Eno leto evropslce vojne Dne 1. septembra 1939 dopoldne se je sestal v Berlinu na izredno zasedanje nemški državni zbor. Ob tej priliki je sporočil kancler Hitler, da so prekoračile tega dne nemške čete zjutraj nemško-poljsko mejo in so začele sovražnosti. Še poprej so zasedle nemške čete Gdansk, ki je bil še istega dne priključen k rajhu. Po uspešno zaključeni vojni na Poljskem je Hitler 6. oktobra 1939 v svojem govoru pred državnim zborom stavil zapadnima velesilama svoje mirovne predloge in pogoje, ki pa sta jih zapadni velesili takoj odbili. Tako se je vojna, ki se je začela najprej kot nemško-poljski oboroženi spopad, nadaljevala in prenesla na zapad. Na tem glavnem, zapadnem bojišču pa je več kot pol leta ostala na kopnem tako rekoč negibna. V vojno mrtvilo je posegla Nemčija z zasedbo Danske in Norveške v noči od 9. na 10. april 1940. Slika Evrope je že bila močno spremenjena, ko se je Nemčija odločila z napadom na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško (v noči od 10. na 11. maj letošnjega leta), da začne svojo ofenzivo tudi na glavrem, zapadnem bojišču. Nizozemska je že po šestih dneh opustila nadaljnjo borbo, medtem ko se je Belgija vdala po 14 dneh. A tudi Francija se po teh zlomih ni mogla več dolgo upirati nemškemu pritisku, kateremu se je 10. junija letos z vstopom Italije v vojno pridružil še italijanski od juga. Nova francoska vlada, ki jo je po odstopu Revnauda sestavil 16. junija 1940 maršal Petaain, je sklenila zaprositi Nemčijo za premirje. Šporazum o premirju je bil z Nemčijo podpisan 22. junija letos, z Italijo pa že dva dni nato, nakar so bile 25. junija zjutraj sovražnosti ustavljene. Ko je bila Francija na tleh, je stavil Hitler 19. junija v državnem zboru v Berlinu mirovno ponudbo v obliki mirovnega poziva na razum angleškega naroda. Tudi ta ponudba je ostala brez odziva v Angliji in za tem se je začela odločilna vojna med Nemčijo in Anglijo. Preden podamo kratko bilanco enoletne evropske vojne, bomo orisali v boljše razumevanje tekočih vojnih dogodkov položaj Nemčije in Anglije v minulem tednu, kar se tiče dnevnih zračnih bojev.