
Pobudo za spremembe in dopolnitev statuta lahko dajo udeleženci sporazuma, skupščina ali izvršn. odbor območne skupnosti.
17.	člen
Drugi splošni akti območne skupnosti se sprejemajo po enakem postopku, kot to velja za statut, če v statutu n. drugače določeno.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
IH. člen
Strokov ne naloge in oprav ila za območno skupnost oprav !ja delov na skupnost strokov nih služb Kmetijske zemljiške skupnosti obč.ne Nova Gorica, oziroma skupnost, ki oprav !ja strokovne naloge za SIS gospodarskega pomena.
Razmerja med Hidrometeorološkim zavodom SRS in območno skupnostjo bodo urejena s posebnim sporazumom.
19.	Člen
Strokov ne naloge za konference udeležencev bodo oprav Ijale službe občinskih skupščin po zadolžitvi izvršnih svetov skupščin občin z branjenega območja.
20.	člen
Ta sporazum je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščen, organi udeležencev, ki predstavljajo večino delavcev v organizacijah, oziroma skupnostih in večino zavezancev za dav ek od dohodka iz kmetijske dejavnosti v krajevnih skupnostih.
K temu samoupravnemu sporazumu in statutu območne skupnosti dajo soglasje izvršni sveti skupščin obč.n z branjenega območja.
21.	člen
Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občin branjenega območja.
UDELEŽENCI
Na samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne samoupravne skupnosti Primorske za obrambo pred točo so dali soglasje .zv ršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Nov a Gorica, Sežana, Koper, Izola tn Piran (branjeno območje).
Na podlagi 15. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne samoupravne skupnosti Primorske za obrambo pred točo, je skupščina te skupnosti na seji dne 14. novembra 1984 sprejela
STATUT
OBMOČNE SAMOUPRAVNE SKUPNOST! PRIMORSKE ZA OBRAMBO PRED TOČO L UVODNE IN STATUSNE DOLOČBE
1.	člen
Območna samoupravna skupnost Primorske za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost) je bila ustanovljena s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Območne samoupravne skupnosti Primorske za obrambo pred točo dne 14. novembra 1984 zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo.
2.	člen
Osnovna dejavnost obrambe pred točo je skrb za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema ter zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za njegovo uspešno delovanje. Dejavnost območne skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Območna skupnost zajema udeležence — podpisnike sporazuma o ustanovitvi skupnosti z branjenega območja, ki obsega območja občin Ajdovščina. Izola, Koper. Nova Gorica, Piran in Sežana.
4.	člen
Firma območne skupnosti je: Območna samoupravna skupnost Primorske za obrambo pred točo — Nova Gorica.
URADNE OBJAVE
238
Skrajšana oznaka Orme je: Obramba pred točo — Nova Gorica.
Sedež območne skupnosti je v Novi Gorici, u!ica Gradnikove brigade štev. 33.
5.	čten
Območna skupnost je pravna ocena in je vpisana v sodni register pri Temetjnem sodišču v Novi Gorici.
Območna skupnost ima štampitjko okrogte obtike z beseditom firme
6.	č!en
Območno skupnost zastopata in predstavtjata predsednik skupščine in sekretar.
H. NALOGE OBMOČNE SKUPNOSTI
7.	č!en
Cit je, za katere so se podpisniki sporazuma o ustanovitvi Območne skupnosti dogovoriti, bo mogoče doseči z izvrševanjem nastednjih na!og:
—	Pripravo in uresničevanje samoupravnega sporazuma o temetjih piana Območne skupnosti;
—	Izgradnjo, vzdrževanjem in detovanjem sistema obrambe pred točo, sktadno z dotočiti Zakona o sistemu obrambe pred točo;
—	Zagotavtjanjem materiatnih in drugih pogojev za uspešno deto-vanje sistema v sktadu z zakonom, sporazumom ati odtokom;
—	Sprejemanjem in uresničevanjem ptanov in programov obrambe pred točo na hranjenem območju;
—	Sprejemanjem tetnih finančnih načrtov;
—	Sodetovanjem in samoupravnim sporazumevanjem z zavarovat-nimi skupnostmi;
—	Vzpodbujanjem zavarovanja posevkov in ptodov pred morebitno škodo, ki jo povzroči toča;
—	Sodetovanjem z organi, pristojnimi za tjudsko obrambo in za notranje zadeve;
—	Povezovanjem in usktajenim sodetovanjem z drugimi območnimi skupnostmi za obrambo pred točo;
—	S povezovanjem, sodetovanjem, oziroma širjenjem sistema obrambe pred točo na ozemtje sosednje države — repubtike Itati je;
—	Izobraževanjem in usposabtjanjem kadrov (stretcev);
—	Sodetovanjem z Meteorotoškim zavodom SR Stovenije;
—	Sodetovanjem s pristojnimi organi in skupnostmi občin z branjenega območja;
—	Opravtjanjem drugih natog, td se bodo pojavite in bodo pogoje-vate uspešno izvajanje sistema obrambe pred točo.
III	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
8.	čten
Čtani območne skupnosti uresničujejo svoje pravice in dotžnosti v skupnosti ztasti s tem. da:
—	voti jo detegate za skupščino območne skupnosti v sktadu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne skupnosti in tem statutom;
—	obravnavajo programe, ptane, poročita, sptošne in konkretne akte v zvezi z detom območne skupnostih zavzemajo statišče in dotočajo smernice za deto detegatom;
—	sodetujejo v javnih razpravah in dajejo organom skupnosti pred-toge in pobude za obtikovanje — urejanje zadev z detovnega področja območne skupnosti;
—	so informirani o detovanju sistema, o detu območne skupnosti, o detu njenih organov in zadevami, ki jih ti obravnavajo;
—	zahtevajo strokovna mnenja, ocene in rezuttate o probtemih, oziroma zadevah, ki jih zanimajo;
—	preko detegatov in konferenc udetežencev sodetujejo pri detu skupščine območne skupnosti tako. da soobtikujejo statišča in sktepe;
—	predtagajo spremembe in dopotnitve samoupravnega sporazuma. statuta in drugih sptošnih aktov območne skupnosti;
—	postavtjajo vprašanja organom in funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V OBMOČNI SKUPNOSTI t Konference udetežencev
9.	čten
Čtani območne skupnosti obtikujejo za območje posamezne občine konferenco udetežencev.
! ^ iegati zavezancev za davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti
2. avgusta 1985 — St. 20
izhajajo iz organov, ki jih obtikujejo občani v KS oziroma iz njihovih svetov.
KS se tahko dogovorijo za skupnega predstavnika v konferenci udetežencev.	.. .	....
Seznam udetežencev — čtanov območne skupnosti m ste vito detegatov je navedeno v pritogi statuta in je njegov sestavni det.
10.	čten
Čtani območne skupnosti z območja posamezne občine preko svojih detegatov v konferenci udetežencev usktajujejo interese, zavzemajo statišča in dajejo smernice detegatom za deto v skupščini in tako uresničujejo pravice in dotžnosti v sktadu z 8. čtenom statuta.
11.	čten
Konferenca udetežencev tahko sprejme postovnik, v katerem dotoča način detegiranja detegatov v konferenco udetežencev. v skupščino m druge organe skupnosti.
12.	čten
Konferenca udetežencev izvoti izmed detegatov vodjo konference in namestnika. Vodja konference skticuje in vodi seje konference, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
13.	čten
Konferenco skticuje vodja na tastno pobudo, na predtog skupščine območne skupnosti, izvršnega odbora, izvršnega sveta občinske skupščine ati posameznega čtana območne skupnosti.
2. Skupščina območne skupnosti
14.	čten
Območno skupnost upravtja skupščina.
Skupščino tvori 19 detegatov, ki jih detegirajo konference udetežencev in območne zavarovatne skupnosti iz Kopra, Nove Gorice in Postojne.
Sktadno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne skupnosti so detegatska mesta v skupščini razdetjena tako:
—	konferenca udetežencev občine Ajdovščina 3 detegatska mesta
—	konferenca udetežencev občine Koper 3 detegatska mesta
—	konferenca udetežencev občine Nova Gorica 3 detegatska mesta
—	konferenca udetežencev občine Izota 2 detegatski mesti
—	konferenca udetežencev občine Piran 2 detegatski mesti
—	konferenca udetežencev občine Sežana 3 detegatska mesta
—	območni zavarovatni skupnosti iz Kopra t detegatsko mesto
—	območna zavarovatna skupnost Postojna 1 detegatsko mesto
—	območni zavarovatni skupnosti iz Nove Gorice ! detegatsko mesto
15.	čten
Mandatna doba detegatov za skupščino traja štiri teta.
16.	čten
Skupščina deta in odtoča na sejah. O detu skupščine se piše zapisnik. Skupščina sprejema sktepe. če je na seji navzočih več kot potovica detegatov. Sktep je sprejet, če zanj gtasuje večina prisotnih detegatov.
V	primerih, ki jih dotoča samoupravni sporazum, statut ati zakon skupščina sprejema sktepe z večino gtasov vseh čtanov. Z večino gtasov vseh čtanov se sprejema ztasti finančni načrt in zaktjučni račun skupnosti.
17.	čten
O samoupravnem sporazumu o temetjih ptana odtoča skupščina po predhodnem izjavtjanju detavcev v organizacijah združenega deta oziroma samoupravnih organizacijah in skupnostih udetežencev.
Ì8. čten
Skupščina opravtja natoge, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti in tega statuta, kot tudi:
—	sprejema statut območne skupnosti in druge sptošne akte;
—	sprejema ptane in programe za obrambo pred točo;
—	sprejema tetne finančne načrte;
—	odtoča o zadotžitvah skupnosti in uporabi sredstev;
—	odtoča o sktepanju samoupravnih sporazumov;
—	voti čtane detovnih tetes za obdetavo konkretne zadeve in pripravo predlogov;
—	voti predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja skupščine;
—	voti predsednika in podpredsednika ter čtane izvršnega odbora
2. avgusta 1985 — Št. 20
URADNE OBJAVE
239
razpravna in skiepa o poročilih, predlogih in pripombah delovnih teles, izvršnega odbora, odbora samoupravne delavske kontrole in udeležencev.
19. člen
Delo skupščine vodi predsednik, v njegovi odsotnosti podpredsednik
Predsednika in podpredsednika voli skupščina izmed delegatov z javnim glasovanjem za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo.
Za predsednika, oziroma podpredsednika je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini.
20. člen
Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	zastopa in predstavlja skupnost;
—	sklicuje seje skupščine na lastno pobudo, na zahtevo izvršnega odbora, odbora samoupravne delavske kontrole in konference udeležencev.
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom. statutom in samoupravnimi akti območne skupnosti;
—	kontaktira z vodji konferenc udeležencev;
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi. družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnim organizacijami in društvi;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
—	V kolikor predsednik ne skliče skupščine v roku 8 dni po prejemu
zahteve, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteva! ; sklicu priloži gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.	'
21.	člen
Vabilo za sklic —sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vodjem konferenc udeležencev po občinaj najmanj 13 dni pred sejo skupščine.
Le izjemoma je dopustno sklicati skupščino v krajšem roku. vendar le iz utemeljenih razlogov.
—	odloča o sredstvih za opravljanje strokovnih in drugih nalog ter potovanj za potrebe območne skupnosti;
—	poroča skupščini o svojem delu.
t
26.	člen
Izvršni odbor dela na sejah.
Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.
Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.
27.	člen
Izvršni odbor sklicuje predsednik, oziroma podpredsednik, na lastno iniciativo, na predlog sekretarja, predsednika skupščine, vodje konference udeleženke ali izvršnega sveta občine z branjenega območja.
28.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja z!a${i naslednje naloge:
—	sklicuje seje izvršilnega odbora.
—	podpisuje sklepe in akte iz delokrogov izvršnega odbora;
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, samoupravne delavske kontrole in izvršnega odbora;
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini območne skupnosti in izvršnemu odboru.
4.	Odbor samoupravne delavske kontrole
29.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz šestih članov. Po enega člana odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo konference udeležencev vsake občine.
Za pravočasno in redno izvolitev članov odbora samoupravne delavske kontrole so odgovorni vodje konferenc udeležencev in strokovne službe občin, ki opravljajo dela s konferenco udeležencev.
Pri volitvi članov je potrebno upoštevati določila Zakona o združenem delu o omejeni pasivni volilni pravici kandidatov za člane.
Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe.
Predsednik in člani odbora so voljeni za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
22.	člen !
* Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve, možnosti in posledice o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo vsebovati podatke in utemeljitve, ki so potrebni za logično sklepanje — odločanje.
23.	člen
Volitve v skupščine so javne.
Predloge kandidatov pripravi Izvršni odbor; v kolikor je potrebno predhodno usklajevanje v okviru SZDL se volitve lahko opravijo šele po takem usklajevanju.
Predlog kandidatov za izvršni dobor podajo konference udeležencev in območne zavarovalne skupnosti.
3. Izvršni odbor
24.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine območne skupnosti.
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine območne skupnosti
Izvršni odbor ima 7. članov. Izvršni odbor vodi predsednik, v njegovi odsotnosti podpredsednik. Mandat članov izvršnega odbora traja dve led. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v izvršni odbor.
25.	člen
Pristojnosti izvršnega odbora so:
—	pripravlja predloge statuta, planov in programov ter drugih splošnih aktov območne skupnosd.
—	skrbi za vsebinsko pripravo zadev, o katerih odloča skupščina;
—	skrbi in analizira izvrševanje planov, programov in sklepov skupščine ter uresničevanje nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov območne skupnosti;
—	odloča o tekočem poslovanju;
—	odloča o medsebojnih pravicah in obveznosdh med območno skupnostjo in delovno skupnostjo, oziroma skupnostjo ali službami, ki bodo za območno skupnost opravljale dogovorjene posle;
—	imenuje in razrešuje člane komisij za opravo določene naloge;
—	določa podpisnike v finančnem poslovanju;
30.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov območne skupnosd;
—	spremlja materialno in finančno poslovanje območne skupnosti;
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe, predvsem v odnosu do samoupravnih postopkov;
—	preverja ali so delegati pravočasno in kvalitetno obveščeni o vseh vprašanjih iz dela skupnosti in sistema ter o povartnem informrianju konference udeležencev in članov območne skupnosd;
—	poroča skupščini območne skupnosti o svojem delu vsaj enkrat letno.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico sodelovanja pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa območne skupnosd.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole o svojih morebitnih ugotovitvah obvešča skupščino.
V OPRAVLJANJE DEL ZA OBMOČNO SKUPNOST L Sekretar območne skupnosd
32.	člen
Sekretar območne skupnosti zastopa, predstavlja in podpisuje območno skupnost.
Sekretar je delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Za sekretarja območne skupnosd je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
—	da ima dokončano najmanj višjo šolo ustrezne smeri;
—	da ima tri leta delovnih izkušenj.
Mandatna doba sekretarja traja štiri leta. reelekcija ni omejena.
33.	člen
Sekretar območne skupnosd organizira in usklajuje delo skupnosti; zlasd pa:
240
URADNE OBJAVE
2. avgusta 1985 — št. 20
—	pripravlja in sodeluje pri pripravljanju gradiva za organe skupnosti ;
—	izvaja sklepe organov skupnosti;
—	ugotavlja posledice opravljenega dela in zbira podatke;
—	skrbi za pravočasno, popolno in resnično obveščanje članov območne skupnosti;
—	sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi in Hidrometeorološkim zavodom SRS;
—	sodeluje z vodji konferenc udeležencev, službami občinskih skupščin z branjenega območja ter izvršnimi sveti;
—	spremlja izvajanje obrambe pred točo in z opažanji seznanja izvršni odbor;
—	omogoča in skrbi, da so strokovne, analitične, finančne in druge pomožne naloge pravočasno in kvalitetno opravljene po službah, ki ta dela opravljajo;
—	opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poverijo organi skupnosti.
34.	člen
Sekretar območne skupnosti odgovarja za svoje delo skupščini.
Sekretar območne skupnosti uresničuje svoje pravice iz delovnega razmerja v delovni skupnost! strokovne službe Kmetijske zemljiške skupnosti oziroma v skupnosti, ki opravlja naloge za SIS gospodarskega pomena.
2. Službe
35.	člen
Delavci tehnično strokovne službe območne skupnosti uresničujejo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja v delovni skupnost! Kmetijske zemljiške skupnosti oz. v skupnosti, ki opravlja dela oz. naloge za SIS gospodarskega pomena, odgovarjajo pa območni skupnosti. Razvid del in nalog tehnično strokovne službe, njihov obseg in zahtevnosti, število delavcev in njihovo strokovno izobrazbo določa območna skupnost.
Tehnično strokovna služba je dejavnost posebnega družbenega pomena, delavci pa delajo pod posebnimi pogoji dela.
36.	člen
Določene strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za območno skupnost opravlja delovna skupnost strokovne službe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Nova Gorica oziroma skupnost, ki opravlja delo za SIS gospodarskega pomena.
37.	člen
Razmerja med območno skupnostjo in Kmetijsko zemljiško skupnostjo oziroma skupnostjo, ki opravlja delo za SIS gospodarskega pomena, se uredijo s posebnim sporazumom ali pogodbo.
Sredstva za opravljanje del se zagotovijo s finančnim načrtom v skladu s plani in programi območne skupnosti.
S pravilnikom se določijo naloge in odgovornosti službe za izvajanje obrambe pred točo.
VI.	SREDSTVA OBMOČNE SKUPNOSTI
38.	člen
Viri sredstev območne skupnosti so:
—	prispevki temeljnih in drugih organizacij združenega dela za obrambo pred točo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana
—	prispevki zavezancev za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti pri odlokih občinskih skupščin z branjenega območja;
—	prispevki zavarovalnih skupnosti dogovorjeni s posebnim samoupravnim sporazumom;
—	drugi viri določeni s samoupravnimi sporazumi, dogovori ali zakonom;
—	dotacije, ki jih za delovanje območne skupnosti prispevajo družbenopolitične skupnosti, organizacije in občani.
39.	člen
Sredstva območne skupnosti se bodo porabila za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta in za materialne in funkcionalne izdatke za delovanje območne skupnosti.
40.	člen
Območna skupnost ima obvezno rezervo.
V obvezno rezervo območne skupnosti se vsako leto izloči najmanj 2 % skupnih dohodkov območne skupnosti.
S finančnim načrtom območne skupnosti se vsako leto določi^koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo.
Izločanje sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 5 % enoletnih dohodkov skupnosti, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
41.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo:
—	če sredstva iz virov ne pritekajo pravočasno;
—	če mora skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati večja sredstva za financiranje sistema obrambe pred točo, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom;
—	če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, ki jih je območna skupnost dolžna kriti.
42.	člen
O uporabi sredstev obvezne rezerve odloča skupščina območne skupnosti.
O uporabi rezerve za posamezne primere do zneska 100000 din lahko odloča izvršni odbor.	/
VII.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo območne skupnosti in njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov območne skupnosti so javne, če s posebnim predpisom ni za posamezni primere določeno drugače.
45.	člen
Območna skupnost sme objaviti samo podatke vsebovane v gradivih, ki jih je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je šteti za tajne.
VIII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI OBMOČNE SKUPNOSTI
46.	člen
Območna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut območne skupnosti;
—	samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti;
—	poslovnik o delu skupščine, izvršnega odbora, konference udeležencev in odbora samoupravne delavske kontrole;
—	druge sporazume, pravilnike in splošne akte, ki so potrebni za delovanje območne skupnosti.
*	47. člen
Način za sprejem in spremembo oziroma dopolnitev statuta določa samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti.
Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana je določen v 17. členu tega statuta.
Za ostale splošne akte velja postopek kot za statut le, da objava v Uradnih glasilih občin z branjenega območja ni potrebna.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
48.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v organizaciji, iz katere je bi! delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije, katere interes zastopa in predstavlja;
—	če izgubi status zavezanca za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
—	če mu! preneha članstvo v društvu ali skupnosti iz katere je bi! delegiran;
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
X.	KONČNA DOLOČBA
49.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v uradnih glasilih občin z branjenega območja potem, ko ga sprejme skupščina območne skupnosti in dajo nanj soglasje izvršni sveti občinskih skupščin z branjenega območja.
Datum: 14. novembra 1984	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBMOČNE SKUPNOST! Janko Kosovel, dipl. ing. agr.
Na statut Območne samoupravne skupnosti Primorske za obrambo pred točo so dali soglasje izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Nova Gorica, Sežana. Koper. Izola in Piran (branjeno območje).