poitntm* pla£aatn v fpMm>!mi
Domoljub
V Ciuhlfant. 7. Slfa 1937	& £<sl& 50 .
Slovenska zemlja se je odela v črno žalost ln bridko je zajokala, izgubila je svojega naj-ve£*ega srna, svojega prvega narodnega kneza Se vladiko dr. Antona Bonaveatliro Jegisca. Vedeli smo, da pri njegovi visoki starosti bela £eaa vsak Ireaatek lahko konča ajegOvo življenje, vendar je vest o njegovi nenadni »mtit vse silno pretresla. Komaj sta minila dva dneva. k »r smo ga, 88 letnega starčka, videli v Celju, vsega mladega, živahnega, navdušenega »redi tisočev slovenske katoliške mladina. Kako je vžgala njegova beseda I Kako je sleherno erce čutilo, da je res ves naš in mi vsi njegovi!
Rajni vladika je večkrat pravil, kako ©žitno je vodila božja Previdnost v najtežjih trenutkih življenja. Ista božja Previdnost j« odloči«, da se je veliki Jeglič poslovil od iiv-Ijecj« m najlepši način, ki si ga moremo misliti U«rl je, ne kakor kak hirajoč starček, ampak kakor junak, ki do zadnjega trenutka stoji v bojnih vrstah in ae zgrudi potem, ko Je Isvrlil svojo veliko nalogo do kaaea. Veliki vladika se od svojega naroda, zlasti pa od «l&dine, ni mogel lepše posloviti, kot je to storil v Celju.
Nadškof Jeglič je bii junak. 64 let js bil duhovnik, 40 let je nosil Jkolovsfeo mitro in 32 let je v najopasnelših razmerah vlada! naSo »kotijo. Vsa ta ieta so bila dolga doba aepre-irganc junaške borbe za pravice in svetinje našega naroda.
Kdor hoče biti velik v očeh naroda, mora bili predvsem zmagovalec nad samim. seboj. Ia io je veliki pokojnik bil. Njegovo življenje »i jKKsaalo brez<Mf«, Naravnost * -aa^čloteSkisB! močmi je vsako uro porabil za resno delo. Šestkrat je prepotoval svojo Škofije in obiskal sleherno gorsko podružnico. Zora dneva ga fe na£la v spovedaici in pozno v noč je prihajal iz nje. In koliko je prepridigs.il Kako je zna! »variti pred duitaimš in telesnimi nevarnostna}. Kako bodriti in navajati k dobršni«, Za vsa-ikogaMr je imel odprto srce in roko. Svoje premoženje je razdajal do zadnjega vinarja Sn Si vel v dolgovih. Let® *a letom je tedajal .t«* aaeljite knjige in pastirske liste, k» so zahtevati ■veliko Itudiraeja. Vsaka dobra stvar je v Skala Jegliču dobila prijatelja in zagovornika. O vsakem vprašanju je hotel biti podrobno poučen. Kljub vsemu ogromnemu delu je pa vedno na5®l časa za molitev. Vsaj tri ure zjutraj in ena ara zvečer so bile vedno prihranjene za pogovor z Bogom v iskreni molitvi. Bil je atoi dela ia molitve, kar rodi duševne velikane ia junake.
Veliki vladika je iskreno ljubi! svoj slovenski narod. Sam je bil sin preproste kmečke družine in je zatove; dobro poznal vse dobre Ia slabe strani ljudstva. Kot cerkveni poglavar je vedel, da bo naž narod, stiskan od vseh strani iti reven, vzdržal ie, če bo celo njegovo šivljenje prepojeno z živim krščanstvom. Vse ejegovo delo je bilo usmerjeno v to, da bi ae krščanska verska načela mogla uveljaviti v vseh panogah našega javnega življenja. Kad»r fe šlo za načela, je bil vladika Jeglič ttrog in neizprosen. Kompromisov ni pozna!. Brez oklevanja se je vedno postavil v prvo vrsto, kadar je bilo treba braniti narod proti komurkoli.
Mladina ima bodočnost vsakega naroda v svojih rokah. Zato je pokojnik posebno skrb posvečal vzgoji slovenske mladine, pa naj bo to po iolah, ali pa po društvih, potem ko ta mladina zapusti Šolske klopi. Zlasti naše fante
je rad imel. Kako je z veseljem in ponosom gleda! dolge vrste svojih fantov, ki »o tolikokrat defiiiraii pred kako jih je razum«! i« jim znal prav po batovsko govoriti.
Pa tudi drage stanove je rad imel ia čutil z njimi, pa saj so bili inteligsati aH (klavci, obrtniki sli kmetje. Vse je obsegala njegova očetovska ljubezen, vse je hotel osrečiti tu na zemlji in jih pripeljati h Kristusu.
On je ljubil sveto Cerkev, Dosegel je eno najvšijih cerkvenih dostojanstev in vreden je bil tega. Koliko je on storil za verski preporod našega naroda. Poglejmo le kongregacije in druge cerkvene, družbe,,kako so se sačele in resms&aile pod njegovi® pastkovaajem. Bil je velik častilec presv. Retajega Telesa in ae majhna njegova zasluga je, da »o danes naše obhajilne mize neprimerno bolj obiskane kakor so bile pred 40 leti. Da bi preskrhel svojemu naroda dovolj ddbrih »khovfiikov, je ustanovil prvo slovensko gimnazijo v Št, Vidu, ki je vzgojila i« 25 rodov dijakov, ki so postali ali duhovniki ali iateJiganti v različnih drugih poklicih, kjer v ogromni večini delajo č«st zavodu, ki jiH je vzgoji' i« velikemu ustanovitelju Jegliču. Glejte, veliki duhovnik!
In danes ga »i več med nami. Obmirovalo je njegovo očetovsko srce, ugasnil je njegov ljubeznivi pogled. Tisoči iu tisoči ljudstva so se poslavljali od ajega, ko je ležal na mrtvaškem odru v Ljubljani in nad 50.000 ljudi ga je kakor kralja spremilo k zadnjemu počitku k Sv, Križa. Tam sedaj veliki fladika počiva sredi med svojimi tajnimi duhovniki
Toda c« ni sssari, oa §*il Kajti njegov duh bo ostal med nami, Njegor močni zgled, njegova beseda ae bodo pozabljen® Se v poznih rodovih. In on moli v nebesih za nas, za svoje ljudstvo, ki ga je ts,kc ljubil - Veliki vladika, ostani med oarni z s vedno!
IZ
V skromnem kmečkem domu v gorenjskih Begunjah je 29. maja 1850 bil rojen naš veliki vladika in vodnik dr. Anton B, Jeglič. Že jeseni 1859 so starši poslali mladega in bistrega Antona v ljubljanske žele, kjer je dve leti kasneje prestopil v gimnazijo. Od feta 1862 do mature je bii Jeglič skozi gojenec Afojzijevišča, Maturo z odliko je naredil 1869. Stopi! je v ljubljansko semeniSČe ter bi! 27, junija 1873 posvečen v mažnika. Takoj po tem je odšel na Dunaj v Augiistšenum in nadaljeval bogoslovne Študije. Leta 1876 je prejel doktorsko diplomo, nakar je leto dni opravljal službo kaztiilniškega dušnega pastirja v begunjski kaznilnici, še isto leto je nastopil znanstveno potovanje po nemških univerzah, a leto 1878 je nekaj mesecev dopoisjevai svoje študije v Rimi!. Ko se je vrnil v Ljubljano, Je postal ta podvodja semesiiSča in je poučeval tudi cerkveno zgodovino i« pravo ter pozneje tudi dogmatiko,
Lefa 1882 je poeta i kanonik v Sarajevu, kjer Je bil najprej upravitelj stoke župnije, od leto 1890 dalje pa nadškofov generalni vikar. Za škofa siuntskega je bil posvečen leta 1897. V času svojega bivanja v Sarajevu je napisal mnogo člankov v hrvatskem Jeziku. Sestavil je tudi vzgojcslovje za učitelje ta učiteljske pripravnike. Čeprav je bi! do skrajnosti zaposlen z deSom v Soli, v spovednid, aa prižnfcl. v pisarni in na
misijonskih potili, je kljub temu že vedno našel dovolj časa za živahno dopisovanje v liste. Posebno rad je pisal v sarajevski fe; »Vrhbosm* ki mu je bil vsa leta najmarljivejši aotrudnik ter mu prispeval članke bogoslovne vsebine. Pogo-ste je bila njegova pot na razne katoliške shode,
0	katerih je tudi ofeišrno pisal. Ganljivo je bilo jtgličevo fsiovo ia Sarajeva, ki je v pravi !ufi pokazalo, kako je bii tudi med bosanskimi katoličani kot pravi efe
Leta 1898 je postal ljubljanski knezoškoi. Tu je pokazal še pksdnejk delo. Organizira! je delovanje duhovnikov, med slovenskim narodom pa jc veljal za prvega denarnega dobrotnika Šolstva, za branitelja narodnih pravic ter za pisatelja verskih knjig. Oživil je škofijske sinode. Neumorno se je vedno zavzemal in priporočal misijonsko <kk> po župnijah, pospeševal Marijine dražbe ia uvedel vedno čaščenje Presvetega Rešnjega Telesa v škofiji. V »škofijskem listu« je obravnaval najbolj jiercča dogma lična in moralna vprašanja Bil je daša štirih velikih katoliških shodov in velik pvijaielj ter poapeševateij orlovstva, Krščanske .socialni zveze ter snovanja izobraževalnih društev. Njegovo veliko delo je posebno ustanovitev Zavoda sv. Stanislava v St. Vidu na Ljubljano leta 1903. To je bila prva čiste slovenska gimnazija, na katero je knezoškofjiskt zavod odločilno vplival, da so se zanjo spisale vse srednješolske učne knjige v slovenskem jezik«. Škof dr. A. B. jeglič je bil od leto 1905 do 1907 glavna opora tudi Janeza Ev. Kreka v njegovi borbi zoper tedanjega kranjskega deželnega predsednika u splošno in enako volilno pravico. V agitaciji za majniško deklaracijo je jeglič povabil zastopnike vseh slovenskih strank, da so skupno i njim in s stolnimi kanoniki podpisali potrdil«) izjavo. Ko so Italijani Srn dalje bolj segali po slovenski zemlji, Je' škof. dr. Jeglič odšel sam v Pariz in London, da pridobi tudi tam prijateljev svojemu narodu.
V	trdem delu «o sc izčrpavale njegove telesne moči, čeprav je bil njegov duh še vedno prožen, bister in H!. Moral je dobiti za svojo pastirsko službo pomočnika, kar se je zgodilo f. 1929, ko Je naš sedanji vladika dr. Oregonj Rožman postal škof-pomo&rik. 2e leto kasnem je škof dr. A. B. Jeglič sklenil prepustiti skrb nad svojo škofijo svojemu pomočniku in <™e 1. julija se Je poslovil od ljubljanske škofi)«« stofice. Preselil ae Je v Gornji grad, a svojega naroda ni pozabil, temveč je sledil vsakem« njegovemu utripu ia vedno z bodrilno besedo podprl vsako delo v. korist tako ljubljenega slovenskega naroda, čez nekaj let je našel novo zatočišče v samostanu očetov čistereijanov Stični, te tem Je dihr.ila vanj sjnrt ter ga ®r' gala iz prvih vmt borcev za blagor m srec vseh Slovencev.
Usedti® fmim
V	pe«, dne 2. Julija 1937 je v StičniJ Gospod« zaspal vladika Slovencev,
gosp. nadškof dr. Anton Boaaventura jegne 88. leta starosti. Kljub visokim letom, toJin i preživel v delu za »lavo in čast božjo raeci • venci ta v skrbi za duhovni in zunanji slovenskega naroda, je njegova smrt pri. pričakovano. Ss na praznik Je Prevzvlf"da v voril tisočem in tisočem slovenskega naro Celju in se ves navdušen vrnil v svoje tino^.
1	išče, samostan očetov efotercijance* >» Oba zadnja dneva Je bil prevzvišeni m vesel, živahen m m, m to je njegovo n« ^ slovo od zemeljskega življenja prešinemo
KALDDONT
Zadnje ure
zlasti pa samostansko družino v Stični, med jiatero je vest o smrti visokega in dragega gosta udarila kakor strela. Domnevajo, da je pre-vzvišeni danes zjutraj vsta! kakor ponavadi loiialu po četrti uri zjutraj. Začel se je oblačiti in potem pristopi! k umikalniku, kjer se je pa takoj zgrudil na tla. Čez nekaj časa je stopil v sobico njegov strežnik, ki se nt« je zdelo čudno, tako da ni prevzvišenega ob navadni uri maše-vat. Strežnik je gospoda nadškofa naše! Seže-fega na tleh. Bil je na pol oblečen in še živ, kakor je mogc! prestrašeni strežnik ugotoviti. Tekel je klicat samostansko družino. Prihiteli so patri z opatom p. dr. Avguštinom Kostelcem jn prevzvišenega položili na posteljo. Gospod opat mu je podelil odvezo in ga mazili! s poslednjim oljem. Samostanski avto je ta čas že oddrvel po zdravnika. Toda še preden je zdravnik prišel, je gospodu nadškofu nehalo biti srce in je mirno v Gospodu zaspal med molitvami zbrane samostanske družine. Zdravnik, ki je prihilel takoj na to, je mogel ugotoviti samo smrt, najbrž smrt zaradi kapi. Prevzvišenega so nato oblekii v škofovsko oblačilo in ga med slovesnimi obredi prenesli v samostansko cerkev, kjer so se začela slovesna opravila za pokoj njegove duše. Takoj, ko je prevzvišeni izdihnil, je p. Benedikt odšel s samostanskim avtomobilom v Ljubljano, da obvesti škofijski ordsna-riat o žalostnem dogodku. Ob pol 10. je prišla v Stično uradna komisija iz Litije, nakar so krsto s truplom pokojnega vladike naložili na avto pogrebnega zavoda in jo odpeljali v Ljubljano. Mrtvaški oder so pripravili v dvorani ljubljanske škofijske palače v drugem nadstropju, kjer je truplo pokojnega slovenskega nadškofa ležalo do pogreba.
še malo posediva na to veselje«, je dejal pokojni nadškof. In posedela sta in kramljala o — Celju, o slovenskih fantih. In nadškof je pripovedoval, kako se je pripravlja! na mesec junij. Da je vedel, da bo to »hud mesec«, ker ga na vse slovesnosti vabijo, a ne vedo, kako utrudljivo da je to za njega. »Pa nič ne maram, pa nič ne maram,« je pripominjal, »trpeti je treba in moliti,« Pripovedoval je tudi, s kakšnim hrepenenjem je pričakoval celjskega tabora fantov in mož. Govoriti jim je hotel iz srca v srca. Govoriti tako, da jih bo razvnel za veliko delo, ki jih čaka. »Pa tudi moli! sem, da bi jim lepo in prav govoril!« Navedel je celo molitvico, ki si jo je sestavi! sam za pripravo na celjski tabor. Glasi se:
»Ljubi Jezus, daj mi to moč, da bom mogel možem in fantom govoriti tako, da me bodo vsi razumeli, dobro razumeli, prav razumeli... in da jih bom vžgal.«
»In molitev res pomaga. Vsi so me razumeli. (Hvala Bogu! in navdušeni so bili!) Kaj ne ,da so me razumeli,« je pripomnil, nato pa zopet gov ril o r - -»žicah fantov in mož, ki so se mimo njega valile in ki niti slutile niso, da se od njega poslavljajo v imenu vseh slovenskih fantov in mož.
Zadnji, ki je pokojnega vladiko videl in z njim govoril, je bil g. svetnik Golob, župnik iz Kostanjevice, ki je iskal zdravja v mirnem ati-škem samostanu. Nadškof Jeglič je vedno z njim skupno obedoval in večerjal. Sinoči je to biio poslednjikrat. Kako razigran je bil nadškof, pripoveduje g. svetnik Golob, kako dobre volje. Vedno in vedno so mu uhajale misli nazaj k taboru slovenskih fantov in mož v Celju. Le redkokdaj jc dovolil, da bi po večerji posedela in pokramljala. To so bile izjeme za velike prilike. Sinoči se je to zgodilo. »Še malo posediva,
Soba v Stični, kjer je nadškol Jeglič tsrorf	(Foto J. Erjavoo)
Beli menihi neto kr«to z dr, JegliSeviai truplom v stiiko baziliko
IFoto J. Erjavec)
Pripovedoval je tudi ganljiv dogodek s poti iz Celja nazaj proti Ljubljani. Srečali so malega fantka v narodni noši. Nadškof ga je nagovoril: »Ti fantek, tale klobuk boš pa meni dal!« Mali korajžni fantek pa mu odgovori: »Saj ga vam podarim!« »Pa ga le nisem vzel,« je pristavil veliki vladika in se nasmehnil. Zadnji njegov nasmeh.
Ko sta odkramljala, se je nadškof od svetnika poslovil z besedami: »Pa le počasi se sle-cite, da vas ne bo kaj prijelo!« (gospod svetnik boleha za srčno napako) in z ljubeznivim: »Lahko noč, lahko noč!« odšel v kapelico k večerni molitvi. Tudi svojemu zvestemu strežniku Joži je voščil lahko noč in odšel. Potem ga nihče ni več videl živega.
Na njegovi delovni mizici ob oknu je ležalo odprto slovensko sveto pismo pri 15. poglavju prvega Pavlovega pisma na Korinčane, kjer apostol piše o vstajenju mrtvih. Ob njem je ležalo nemško sveto pismo, odprto pri H. poglavju Apostolskih dejanj, ob njem pa »Hoja za Kristusom«, odprta pri poglavju 25., kjer sv, Tomaž Kcmpčan govori o »firma pas cordis«
3»
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV
— o trdnem notranjem miru. Te knjige nam razodevajo, kaj je nadškof JegHČ deki potem, ko se je poslovil od svojih prijateljev ter šel v svoje zatišje, da ostane z Bogom — sam.
Popoldne sc je, kakor vsak četrtek redrio, izpovedal. »Vsak rede« sem opravil spoved,« je pravil nekaj dni prej, »vsak teden. Zdi se mi, da sem se poravnal. Pa če bi še kaj bilo, bi rad povedal. Zelo rad bi povedal in poravnal.« To nam tudi pove, s kakšno dušo se je sinoči nad-gkol umaknil od ljudi in kako lepo je bilo sre-Janje z Bogom na pragu večnosti.
Eo je slutil,
dm prihaja smrt
Ravnatelj škofijskih pisarn, Jagodic, ki ga je na nadškofa vezala izredna ljubezen in ki je pokojnega vladiko tudi spremljal v Celje ter je prišel danes v Stično, da sprejme njegovo truplo m ga spremlja v Ljubljano, pripoveduje s solznimi očmi, kako silno srečen j« Jeglič zapusti! Celje, tako je večkrat ponavlja! ,da je to bil eden njegovih najbolj srečnih dni in kako se je v Ljubljani nazaj v Stično grede poslovil od njega z besedami: »V ponedeljek pa se vidimo v St. Vidu, v ponedeljek pa na svidenje!«
Nadškofov nečak France Jeglič, ki je tudi pribite! v Stične, pravi, kako lepo je bilo, ko je dne 15. junija spremljal pokojnega vladiko na Brezje, kjer je pri Materi božji maševal, nato pa ves mladosten govoril o slovesnostih, ki se jih bo udeležil. Tudi v Slovenjgradec ga je mikalo, toda daljava se mu je zdela prevelika In njegov Jože m« je strogo odsvetoval, češ, da on ne prevzame nobene odgovornosti. Nečaku pa je jeglič obljubil sliko svojega očeta, slonokoščen; križ in lepo baročno namizno uro. Toda, kot da bi sluial, da se mu bliža zadnja ura, m« je uro prinese! s seboj v Ljubljano, ko je prišel dne 14. junija na njegov dom, češ da ne pozabim. Križ pa da bo že dobil po njegovi smrti. Na Brezjah so se dali slikati z vso Jegit-čevo družino in bo to eden najbolj dragocenih spominov na velikega sina, ki je izšel te kmečke hiše v senci bazilike Marije na Brezjah.
Iz Celja sta nadškofa spremila nazaj v Stično prof. dr. Anton Kovačie in dr. Voitič, Ko sta se poslavljala od njega, se je razvil sle-'de® ganljiv razgovor, ki pa ga je preslišal sti-6ki opat: »Prihodnje Ho Vas bomo pa zopet prosili, da pridete.« — »Na moj pogreb boste ■prišli, na moj pogreb!« -- »če pa Bog tako hoče, bomo pa na Vaš grob hodili molit.« — »Dobro, za to pa prisrčno prosim.« In res, celj-flki tabor ga ne bo več videl v svoji sredi, zato pa bo slovenski narod hodil na njegov grob molit zanj iti za Ideale, v sredi boja, za katere je padel.
Slovo
ob mrtvaškem odru
OdlMtr je truplo nadikola dr. Jegliča tegale v ljubljanski Jkofijski palači na mrtvaškem odru, ae je vee dni cA zore do pooiega večera ob r«e-tffvem tartvaflcem odra vnsttla veUkaadka •procesija ljudstva vseh slojev, i i je prihajala kroni! p-o-fcofmkovo truplo ter pomolit za ajegove duie veerai m«'. Dočim je v petek zvečer Škofijska palača za hmpilet, bila odprta do 11 zvečer, eo jo v soboto aaradi priprav morali zapreti nekoliko poprej, vsled česar je marajo oditi mnogo eio ijuai, ki bi bili radi pomolili oh nadškofov! krsti ter ae poslovili od sijegovega mrivegit tirupla. V aedeljo je bil p0-.tam. naval toliko večji, ko ao velikanske maožice hotele, piiti k mrtvaškemu odru že ob pol šestih »jutraj ia 10 zvečer. Te ilni je bilo ob mrtvaškem G&ru najmanj 50,000 kropilcev, in bi jih bilo ie mnogo tisoč več, ki bi bili vsi «»o£ii noter,
4'
Kraljevski pogreb vetihegm vtadik®
paalma »Misorere«, ki so jo pretresljivo peli ljub ijanaki bogoslovci in ki je povsljujoče planila por
«\a 1 n /I i a lr jnv	aa/inii n^ Arlairtft«,: i » :	«	-
Zbor množic
Z rseh strasii aa prihajale v Ljubljano skupine ia posEioazaiki, aamerjent k središču mesta, toda ob vsem silnem navalu je vladal povsod čudovit red. V velikem krogu je bilo mesto leavarovano in ulice zaprte za vse motnje, na vseh straneh so vxonso čuvali, obveščali in pomagali, da je vsakdo lahko odšel na pravo mesto in kraj. Jutranji vlaki so privozili na kolodvor z ogromnim Številom k pogrebu namenjenih, pripeljali »o može in fante, žene io dekleta vseh starosti its staaov, predvsem pa je priSlo baetsko ljudstvo i« ajegove kmetske matere, katerih ena je dal« življenje tudi velikemu vladiki. Toliko je bilo potnikov, da je sleherni vlak potrebovat več vozov, kakor je tc. običajno. Kakor hudournih je prihajala množica »kozi izhod M kolodvoru in v svojih črnih oblačilih, a povitimi zastavami, t prapori in s inamenji svetinj hitela proti kraju, kjer je bil postavljen mrtvaški oder. To je bil le sden velikih tokov, ki se je valil k središču. Od vsepovsod so vozili avtobusi, številni tovorni ie osebni avtomobili, ki so prav tako pripeljali udeležence pogreba iz mnogih bližnjih ia tudi daljnjih krajev ter jih razdelili po ljubljanskih ulisah, da se ja človek le stežka prebija! naprej. Med brnenjem motorjev pa se je zliva! zvok zvončkov, s katerimi 50 Številni kolesarji opozarjali nestrpne potnike k pažnji in previdnosti. Tako so sa od ure do ure vse bolj polnile ljubljanske ulice z ljudstvom, vsi prostori so bili kmalu zavzeti, vse ceste so nosile ogromen tok ljudi, ki je nameraval v sprevod in ki se je postavil na pločnike k počastitvi velikega mrliča. Ni slovenskega kraja, ki hi ta dan ne imel svojega predstavnika v Ljubljani, in tudi ni nobenega stanu in »loja, ks bi se bi! izmaknil pogrebni svečanosti, i
Prenos trupla v stolnico
Škofje, duhovščina in «©w>dfltvo pod vodstvom ljubljanskega Škofa dr. Rožmaita, ki so mu aaistirali stolni prošt Nadrah in kanoniki dr. Klinar, Vole, dr. Zupan in dr. Žerjav ln kot vrhovni ceremonija? ravnatelj Jagodic, podali v dvorano, kjer eo opravili predpisane obredne molitve. Nato «o težko hrastov« knsto, v kateri bo iBŽslo shranjeno Jegli-čevo truplo, pokrili in gapečatili. Ko so jo dvignili bogoelovci, le Slo med prisotnimi tiho ihtenje. Kaj ne Mi Vladika, JsJ j© gospodaril v tem dvorcu celih 82 let, od tukaj dajal »roja ognjevite pobude, od lakaj preoblikoval ln prsaavljal obran sa duše slovenskega naroda, od tukaj pošilja! svoje ognjevite Mše» k tKB-beneiEU življenju In tukaj e svojo molitvijo rodi! tn vladal snllijonaki alovenski narod, ta častitljivi mož je sadrijikrat zapuščal hišo svojega delovanja. Spremljali m g« bogoelovci, duhovRina, stolni ko pite! j * gosti, poslanimi od raznih drugih kapitljev, infulirani prošti in opati, ter v pretresljivo dolgi vrsii 12 nadškofov in Škofov v žalnih cerkv. oblekah. Za njimi ljubljanski Škof z asistenco in končno hrastova krsta e vsemi telesnimi ostanki, ki so ostiali Se od Jegliča, odkar «e Jo njegov duh presiti v voSmsst tsr postal skupna last vsega naroda. Ob krsti dve vrsti bogoslovcev in slovenski fantje v krojih fantovskih odsekov. Na koncu Številni sorodniki. To jo bilo zadnje »prem otvo, skromno, * v vsej svoji akroninosll veličastno, ki Je Jegliča spremile i7. njegove hiše, da zadnji krat obišče svojo stolnico. Počasi se je pomikal »prevod proti atolnic!. Zamolklo je donel veliki zvon sv. Nikolaja, žalostno so so okrog njegovega glasu lovili glasovi zvonov ljubljanskih cerkva, ter oddajal! anamenje naprej po dežeii, od cerkve do cerkve, ko da bi bila ves Slovenija c-aa aama velika stolnica, v kateri «e slovenski knez poslavlja od svojega naroda.
»»3
te
82 let Je ljubljanska stolnica sprejemala Jegliča ob vriskajoče veselem petju »Ecce sacerdoe magnus« —- »Glej, veliki duhovnik prihaja!« — 82 let so snu bučale nasproti v veličastnih akordih stolnišk® orgle, ki eo spremljalo ta čudoviti po-pozdrav, s katerim cerkev sprejema svojo Škofe, kadar prihajajo k veliki daritvi, Narod pa Je kltsžo na obeh straneh sprejemal njegov blagoslov. JJarios, ko je prihajal v svojo preotolno cerkev zadnjikrat, Je bila »lika popolnoma druga. Ob velikem vhodnem portalu je zatrepetala melodija
■J-------n----— — — « - ■-----J -------- j/JtAllUB por
po ladji, kjer so sedeli predstavniki države in slovenskega naroda, da je postalo hladno okrog src.
Sveta maša
Med tem se je pri glavnem oltarju zateio sv. opravilo za pokojnim nadškofom. Sv. ma&g služil papeški nuncij Hermenegild Pelegri-nett! ob asistenci stolnega prosta Ignacija Sadra b a kot presbiterja asšstenss. stolnih kanonikov dr. Zupana in dr. Ž e r j a v a, ki sta bila diakon in subdiakun, kanonikov Vol ca in dr. K 1 i n a r j a, ki sia bila Častna dijakom, ravnatelja Jagodica kot glavnega eeremoni-jarja ter 10 b o g o s 1 o v c s v.
:<il|e in p
Škofje in kanoniki so zasedli kapiteljske klopi, ki bo v polkrogu, razvrščene za glavnim oltarjem. Prisotni eo bili naslednji cerkveni dostojanstveniki: goriški nadškof Karel M ar gol ti, be!-grajskš nadškof dr. Ujčič, zagrebški pomožni nadškof dr, Alojzi j S t e p i n a c. celovški kneio-škof dr. Adam H e f t e r s pomožnim škofom dr. R oh r a ch er j e m , djakovašUi škol dr, Akšamovič, subotiški fikof dr, H uda novi č, krški škof dr. Srebrnič, skopljanski škof dr. Gnidovec, senjeki škof tir. Buriii, mariborski škof dr. T o m a ž i č. Pridružit se jim je med av. mašo še ljubljanski Skof dr. Rozman. K škofom so prisedli že sledeči infulirani cerkveni dostojatislveniki: stižki opat dr. Kost e I e c, rajhenburški opat oče E p a 1 e, novomeški prost C e r i u in konjiekj arhidiakon Tovornik. Klopi pred škofovskimi sedeži pa so zasedli kanoniki stolnega kapitlja ljubljanskega, nadalje zastopniki mariborskega stolnega kapitlja: stolni prošt dr. Maks Vraber, dekan dr. Čuka i a in kanonik msgr. U m e k , kanonik celovškega stolnega kapitlja dr, BI i! m e 1, nadalje generalni vikar djakovske Škofijo prelil t Sokol, zastopnik sarajevskega nadškofa prelat dr. Al a lipovi«, kanonik dr. J. Krmičič kot zastopnik hvnrskcga škofa Pušica, prelat dr. Grivec, zastopnika novomeškega kapitlja. kanonik Sešek in kanonik Kek.
Med sveto mašo Je stolni pevski zbor pod vodstvom stolnega dekana dr. K i in o v c a — awgr-Premrl je spremljal na o.-glab — sijajno m pretresljivo pel Kochov Keqniem, tako, da je bila cerkev med svetimi obredi večkrat od veličastnosti te skladbe, ki so jo pevci podajali * vsem grcem, naravnost prevzeta.	„ .
Ko je bila maša končana, Je stopil na prizoico v polnem žalnem škofijskem ornatu lavantinsln knezožkof dr. Toma U S, da vtisne zbran® predstavnikom države in slovenskega naroda li» velikega pokojnika.
Po končani pridigi so se poleg papeskefp nuncija nadškofa Pslegrlnettij«, pet prevr«! vodstv® obredov, dvignili belgraj«' nadSket dr. Ujčič, ljubljanski Skof dr. Koz-m a n, skopljanekl Ukof dr. G n i d o v o c ln nrsK' Skof dr. Srebrnič ter pristopili h ka afa uu, da opravijo veličastna resnoben obred StinS o«^ hicij, M jih cerkveni ©bredisik predpisuje n pokop svojih najvišjih dostojanstvenikov.
Slovo ©si stolasce
Proti polenajsti mri so žkofje končni! z ateolu-cljami. Pristopil Je ves ostali episkopai m » uvrstil v sprevod, ki naj pokojnikove ostanne t> spremlja na zadnje počivališč«. Zunaj cerkve «e i r,ačel razvrščati velikanski pogrebni spi vod ilovenskega ljudstvu.
Ob 10.40 «o ,pren««H krslo « tsru3?lo«> dr. Jeglič*, na kateri je bila beJ« »f^.?1 'ob W-e t,o biče na prostor sto.lol<x> »	s0 te
žah od Mcoftje pa do vogala Stričevo ^c.e e,B0. zbrali nuncij PeiHegrioetti.
zentski Škofje ter okoli 700 duhovš&ine i z ljubljanske, lavamtinoke ter drugih Škofij. Okoli poj 11, v času, ko je še trajala elužba božja v stolnici, pa je i'R defitol mimo stolnic« in nekoliko pozneje min) knste s pokojnim vl&diko veličasten sprevod, ki i,
ie otvoril krii.......
Ko se j® vrata snimo stolnico ui škofije ®r d je imel tjubliamaki župan dr. AdleSifi ob na" ,o«ti episkopata in odličmikov poslovilni govor nadškofa, ki je bil ljubljanski častni meSčan,
Pred stolnico »o «» zbrali člaai vseh društev v LjuMj&ni., ki so zapeli ob prenosi. n iz stolnic* Jelenovo »Usliši nas Gospod« pod • stvom dr. Ant, Dolinarj«, po županovem govoru . so združeni zbori zapeli Prelovčevo »Poljana toži«, ki jo je vodil skladatelj Zorko Prelovec sam,
Za križem je šlo šest farcfaristov Prosvetae zveze, ki eo igrali {»robno melodijo. Sledili so križarji s svojimi grbi ln prapori. Prapordkov je btlo 45 deških, male Marice z venčki na glavi pa < nosile 44 prapardkov. Križarjev in klaric je bL v sprevodu nad 250. Ljubek je bil pogled na naslednja skupino 36 klsric v belih oblekah ia z venčiki na glavi, prav teko ljubek pogled na učenke Liehtenturnovega zavoda, ki so bile tudi belo oblečene. 90 deklic ja imelo rožnate vence na glavi, v sprevodu pa je Sla vsa šolska mladina tega zavoda. Marjanišie je poslalo veliko četo dečkov, oblečenih v modro, katerim ©o sledili drugi uč.e>nci zavoda, oblečeni v prazai6oe obleke. Sledila je močna skupina gospodinjske šole v Marjanišču.
Za to glavo sprevoda, ki jo je sestavljala nežna mladina, pa je prihajal mogočen val slovenskega gasilstva pod vodstvom tehničnega referenta inž, Dolenca ter drugih funkcionarjev. Na čelu »o nosili 31 gasilskih zastav ovitih v črnino. Njim je sledila vojaška godba pod vodstvom g. dirigenta Dragoljuba Živanoviža. Y strnjenih vrwtah pa so nato prihajale ntUitmao disciplinirane čete gasilcev, nekaj nad 500 po Številu. Skupina bojevnikov je sledila gasilcem pod vodstvom svojega predsednika g. Ratcja. Omeniti moramo, da je bojsvniška skupina bila zastopana tudi v drugih skupinah. Veliko iii izredno številno skupino poštarjev je vodil predsednik g. Peakc. Za njim je Sla poštarska godb«, nato pa 80 poStarjev v prazničnih krajih.
Kmetska z »reza je bila zastopana z vsem svojim odborom in s številnim članstvom. Impozantna je bila udeležba katoliških u&iteljev in učiteljic, včlanjenih v Slomškovi družbi. Nad 250 zavednih slovenskih vzgojiteljev je počastilo aa ta načvn spomin največjega slovenskega učitelja sodobnosti -— dr. A. B, Jegliča. Tudi obrtniki in rokodelci, katerim je bil pokojnik veiik pokrovitelj in podpornik, niso hoteli manjkati. Na pogreb so prišli s 4 prapori rokodelakih in obrtniških društev, med temi tudi s praporom rokodelskega drtiStva v Ljubljani, članov je korakalo v sprehodu 140.
Obrtnikom so se pridružili krščanski delavci.
Stare katoliške socijalnc borce, združene v Jugoslovanski strokovni zvezi je vodil g. Gosfin-čar, minister v p. in nekdanji soborec ar. Jegliča. Z g. ministrom Gostinčarjem je šlo načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze ler okoli 300 članstva. Minister Gcietinčar se je udeležil pogreba tudi kot osebni prijatelj pokojnega nadškofa, saj sta oba vneto delala za napredek slovenskega delavstva, številčno močna je bila tudi skupina Zveze združenih delavcev in prijateljske organizacije zasebnih nameščencev. Vodili so jih odborniki z g. predsednikom Prežljem, Peršmkom in drugimi na čelu.
Mogočen je bi! nastop Marijinih družb. Najprej so šli moški, ki so nesli 15 zastav, nato Marijin vrtec s 8 praporčki, ki co jih nosili dečki, gojenke uršulink pa tri praporčke. Ženske družbe so nesle nato 22 zsetav ob ogromnem spremstvu članic iz ljubljanske škofije. Za njimi so šle zopet Marijine družbe iz lavanthsske in drugih škohj s 33 zastavami, prav tako 7 velikem spremstvu.
Tretji red sv. Frančiška je korakal za Marijinim! drttžbami. ki jih ie vodila redovna zastava, na kar je sledil tretji red ženskih članic. Skupina Marijinah družb in Tretjega reda je sama štela v sprevodu nad 2,000 oseb. Zelo lepo skupino je nudila Satezijanska mladina z salezijansko godbo, Ki J« štela nad 200 Članov.
Dijaške kongregacij® so v spremstvu nosile ti Krasnih zastav. Okoli 50 osmošolcev je bilo enotno oblečenih v bele srajce in temne hlače, za temi pa 18 šlo okoli 180 ljubljanskih in okoliških srednješolcev. Dijakinj« eo nesle lep venec z napisom: »Planiski pozdrav — K, A. dekliškega krožka z »Žitigarice«, Nato so dijakinje nesle nov prapor, z» katerimi so se razvrstile člani« v velikem števil«. t*p dskliškl vencc je imel napis: »Svojemu knezu — dijakinje Poljane«. Članice bivšega Orla * Je»*nic so ee v sprevodu udeležile e »voj<i za-
filiH
— radi blagega učinka prava polepšcvalna sredstva
	ISk^i i i W*IR	
		EL3DA MILOt5^£r^
		Že deset !et (jubljenec
		I vsake lepe žene
		
.avo. Sploh je bila udeležba Jeseničanov pri pogrebu nad vse častna, tako v skupinah posameznih organizacij, kakor tudi v zastopstvu. Dober dci jeseniškega delavstva .se je udeleži! žalnega sprevoda tudi v gasilskih krojili kot člani tovarniške čete KID.
Mogočen je bil nastop Celjske podzveze dekliških krožkov. Na čelu so nosila dekleta krasen venec z napisom: »Velikemu voditelju — dekliška podzveza Celje«. V tej skupini je korakalo nad 300 deklet.
Za celjskimi dekleti so naši fantje nosili 25 častitljivih praporov bivših orlovskih društev, nato pa so fantje v kroju fantovskih odsekov nesli še 19 zastav. Sledila je godba »Sloga«.
Pod vodstvom načelstva fantovskih odsekov z dr. Žitkom na čelu je korakalo nad 350 slovenskih fantov, od teh 150 v svojih lepih novih krojih.
Slovenska prosvetna diušiva so poslala na poslala na pogreb dr. jegliča iz vseh krajev močne deputacije. Na čelu odposlanstev so šli odborniki P. Z. s predsednikom dr. Uikmanom, nato pa zastava Prosveiner zveze iz Ljubljane ter 40 Zastav prosvetnih društev z dežele.
Ginljiv je bi! napis na vencu: »Nc klommo, kot nisi klonil Ti!« -- »Slovensko prosvetno društvo v Kočevju«. Ta venec je bil sestavljen iz snire-
počivai.	........ — -----	,
močno depufacijo pokazali svojo }ivaležH06t dr. jegliču, ki jih ie vedno ščitil.
Nad 158 ljubljanskih pevcev je šlo »od vodstvom predsednika Hubadove župe dr. SvigSj«, ps-vovodje »Ljubljane« dr. Doliaarja, »e v o vodje gosp. Prelovcu in pevovodje g. Ventorinija v sprevodu. Pred pevsko skupim) so zastavonoše nesli zastave »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona« in »Slavca«.
Pod vodstvom svojega ravnateljstva m poslovodij je sledila številna skupina odbora ter urad-niMva »Vzajemne zavarovalnice« ter je tako primemo počastila spomin soustanovitelja in pokrovitelja, našega zadružnega zavarovalca.
V imenu Katoliškega tiskovnega društva ter vsega katoliškega tiska v Sloveniji, so se udeležili pogreba predsednik dr. Pečjak, tajnik duh, sv, Ca-dež, iravnateli Star®! Čež ter načelniki in predstojniki v*eh katoliških tiskovnih podjetij skupno z vsem uslužbenistvom, kolikor ni bilo nujno zapo-
S'811Zsf sprevodom so Sli nato člani »Slovenskega katoliškega Akademskega starešinstva« s svojim predsedniikom vseuč. profesorjem dr. V. Korošžens.
Profesorski zbor z ravnateljem ar. Brezmkom na čelu in pa dijaštvo škofijskih zavodov v St. Vidu
je šlo korpoa-ativno pred krsto, enako pa tudi mnO" žica bivSib gojencev šestvidskih zavodov, ki so včlanjeni v društvu »Jegiičevcev«. Bilo jih je nad 200. Sli so tudi vsi uslužbenci škofijskih zavodov in pa uslužbenci nekaterih škofijskih ustanov.
Begunjska župnija, rojstna župnija dr. JegliSa, je bila zastopana po velikem številu svojih žtiplja-nov, ki so prišli z zastavo svojega prosvetnega društva.
Poleg veacev, ki smo jih že omenili, motamo navesti 5® krasni venec Vzajemne zavarovalnic« ter vence raznih drugih ustanov in organizacij. Fantovski in dekliški odseki so bili zelo požrtvovalni ter so nosili najlepše vence, drugi pa so bili naloženi na posebnem vozu.
Za nosilci vencev jc nato prihajala dolga vrsta duhovščine. In sicer najprej bogoslovci, nato duhovniki, pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev in končno kanoniki, prelati, opati in škofje, ki smo jib našteli že spredaj. Pogrebni sprevod je vodil ljubljanski škof dr. Gfegorij Rožman ob asistenci kanonikov dr. Žerjava in dr. Zupana.
Mrtvaški voz s krsto je vleklo 6 konj. Ob krsti je šlo častno spremstvo in sicer slovenski fantje v kroju in bogoslovei, ki so nosili svetilke.
Prvi a» krsto so bili sorodniki, med temi p. Pre« Seren, generalni asistent Jezusove družb® iz Rima, pokoinŠkov nečak. Za sprevodom so šli:, zastopnik Nj, Vel. kralja, div. gen. Tontč, nato zastopniki vlade notranji minister dr, Ant. Korošec, gozdni ia rudarski minister Djuro Jankovič in minister dr. M. Krek, nato ban dr. Marko Natlačen in podban dr. Stanko Majcen.
Za zastopniki tvora in vlade so šli predstavniki domačih oblasti, dalje mestni poveljnik general Popadli, predsednik apelacijskega sodišča dr. ©olja, zastopniki Narodne skupščino poslanci dr. Vobie, Markič in dr. Koee, zastopniki senata Hribar, Grcgorin, Jurij Kotur in Ksikuljevi?. Sa-kcinski, vsi ljubljanski konzuli, rektor univerze dr. Rado Kušej s številnimi univerzitetnimi profesorji in dekani fakultet, predstojniki cerkvenih' redov, mestni župani: Ljubljane dr. Adiešli, Maribora dr. Jsivan. Celja dr. Mihelči«, Ptuja dr. B«moo, Kranja g. Česen, Novega mesta namesto zadržanega župana g. Franc Pelfc« ml. Ogromna je bila množica slovenskih podeželskih županov in občinskih odbornikov, kakšnih 700 po številu, ki so šli za krsto pokojnega slovenskega vladike.
Krasen je bil pogled na okoli 500 usmiljenih šolskih sester in sester sv. Križa, ki eo šle za pogrebom in eo tvorile zadnjo formacijo v sprevoda. Za njim se je razvrstilo ostalo občinstvo, ki je na-ključilo pogrebni sprevod.
Vzemi zemlja, km ie tvojega
tt
Na pokopališču pri Sv. Križu čaka odprta grobnica. Kakor večni dom, iz katerega ni povrat-ka v naš svet, Iz tega doma je pot samo v dru« svet, ki ie živini očem zaprt in ki ne pofrebuje vrat za "izhod. Nad grobnico stoji velik križ iz črnega kamna, na njem Kristus, pa r.e mrtev, i a Kristus živi iz vekov v veke Desnico ima še pritrjeno na križ, prestol učlovečenega Boga, na katerem je v smrti zmagal, z levico pa vabi v črni mrak, ki po njem nI več straSen. Prijeten dom je, v katerem »strasti ne buči vihar«, dom, na katerega ai bilo mogoče napisati drugega kakor: »hacer-dotos Chriftti ia pace — duhovniki Kristusovi v miru«. Grobnica z globoko jamo časa m Knstua vabi e križa.,«
• « #
Ko je šla ura že tsa dvanajst, se je iz mesta prikazal prvi dsl sprevoda. Za njim pa se je vila dolga procesija brez konca. V zvoniku pri Sv. Križu so se oglasili zvonovi in ubrano vabili novega gosta, ki jc v spremstvu tisočev in fisočev slovesno prihajal er božjo njivo, med verne dušice, da W se odpočil od svojega huda. Sprevod se jc vil iz mesta kakor da mu ai konca. Prvi de! je prišs! na pokopališče ob 12,15. Ob grobnici, je šla vsa množica samo mimo, potem pa iakoj_ naprei po glavni cesti pokopališča k nasprotnemu izhodu, kjer ee ie razdeljevala v dva velika j^ramena m po zunanjih straneh pokopališča prihajala nazaj pred vhod, kjer se je zlivala v razdeljeno živo morj^ skozi katero 9« je pomikal mimo grobnice, p* 1«
5'
»DOMOL1FB«. dno T. julija 1937.	__Stev. 27.
Stran 6.	_____________________—---- ----—-—-----
bilo na jx>kopališču vedno dovolj prostora in ljudje m po grobeh in pokopaliških nasadih niso stali. Vsč fe teklo v najlepšem redu in zbranosti, le mo-li'e\ rožnega lenca in zvonenje je motilo tišino pokopališča. Vsi v sprevodu so spoštljivo ogledovali /adnii doni velikega pokojnika, potem pa takoj brez postanka po navodilih rediteljev nadaljevali svojo pot. Tako se ie mimo grobnice v najlepšem redu pomik?.!« desettisočglava množica, otroci, starčki, mlada dekleta in priletne žene. delavci, k melje diiaki, akademiki, uradniki, izobraženci — vsi so hoteli velikega škofa spremiti na zadnji dom. da bi on ki je vse svoje življenje preživel sredi borbe, ne ie! sam med naše rajnke. Zastave so se v dolgi vrsti razpostavile po poti, ki teče za grobnico in tako tvorile živo ozadje celotni sliki.
Ob 1.20 je ta dolgi sprevod, ki je tekel mimo grobnice kakor urejen potok, pripeljal s seboj krste s truplom, ki ie edino še ostalo naši zemlji, ko se se oživljajoči 'duh poslovil. Izpred pokopališča do grobnice so nosili krsto bogosiovci, pred njimi pa je Stopala dolga vrsta duhovnikov in redovnikov, lei so se razpostavili okrog grobnice 111 tako stregli »adnjo stražo svojemu škofu, ki je bi! njim predstojnik. vsemu narodu pa vez s Kristusovo Cer-kviio. Neposredno pred krsto je stopa! pevski zbor bogofclovcev. ki je pel obredne žalostinke. Za krsto pa*«e je vila nepregledna množica, ki niti na pokopališče ni mogla.	.
Ko so krsto položili v grobnico, je naslednik velikega pokojnika ljubljanski škof dr. Oregorij Rozman stopi!' z asistenco pred odprti grob in ob sodelovanju okoli stoječih škofov in duhovnikov opravil obredne molitve.
Ko smo se tako molče poslavljali od ne-zma<M>ie"J borca, ki je mirno počival v krsti v dnu jame! ie stopil k odprtemu grobu voditelj slovenskega naroda in notranii minister dr. Anton Korošec in se v imenu kraljevske vlade z na-sleoVimi besedami poslovi! od velikega pokojnika:
Naš veliki vladika
Kralje^ka ilada 1111 je naložila tušu« dolž-0,1,;, da v samem v njenem imena zadnje slovo od Tebe. veliki b»S vladika. Združena v globoki boli 1 vsem narodom, je zastopan« tukaj s tremi ilani, da iikaže zadnjo fa-f velikem« prepornditelju. »ugojitelj«. Teiikemn patriotu, velikem« Slovencu, telikemu Jugoslovanu.
Zadnjo čast rikaiujemo možu. ki je izpolnil do zadnjega svoje življenje, ki je bilo poslanstvo. Možu. ki se je dal svojemu ljudstvu prav vsega, do poslednjega diha. Izreden je bil ta mol
Pol stoletja po rojstvu Antona Martina Slomška se jc rodil Jeglif. Sa pol stoletja eden! Vladika Anton Martin Slomšek je bil najčistejša po-osehljenost slovenskega narodnega genija. Skladen tnaeaj. v katerem so se harmonično družile vse duševne in telesne vriine njegovega rod«. ftiro1.- v^p^iranski. v**oiitelj. jiisatelj. preporodi-
Poglcd po »tolnicl med j-ovoiom škoia dr. Tooiažiča po maii zadulnicf
NadSko! Jeglič na mrtvaškega odru
telj. roditelj. Tndi Jeglič je bil tak. Samo da so v nebo kipeče gorenjske gore vtisnile Jsgličeve-mis značaju tiste silne poteze njegove neupogljive odločnosti in borbenosti. Borec d« zadnjega! V fkS.lein stejega življenja je štiri dni pred svojo smrtjo s tako plamtečim ognjem navduševal mladine, da so njegove besede prešinjal« vse tisoče •branih mol in fantov!
ha pol stoletja eden! V najtešjeiu času je l>ii svojemu narodu Moaes. Ako se ne bi bil on postavil pred 20. leti z vso silo in vso avtoriteto za osvobodilno gibanje, težko da bi bil narod ustvaril svoj naeionalni ideal. Duhovni vodja narodu, njegov vzgojitelj, njegov prepormlitelj, je v odločilnih trenutkih, kadar je šlo sa biti ali nebiti vsega naroda, stopil »a čelo narodnemu gibanju: vedno iieu|>ogljiv, odločen, jasen in brezkompromisen.
Njegov lik je tako visok in svetal, njegov pomen tako sekularen, njegovo življenjsko delo tako veliko, da lio moral najeti tso novejšo domačo zgodoiino. kdor bo hote! radostno očrtu ti in pravično oceniti delo tega poslane« božjega.
Ob njegovem grobu ne plakatno. I/, zemeljske posode se je preselil njegov svetli duh k svojemu Stvarniku, kjer bo bdel nad svojim rodom. Svoj teniški spomenik si je izklesal sam. Ne enega. Mnogo.
V imenu kraljevske vlade — v imenu vsega naroda: hvala in slava Ti! Slava!*
To je bil zadnji vidni slik med dr. Jegličem in dr. Korošcem! Koliko naporov sta skupno no-sila, kakšne borbe vodila, koliko smrtnih"sovražnikov i 11 do smrti vdanih prijateljev sta imela! Danes je to tesno sodelovanje zaključeno, vladika dr. Jeglič je dopolnil svoje delo, odslej bo z mirnejšega sveta »bdel nad svojim rodom«. Govor dr. Korošca je vaa po pokopališču in pred njim raz.fiostavljena množica zbrano poslušala in s» slovesno pridružila njegovi zadnji besedi: Slava. Trikratni >Slava!« je težko odmeval med kamenitimi spomeniki. Pa to tii bila beseda mode, ki pride, ker je bila morda na programu, to je bil klic dolžnosti. Vse nas je presunilo, ko sni« stali ob odprtem grobu in se šele tu prav zavedli, da dr. Jegliča čez nekaj trenutkov ne bo nič več med nami. Prej je bilo še truplo, je bil mrtvaški oder in smo še lahko rekli: dr. Jeglič na mrtvaškem odru, sedaj jiji gc vse zemeljsko zaključuje in reči bomo 11101 ali: grob dr. Jegliča. V tem trenutku
smo začutili, da smo rajnkemu veliko dolžni in smo pritajeno kakor eden v množici rekii: »Slava Več mu sedaj iz lastnih moči ne moremo dati, zato smo v tej besedi obljubili, Ja bomo skrbeli, da bo njegov spomin med nami slavljen.
Zadfffife slov®
H grobu je stopil apostolski nuncij 1'elegri-neiti in trikrat vrgel prst na krsto. Za njim so stopali ostali odličniki in zadnjikrat izrazili spoštovanje velikemu pokojniku. Pristopil j« zastopnik kralja general Tonič, za njim notranji minister dr. Korošec, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen. ljubiianski župan dr. AdleSič. dolga vrsta
Dolgi »pr«vod .Jubovičiae S« Himosii« Marijin trii-
ilfjfi
NOVEGA
Ob 50 i&tmici
Dne 6, julija je začel naš list 50. leto svojega obstoja. Od več strani smo bili opozorjeni, naj slavnostne številke ne izdajamo sedaj, ko ie med našimi naročniki najmanj časa za branje, ampak ob ugodnejši priliki. Zato srno se odločili, da bomo naš jubilej slovesno proslavili meseca oktobra, ko bomo izdali slavnostno številko in pripravali svojim naročnikom Se kako drago presenečenje. — Uredništvo in uprava.
Zdravo 1 Ir.liMEZ BITI
se Je j»r«»«sltl v RiactovUflco
in sprejema v novi Bulovčevi hiši
d Ne pozabite! Na vsako dopisnico je treba prilepiti še dopolnilno znamko za 25 par.
d Naprej od zmage do zmage! Čez dvesto slovenskih fantov in mož se je udeležilo na celjsko nedeljo telovadnih tekem kot uvod za slavnostno prireditev. Pripravljali so se in pripravili. Dokazali so, da veje zdrav duh v zdravih telesih borcev, ki jih je slovenska mati rodila. Nič več jim ni bilo treba skrivati svojega katoliškega in slovenskega prepričanja, javno so pokazali, da v dneh, ko so morali doma ostajati in se na skrivaj uriti, niso pozabili svoje spretnosti in znanja, ki so jim ga v letih svobode nasprotniki zavidali. Celo vrsto mladcev so nam vzgojili v težkih dneh naši stari borci, naraščaja, ki je v kratkem času napredoval tako, da bo kaj kmalu lahko z uspehom nadomestil staro gardo. Našo moč so nam pokazali iu moč naše narodno zavesti, ki je v vseh svojih vzvišenih težnjih in tudi v športnem delovanju vedno tesno povezana s sveto katoliško vero. Pozdravljamo in občudujemo vas, slovenski
škofov, duhovniki, redovniki in redovnice, odlični zastopniki našega javnega življenja in nepregledna množica ljudstva, iti je prihajalo, in se s prgišči prsti poslavljalo od njega, ki ga nikdar več "i' bo med nas. Ves njegov rod se je zbira! okrog jame. Skoro nobenega ni, s katerim veliki vladika ne bi bil v kaki zvezi. Večino duhovnikov je on posveti!, večino laikov on birmoval, vsa tri pa je l»i klicar resnice in vodnik. Ljubil je množice, ker ie bil velikopotezen, le umrl je satu. Kakor je on trideset let vodil množice, kakor Mojzes skozi puščave, lako so se sedaj množice zgrinjale okrog njegove jame. Prst je odmevala po rakvi, da bi '"("sto njega, ki je zn vedno utihnil, ponavijala Jjegov zadnji ukaz: »Povsod Boga — in Devico Marijo!«
•ineSa okrog jame se Se dolgo ni polegla. Mno-(fl, Iti niso mogli takoj blizu, so medtem obiskali Krol, dr. Janeza Ev. Kreka ali grob rajnkega aka-««mika Dolinarja, ki je na novem delti pokopa-lls'a. Ko 80 tu pomolili ?.a pokoj naših rajnkih, so sf vračali v dolgih vrstah nazaj, da se poslove od največjega, kar jih počiva na ljubljanskem pokopališču. Le počasi so množice zapuščale pokopali-
in se razhajale na vse strani, kakor so od yapli strani prišle. Vse pa je prevladoval dih veli-('astne krščanske smrti, ki svojim življenja ne Jemlje, ampak ga samo izpremenl.
Na pokopališču pa je ostala velika grobnica, vsa postita ?. venci, v njej pa »sacertlos Clirisli — i" pace, duhovnik Kristusov — v miru«.
možje in fantje, hvaležni smo vam, da ste lako strumno in zavedno pokazali, kaj znate!
d Ameriški izseljenci v jugoslovanski prestolnici. Jugoslovanski izseljenci, ki so prispeli v Belgrad, so bili sprejeti pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Nato so si ogledali razne znamenitosti prestolnice. Pripravljalni odbor za sprejem izseljencev jim je priredil sinoči v prostorih hotela »Srpska krona« banket. Povabljeni so bili predstavniki vseh beigrajskih narodno-obrambnih, kulturnih in narodno gospodarskih organizacij ter časnikarji. Na razne pozdravne govore je odgovoril predsednik »Srpskega društva« v Pitzburgu. Najprej se ie zahvalil za prisrčen sprejem ter poudarja! navdušen sprejem, ki so ga Slovenci pripravili našim izseljencem na Jesenicah in v Ljubljani, Za časa kosila se je naš dopisnik razgovarjal z izseljenci, ki so večina Srbi. Na vprašanje dopisnika o vtisu, ki so ga dobili ob vstopu v Jugoslavijo, so mu, videč, da je slovenski časnikar, dejali: »Prosimo vas, javite v vašem listu, da je bil sprejem na Jesenicah in v Ljubljani nas najsrečnejši dan. Posebno nas je presenetilo navdušenje in manifestacija ljudstva, ki nas je ganiio do solz. Najsrečnejše, trenutke smo preživljali ob pozdravu baua dr. Natlačena in ob vzklikanju množice, ki nas je pričakovala. Sporočite vsem vašim bralcem, da smo se takoj pri vstopu v Jugoslavijo počutili kot doma, c
d Okoli 6508 din škode v gotovini, obleki in perilu trpi posestnik Valentin Fintar pri Sv. Barbari v Halozah. Vlomilca še niso našli.
d Veda® nekaj aovga. Finančni minister Dušan Letica je skupščini predložil načrt, po katerem naj bi se v teku dveh let polagoma in postopoma jemal iz prometa sedanji kovani denar, srebrni in niklasti ter nato v belgrajski domači Kovnici d. d. ponovno prekoval, F inan-čni minister hoče istočasno razširiti uporabo maiih novcev po 50 in 25 par, ki so skoro povsem izginili, čeprav so v denarnem prometu zelo potrebni.
d Kar 66 novih doktorjev so te dni potrdili na zagrebškem vseučilišču. To je bil za Zagreb vsekakor dogodek, saj v enem dnevu niso razdelili na univerzi še nikdar toliko diplom. Med novimi doktorji je največ dijakov, pa tudi nekaj takih, ki si že več let služijo v raznih službah svoj kruh. Na juridični fakulteti jih je bilo promoviranih največ, namreč 34. Na bogoslovni štirje, na veterinarski sedem, na gozdarski eden, na medicinski pa 17. Med drugimi je na medicinski fakulteti preje! doktorsko dipiomo tudi Lojze Baragi iz Cerknice,
Dr.	Matrf®«
ordinarij moške bolnice in banovinski zdravnik
bb ordislsta 8«* 4, Jailja 4.6 3. avgusta 193?
d Posvečaj praznik. V Kočevju ni nič nenavadnega, da se ob nedeljah dela. Ljudje delajo na polju brez potrebe, grade se hiše in cele tovarne. Malo prehudo pa je bilo tudi za naše razmere dejstvo, da so bili preteklo nedeljo in na praznik s£ Petra in Pavla vsi delavci in vozniki od jutra do večera na glavnem trgu z gradnjo državne ceste, ki jo vrši Stavbna družba« d. d. iz Ljubljane. V prilog zakona o
Preieii sme
»1'ekk:: in »Osan« se pri naših zadiugarjili vedno bolj uvajala. Zato nam blagovolite ponovno poslati 100 kg Pekka in 2C0 kg Usana. — Kmetijska živinorejska zadruga, Srem. Mitrovica.
Vsak, ki enkrat preizkusi naše preparate, ostane naš stalni odjemalec, ker doseza t, maiiia izdatkom velike dobičke.
Brezplačna navodila daje: „KASTKL" d. d., Zagreb 6, poštni predal 50
nedeljskem počitku delavcev ni nihče nastopil, zato se bo s skrunjenjem nedelje najbrž nadaljevalo še v bodoče. Nerazumljivo se nam le vidi, zakaj se podjetniku dosedaj niti ob delavnikih ni kar nič mudilo, ko so naši brezposelni prosili za delo, a ga dobili niso. Pripominjamo, fin je imenovana družba te dni izligitirala od konkurenčnega odbora popravilo že daije časa razdrle cerkvene ograje ob Rinži; morda bo tudi to naročilo izvršila ob nedeljah. — Tudi po mnogih krajih se je razpasla grda razvada, da marsikdo opravlja ob nedeljah poljska in druga težka dela brez sile in dovoljenja. Zato pa je tako koi jc. Ne bo sreče!
d Nagrade za ovaduh«. Uprava državnih monopolov je izdala na podalgi uredbe o nagradah za zatiranje tihotapstva v sporazumu s finančnim ministrstvom seznam nagrad, ki se izplačujejo ovaditeljem za prijavljeno tihotapsko blago. Izplačevale se bodo te nagrade: ovaditeljem in osebam, ki tihotapce primejo: za kg tobaka v listu 12 din, za kg križar.ega tobaka 15 din, za eno cigaro 30 par, za 1 cigareto 15 par, za pripravo za rezanje tobaka 30 din, za 1 knjižico cigaretnega papirja 25 par, za 100 tuljcev 2 din, za 1 kg cigaretnega papirja v listih 50 din, za škatljico vžigalic. 20 par, za vžigalnik iz navadne kovine iO din, za vžigalnik iz srebra ali posrebren 20 din, za zlat ali pozlačen 30 din, za kremenov kamenček za vžigalnik 50 par in za kg petroleja 2 din.
VINA
za vse priložnosti naročite pri
MaSRininarHivLfBisilafii.
d Zopet so zasačili enega. Vevški orožniki so privedli v ljubljanske zapore monterskega pomočnika Ivana B., ki je pred dnevi zgodaj zjutraj vdrl skozi drvarnico na podstrešje hiše posestnika Janeža v Sneberju ob Savi in poskušal odnesti do 5000 din gotovine. Bil je *a-sačen, njegov pomagač pa je pravočasno pobegnil. B. je star vlomilec in je bil pred leti zaradi večjih vlomov obsojen na 5 let robije.
d Blejsko jezero z gradom ostane slovenska last. Blejsko jezero z gradom, vilo »Zlato-rog« in staro Murovo graščino je kupila banska uprava dr:> vske banovine. Banovina bo na Bledu urediia vrtnarsko šolo, dočim bo grad spremenila v narodoslovni muzej. Tako je odstranjena bojazen, da bi blejsko jezerq z gradom moglo preiti kdaj v tuje roke.
d Sprejem v podčastniške šole. Artilerijska podčastniška šola v Čupriji in Inžinjer-ska podčastniška šola v Mariboru (starost od 18 do 21 let); Pomorska vazduhoplovna (od
18 do 21 let starosti); Strojna mornariška (od 1oW do 18VŽ leta starosti). Pojasnila se dobijo pri Ver Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti kolek ali znamko za 6 Din za odgovor.
d Z ljubljanskega trga. Po dežju so gobe ugodno čez noč prospevale. Na Golovcu je neki gobar ob prav zgodnjih ' urah nabral nad 50 lepih jurčltov. Na trg so prinesli ljudje iz raz-
nih krajev, deleč do 6 ur hoda, zvrhane košare gob. Jurčki so bili po 2.50 do 3 din merica, kilogram pa je veljal 6 do 8 din. Zanimivost na trgu so prve maline. Bile so po 6 do 7 din liter. Dvor na Bledu se je za nje zanimal. Gozdne rdeče jagode so bile po 7 din liter. Borovnice so v ceni stalne. Nekatere prodajalke so zahtevale 2 do 2.50 din, pozneje pa so jih prodajale po 1.50 din.
d Sejmski zaznamki v naših koledarjih so v veliko korist tako sejmarjem in srenj-*him gospodarskim odborom, kakor tudi ku-pujočemu občinstvu. To pa le tedaj, če so podatki v zaznamku zanesljivi in točni. Napačni podatki so pa za obe strani v nemalo škodo. Zaradi tega prosi založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani vsa županstva v Slr.veniji, naj ga čimprej obveste o vseh morebitnih pomanjkljivostih, da se iste v novem letniku odstranijo in natisne popolnoma zanesljiv pregled sejmov v Sloveniji.
d Nova palača za prosvetno ministrstvo. Prosvetno ministrstvo je najelo posojilo pri Državni hipotekami banki v znesku 20 milijonov dinarjev, ki ga bodo uporabili za zgraditev palače prosvetnega ministrstva. Palača novega prosvetnega ministrstva bo stala v ministrskem delu mesta na zemljišču sedanjega narodopisnega muzeja. Prosvetno ministrstvo je za svojo palačo sedaj razpisalo natečaj, za katerega je predvidenih 20 nagrad v znesku 100 tisoč dinarjev.
d Pred štirimi leti je napravil požar ogromno škodo v katedrali v Djakovem. Zdaj so hišo božjo popravili in otvorili in je bila te dni tozadevna slavnost, kateri je prisostvovalo deset tisoč ljudi.
d Tako pa ne pojde. Nekateri ljubljanski nahujskani smrkavci nikakor ne morejo razumeti, da so poleg sokolskih uniform dovoljeni tudi drugi kroji, n. pr. kroji slovenskih fantovskih odsekov. Slovenski fantovski odseki so te dni odhajali v Celje na svojo mogočno manifestacijo in dva mirna ter dostojna fanta sta prišla v fantovskih krojih po ljubljanski Aleksandrovi cesti. Nekaj ljubljanske mularije, ki uporablja ves svoj čas namesto z delom !e za pohajkovanje in postopanje okoli glavne pošte in po Aleksandrovi cesti, je ta dva fanta napadlo z žvižganjem in pa z jajci. Čeprav užaljena, sta se naša dva fanta mirno odstranila ter šla na kolodvor. Žvižganje ljubljanskih potepuhov ju ni motilo, ker je utonilo v splošnem zgražanju resnega občinstva. Boljše bi pa bilo, če bi ljubljanska policija zavarovala osebno svobodo tudi za naše fante! Ono nedeljo je bilo po Ljubljani videti več sokolskih in četniških uniform ter celo prepovedanih orjunaških, pa se nihče ni spotaknil ob nje! Naši fantje bodo svojemu lepemu kroju o priliki že znali pridobiti primerno zadoščenje !
, d Dalmatinski vinogradniki se gibljejo. Vinsko proizvodnjo hočejo v Dalmaciji postaviti na nove temelje. Zastopniki vinskih zadrug so namreč sklenili, da bodo na vseh področjih posameznih vrst vina zgradili velike kleti, ki bodo omogočale izbiranje in sortiranje vin. Za takimi vini je v inozemstvu največ povpraševanja. Poleg tega pa bodo zgradili tudi velikansko osrednjo klet, ki bo obenem matica vseh ostalih zadrug ter bo skrbela za tehnične strani organizacije iz^ voza.
d Zakaj vsaka stvar narobe? Glavna zadružna zveza je te dni ugotovila, da je bil lanski način odkupa pšenice, oljnatega se I menja in suhih sliv po Privilegirani delniški '
Krsto velikega pokojnike ncao v grobnico
družbi za izvoz kmetijskih proizvodov neugoden za malega proizvajalci zadružnika in da je večji del malih proizvajalcev, zapeljan s pogrošnimi podatki, prodal svoje proizvode za neugodno ceno. Prav tako glavna zadružna zveza ugotavlja, da je imelo od ugodnih cen po večini korist malo število o stvari poučenih posrednikov, ki so imeli lani svojo najboljšo žetev. Smatrajoč, da morata služiti državno posredovanje in. povišek cen izkjučno v korist proizvajalcev, je glavna zadružna zveza mnenja, da se mora izvesti popolna reorganizacija Prizada tako v pogledu sestave upravnega odbora in uredništva kakor tudi njegovih delovnih načinov. Popolna javnost poslovanja in najožje sodelovanje z zadružništvom sta edino zmožna, da v celoti zadostita nalogo Prizada za zboljšanje cen v korist proizvajalcev.
d Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna tn zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kliniške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako sc jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joscfova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Ree po min. »oa. pol to nar. nlr. S-hr 16483, 25. v. k.
d Dne 2. julija, so otvorili zračno zvezo Celovec—Ljubljana—Sušak.
d Nad murskega psa se je spravil. V Dubrovniku blizu neke kavarne ob morju se je sprehajal te dni 18 letni šoletič Jože. Nenadno je zagledal na dnu tik ob obali morskega psa. Farit se ni dolgo pomišijal, skočil je v morje, zgrabil morskega psa za rep in mu zadri v glavo mož. Žival se je močno upirala, nakar je Šoletiču priskočil na pomoč, še neki fant. Ukrotila sta psa in ga potegnila na suho. Bil je dolg 180 cm. Junaški fant bo dobi! precejšnjo nagrado. Ubitemu psu so morali porezali plavuti in jih v dokaz poslali direkciji pomorskega prometa v Splitu zaradi izplačila nagrade.
d Pa pravijo, da je strah v sredi votel. Ce je vse res, straši že dva meseca v hiši kmeta Tordnika v Drinovcih pri Brčkem. Gospodar je pred dvema mesecema umrl, na- | kar je začelo strašiti. Domači so »redi noči t začuli trkanje po oknih, potem je pa strašilo '
d Jasna izjava dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik« poroča o zadnjih političnih dogodkih v Belgradu, ter med drugim pravi, da dr. Maček na podlagi unitarizma, ki da je isto kot centralizem, ne bo vodil nobenih razgovorov, še manj pa pogajanj.
d Ugibanja o razgovorih v Zagrebu Te dni ie odpotoval v Zagreb dr. Milan Gavrilo-vič, ki ga je poslala zemljoradniška stranka k dr. Mačku. Med obema politikoma se vršijo razgovori, ki naj privedejo do načelnega sporazuma. Zemljoeadniška stranka g. Jocc Jo-vanoviča, ki je, kakor znano, del tako zvane
IZ BOMACE POLITIKE
Zastave prosvetnih organizacij se klanjajo nad grobom Jegiičevim
odprlo glavna vrata, čeprav so bila zaklenjena. To se je ponavljalo vsako noč. Poklicali so kmete, da so šli straži t hišo. Toda strah se je pojavil kljub temu. Tudi tiste noči, ko so bajto stražili orožniki, ni bilo nič boljše. Domači živijo v silnem strahu.
V vsaSco hišo »Domoljuba«!
belgrajske združene opozicije, bo imela skupščino me3eca julija in bo zavzela baje končno stališče napram hrvatskemu vprašanju. Pravijo, da se bo postavila nn isto stališče, kakor se je nedavno postavila Davidovičeva stranka, to je, da so Slovenci, Hrvati in Srbi ti i posebne narodne samobitnosti, ozir. da bo resolucija zemljoradnikov še ostrejša. To najbrž pomeni, da se bodo zemljoradniki postavili na stališče popolne federacije.
d Še eden je prišel po dnevnice za nazaj, Živojin Arandjelovič, državni svetnik v pokoju, izvoljen ob pelomajskih volitvah na listi dr. Mačka je predloži! narodni skupščini svoje poverilmce. To je že četrti dr. Mačkov poslanec, ki se jo naveličal sedeti brez dnevnic doma. Zdaj bo prejel samo za nazaj par sti tisoč dinarjev »trdo prisluženih« dnevnic,
d Rešetajo ia rešetajo, a ,., Voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič je baje izdela! nov načrt za rešitev naših najvažnejših notranjepolitičnih vprašanj. Seveda je med prvimi takimi vprašanji hrvatsko vprašanje. Joca Jovanovič je svoj osnutek izročil Ljubi Davidoviču in Miši Trifunoviču, da ga proučita. Potem pa se bodo načelniki belgrajskega dela združene opozicije sestali in skupno prerešetali načrt,
d Stari Aca ni za federacijo, ampak za samoupravo. Znani srbski politik Aca Sta-nojevič je te dni rekel, da so Davidovičevi demokrati naredili veliko napako s svojo zahtevo, ker so se izrekli za federativno ureditev države. Svoje stališče do hrvatskega vprašanja je Aca označi! takole: Mi ne moremo nič drugega razen lega, kar je naša stranka skozi dolga leta zahtevala, namreč široke samouprave. Od tega ne odstopimo. Povedal je tudi, da so zemljoradniki istega mnenja.
d Spomenik Antonu in Štefanu Radie«
odkrijejo 25. julija v Trebarjevu. Zanimivo je, da bo ie šestini sosednjim okrajem dovoljeno v urejenih vrstah priti na slovesnosti in korakati v sprevodu. Po odkritju bo kmečko zborovanje.
d Dobro je povedal. Pred kratkim je bil v Belgradu shod Jug. rad. zajednice. Na tem shodu je govoril tudi prosvetni minister Btoševič, ki je na naslov Jug. Nac. stranke (liberalcev) rekel tudi to, da bi bilo bolje, če bi bili oni, ki toliko govore o oporoki pokojnega kralja in so ga odvedli v Francijo ži-yega, kralja tudi živega vrnili. Pristaši JRZ i» vse naše patriotsko ljudstvo bo oporoko pokojnega kralja varovalo kot svojo največjo svetinjo, kako pa tisti, ki si prisvajajo monopol za čuvanje Jugoslavije, spoštujejo pokoj-nega kralja, dokazuje med rugitn tudi sledeče: Ko je bilo naše skupščinsko odposlanstvo v Parizu in se je šlo poklonit pred spomenik kralja mugenika, sta ravno dva člana tega odposlanstva, pristaša JNS, ostala lepo doma in bogve kje, namesto da se pridružita Patriotskemu činu.
d Pameten predlog. Ko je imela te dni trgovska in obrtniška zbornica v vojvodinskem Novem Sadu svojo sejo, so pretresali judi osnutek pravilnika o cestnem fondu, "javili so se odločno proti dvema cestnima 'ondoma, državnemu in banovinskentu, zahtevali p« so samostojne banovinske sklade, nadzorstvo dela banovinskih cestnih fon-pa naj bi se ustanovil v gradbenem ministrstvu poseben odbor, v katerem bi bili delegati vseh banovinskih cestnih fondov.
NESREČE
d Zločin ali nesreča. Dne 19. junija je našel banovinski cestar Marko Bratun pod vasjo Vernek* nasproti Kresnicam v Savi utopljenca, ki ga je potegnil iz Save, Truplo je bilo v vodi najmanj 2 meseca, zaradi česar je bilo že tako razpadlo, da niso mogli ugotovili, kdo je utopljenec. Iz Most pri Ljubljani pa so od 2. marca t. 1. pogrešali potnika z vinom Koželja Ivana, ki ie tega dne odšel z doma po vinski kupčiji za tvrdko Fiirst sinovi iz Ptuja. Od tega dneva se svoji ;ieni Franji sploh ni več javil. Vse povpraševanje po oblasteh in zasebno ni dosedaj rodilo uspeha, ugotovljeno je bilo le, da so ga zadnjič videli v Smledniku. Ko pa je te dni gospa Koželjeva na ljubljanski policiji zvedela, da so potegnili iz Save pri Verneku truplo neznanca, ki jo bilo že dolgo v vodi, se je takoj napotila s svojim bratom v Vernek, kjer je na podlagi shranjenih »gojzercr utopljenca ugotovila, da so ti čevlji bili last njenega moža. Zaprosila je za oblastno komisijo, kateri je navedla še nekaj bistvenih znakov njenega inoih, nakar je bilo truplo na pokopališču pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Verneku izkopano, Komisija jo na truplu prepoznala od. gospe Koželjeve podane posebne oznake, nakar je bilo truplo z avto-furgonom prepeljano v Ljubljano, kjer so Koželja pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Uganka pa seveda ostane za vedno, kako je ranjki Koželj prišel v Savo, ali je bil nad njim izvršen zločin ali pa je po nesreči zabredel v Savo.
d Ko se je učila voziti z motornim kolesom. Pred kratkim se je učila voziti motorno kolo v Podvinu pri Polzeli hčerka nekega železniškega sprevodnika. Pri vožnji je podrla na tla 50 letnega delavca Zibič Franca iz Podvina pri Polzeli, Pri padcu je dobi! Zibič tudi poškodbe na glavi, rebrih in desni nogi. Poškodovanca so prepeljali z avtomobilom v celjsko bolnišnico.
d Dolžnost vsake žene te, da pazi na redno stolioo, ki jo doseže z nar. »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franss-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ost. ran. s. br. mum.
d V Škocijanu pri Mokronogu je gorelo. Dne 80. junija zjutraj je izbruhnil požar v vasici Zloganje v seniku posestnika Urbana Srnjaka. Goreti Je začelo 'tako nenadno in neopaženo, da niso niti kosci, ki so prav v tistem času odhajali na delo iz vasi, nič opazili. Slednjič so zagledala ogenj neka dekle-
ta v pol ure oddaljenem Škoeijnnu, ki so šla tedaj žet. Alarmirana je bila gasilska četa ia Skocijana, ki je odhitela na kraj nesreče z motorko. Plat zvona iz dveh cerkvž je spravil na noge mnogo ljudi, ki so odhiteli na pomoč. Vendar se je ogenj širil z vso naglico in sta zgoreli še hiši dveh sosedov. Čeprav so prihitele na pomoč še tri gasilske čete is Bučke, Grinulj in Dobrov, sta vendar bili v 1 uri upepeljeni do tal hiši in vsa gospodarska poslopja dveh kmetov, zgoraj imenovanemu in pa Mariji Firovatovi. Tretjemu metu, Janezu Frkoiju, pa je zgorelo do tal gospodarsko poslopje. Od teh pogorelcev Marija Hrovatova niti zavarovana ni bila. Vsem trem jo bila k sreči rešena vsa živina in deloma tudi pohištvo, dočim je vse drugo popolnoma zgorelo.
d Konj je brcnil t glavo 8 letnega Ivančka Merharja v Klečah pri Ljubljani. Težko ranjenega dečka so sprejeli v ljubljansko bolnišnico.
d Petič je že gorelo, V Vrhlogi pri Pra-gerskem je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika A. BraunoviJa. Gasilci iz Slovenske Bistrice so preprečili, da ogenj ni zajel še hiše in drugih stavbnih delov. Zanimivo je, da je Braunovič dosedaj v nekaj letih že petkrat pogorel.
d V škaf vrelega Inga je pade!. Marija Smole v Mariboru je bila zaposlena pri perilu, drva pa ji je donašala v pralnico iz drvarnice njena mala hčerka Hedviga. Pri tem poslu pa je otrok po nesreči padel v škaf vrelega luga ter je zadobil strašne opekline. Mati je svojo hčerko takoj odnesla v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Po nekaj urah trpljenja je izdihnila.
d Strela je udarila v skedenj. Te dni je divjala po Gorenjskem huda nevihta. Okoli Vele-sovega je močno grmelo in treskak). Okoli 15.45 popoldne je strela udarila v skedenj posestnika Hitika Pilarja v Vciesovem. Gospodarsko poslopje je bilo krito s slamo in je bilo tam že shranjene do pet voz mrve in 200 škopnikov. Posestnik Jože Zavrl je prvi zapazil ogenj. Skušal ga je sam pogasiti, kar se mu pa ni posrečilo. Hitro je poklical domačine in gasilce. Pe* žar se je naglo širil. Bila je v nevarnosti celo Pilarjeva hiša. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Pilar trpi menda.do 50.000 din škode.
d Ob tračnice je udaril. 2e 14 let je bil pri tvrdki Rakusch v Mariboru zaposlen delavec Ivan Weingerl. Tc dni je bil Weingcrl zaposlen pvi razkladanju železnih traven:. Stal je na vozu ter je razkladal težke železne traverze, pri tem pa ie nenadoma izgubil ravnotežje ter je omahnil z voza. Priletel je z glavo naprej na tla ter
udaril ob železniške tračnice. Zaradi udarca se mu je zlomil tilnik in Wc-ingerl je bil pri priči mrtev.
d Ko so lomili kamenje. V znanem kamnolomu ljubljanskega podjetnika Slokana v Pre-serju je stalno zaposlenih do 20 delavcev. Med njimi je bil tudi 23 letni miner Likar Anton, na katerega se je zvalila večja skala ter mu prizadejala hude rane in poškodbe na telesu in zlasti na desni nogi. Nesreča se jc pripetila pri tem, ko so delavci najprej razstrlili večjo plast kamenja, poteir. pa z velikimi železnimi drogovi dregali in prožili nalomljeno kamenje. Miner Likar Anton se je sicer kamenitemu plazu umaknil, toda plaz je sprožil tudi neko večjo skalo, ki se je odbila od stene ter v toku skočila proti Likarju, ki se je seveda v hipu zgrudil težko ranjen na tla.
d Krožna žaga je vrgk v prsi kos deske mizarju Antonu Ljubecu v mariborski tekstilni. Ljubeč je dobil nevarne notranje poškodbe.
d Kar 10 as sta letela po Kraka predno sta treščila ob tla, 26 letni rudniški nadpaznik iz Žerjav Maks Regelnik in njegov sopotnik, delavec Ivan Šteian, ki sta se vozila z motornim kolesom iz Mežice v Slovenjgradec. Ko se je Regelnik izogibal nekemu tovornemu avtomobilu, je udaril z motorjem ob cestno ograjo, pa je oba vozača vrglo v silnem loku s ceste na nižje ležeči travnik. Oba »ta dobila nevarne poškodbe ter so ju nezavestna spravili v bolnišnico.
NOVI GROBOV!
d Tiho, tmžno, vse žaluje... V Mariboru je umrl sodni oficijal v p. Matija Schweiger. — V Dol. Logatcu je preminul višji sodni oficijal v p. Lovrenc Balanč. — V Zagorju je zaspala v Gospodu Veruška Golob. — Pri Dev. Mar. v Polj« sj pokopali učiteljico v Trzinu Julijano Kocijančič. — V Murski Soboti so djali v grob Marijo Truči -oj. Jurkovič. — V Tržiču je zapustila solzno dolino Fani Ahačič roj. Mallv. — V Smartnem ob Paki je umrla 60 letna trgovka Marija Mikuž. — V Horjulu je odšla v večnost Elizabeta Zalaznik roj. Čepon. — V Polzeli so pokopali Marijo Pfeifer roj. Strupej. — V Kamniku je na veke zatisnila oči poscsinica Ivanka Goltes. — Na Pobrežju pri Mariboru so djali v grob Mirka Ledinka. — V Ljubljani so umrli: soproga zvan. drž. žel. Marija Boncclj, vladni pristav v pok. Oroslav Hočevar, poštni zvaničnik v p. Ivan Leskovic, Franca Sterle in žandar. kapetan I. ki. v p. Miloš Milosavljevič. — Daj jim Gospod, večni mir!
RAZGLED PO SVETU
Samo 45 minut poročena
Ameriški listi poročajo o rekordno kratki zakonski sreči, ki sta jo uživala neki trgovec John iX'yon in njegova izvoljenka. Po poroki sta se vsedla, kakor je to navada pri premožnih ljudeh, v avtomobil in se odpeljala proti domu, kjer naj bi bila svatba. Mož je bil tudi precej vnet avtomolrilist in je zato šofiral avtomobil kar sam, ali pa je bilo morda vzrok 'ie, kaj drugega. Mlada zakonca sta oe vozila ravno ob reki Mississippiju, ko je avtomobilu naenkrat zmanjkalo ceste in se je zvrnil naravnost v vodo. Ker ni bilo od nikoder nikake pomoči, ki pa bi najbrž tudi mnogo ne zalegla, sta oba mlada poročenca utonila. Od takiat, ko sta odšla izpred oltarja od poroke, pa do njune nesrečne smrtd je preteklo le pet in Štirideset minut
IV
s Razno. Koroški deželni zbor je odobril zakon o državljanski vzgoji mladine, ki v smislu tozadevnega sveznega zakona odreja državno mladinsko organizacijo za mladino do 18. leta. Zakon predvideva med drugim, da mora biti versko-nravna vzgoja organiziral.'' mladine zajamčena. Zakon ni obvezen za cerkveno mladinsko organizacijo. Po odobritvi doklad nekaterih občin (Brdo 320. Štefan na Žili 280 odstotkov itd.), je sledilo poročilo o dež. hipotečnem zavodu in dež. zavarovalnici proti požarom in še o zimski akciji minulega leta, katere sadov je bilo glasom poročila deležno 80.000 oseb. — Dne 28. junija t, L je kancler Schuschnigg prisostvoval otvoritvi promenadne poti pod Visokim Klekom, — Dunajski vreme-noslovski zavod je. dognal, da jc najbolj sončen kraj na Koroškem Osojščica, največ neviht je na Obirju in najmanj v Celovcu. — Z novim šolskim letom je pri maturi na srednjih šolah uveden tudi izpit iz avstrijske zgodovine. — V Podkloštru je nek osebni avto povozil starčka Francia, ki je na poškodbah umrl — Zaprli so neko Filomeno Feistritzer, ki ima na vesti več goljufij. Posebno rada je obiskovala župnišča.
—	V Libeličah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Notz.li. Na pomoč je prihitela tudi požarna hramba iz jugoslovanskih Libelič. škode je do 60.000 S. — Celovški »Turnverein« je proslavil svojo 75 letnico.
iT ALi J A
s To iu oao. Težka železniška nesreča se je zgodila na progi Gorica-Podbrdo. Utrgalo se je skalovje in zadelo v tovorni vlak. Od devetih vagonov, ki so iztirili, so trije padli v strugo Soče. — V tržaških ladjedelnicah često zmanjka raznih surovin, zlat ti kovin za gradnjo. Često morajo za dalj časa prekiniti delo, ker ne dostavljajo tovarnam redno in v zadostni količini zlasti železa. Znano je, da grade v teh ladjedelnicah predvsem vojne ladje. Mnogo naročil je zlasti iz drugih držav. — V Pulju je umi! najstarejši mož, po imenu Lovro Sila, ki je lani 9 .avgusta praznoval stoletnico, Časopisi poročajo o izdržljivosti italijanske rase. Sila je bil rojen v Lokvi pri Divači, — Ker je na svoji njivi postavil zanjke za zajce, je bil obsojen na devet mesecev Miha Brajkovif. Izgovor, da mu zajci delajo škodo, ni pomagal, Pcleg tega jc grozil čuvaju, če ga naznani. — V Medulinu so preteklo nedeljo na zelo svečan način olvorili novo zgradbo »Dopolavora«, fašistične delavske organizacije. Dom je posvečen ieodoru Lazarifcu, ki je padel v Afriki in katerega starši so iz Medulina. Nosi ime »Laz-žari«, — 2rtev granate iz svetovne vojne je postal Fi-ančišek Mladovan iz Gorice v bližini Volčje doline. Pok granate, ki jo je po neprevidnosti odpiral, jc bil tako strašen, da je Mla-dovajia dobesedno razneslo na stotine koscev. Se v oddaljenih vaseh so slišali odmev eksplozije, Mladovan je bil uslužbenec komisije za razstreljevanje starih razstreliv že štiri leta in je imel prvo nesrečo v tej nevarni službi že leta 1934, ko jo je ie srečno odnesel. Za ponesrečencem žaluje veliko Število prijateljev.
—	Truplo 42 letne Amalije Jug, doma iz Gorice, so potegnili iz Soče v bližini Solkana, - -
Jožef Marčič (Marchig) iz Grojne je našel smrt pri razstreljevanju razstreliv, ki jih še vedno kopljejo po nekdanjih soških bojiščih. Truplo so našli popolnoma razmesarjeno. Našli so ga najprej ljudje iz sosedne vasi, ki jih jc prestrašila grozna eksplozija, pa so Sli gledal, kaj «« je zgodilo. — Na goriškem kolodvoru se je pri-petila huda nesreča, katere žrtev je poslal Marij Steč, železničar po poklicu. Iz dosedaj še neznanih vzrokov ga je vrglo z brzovlaka, ki je ravno odhajal iz kolodvora proti Trstu, pod kolesje. Žeiezničarsko osebje je takoj prihitelo na pomoč in je ubogega reveža z odre« zauimi nogami potegnilo izpod voza. Sedaj je v bolnišnici, kjer dvomijo, da bo ostal pri Življenju.
NEMČIJA
s Po BismsrkovS poti iJismarkovi usodi nasproti, Pred desetletji je že divjal v Nemčjii kulturni boj pod kanclerjem Biamarkom. Konec je bil ta, da je Bismark podlegel. V zadnjih tednih svetovno časopisje mnogo piše o proti-katoliških nastopih sedanjih gospodarjev v Nemčiji. Te dni je imel vodja bavarske pokrajine (Gauleiter) Adolf Wagner, ki je obenem tudi notranji minister Bavarske, v Fiirstenfeld-bruck« govor, v katerem je napovedal, da bo nemška država v teku treh prihodnjih let občutno znižala prispevke r.a stroške katoliške cerkve, čeS da ni dolžnost države, da denarno podpira organizacijo, ki se proti državi bori, ampak da vse motiice miru pokliče k redu, Wagnerjeva grožnja tiče v prvi vrsti plač. ki jih na podlagi konkordata dobiva duhovščina iz državnega proračuna. V drugem redu zadene Škofijske sedeže, ki so na podlagi konkordata dobivali letno gotove državne prispevke za kritje stroškov. V tretji vrsti pa zadene cerkev sploh, ker bo nemška vlada odpovedala pobi-ranje cerkvenih davkov v prilog cerkvenih potreb ter katoličane prepustila samim sebi. Tudi ta slednja dolžnost države sloni na konkordata, ki ga je nemška vlada, ako se bo Wagnerjeva grožnja izpolnila, kršila kar v treh osnovnih primerih.
FRANCIJA	____,
s Nova vlada. Pisali smo že, da je vrgel francosko Blumovo vlado senat, v katerem imajo tako zvani radikalni socialisti večino. > so odklonili vladi izredna finančna pooblastila v svrho kritja 40 milijard din primanjkljaja, k so edini večji »uspeh« slavnega vladanj socialista Biuma. Novo vlado je sestavil socialist Camiile Chautemps, ki pa radi Sy tovih afer tudi ni na posebno dobrem novi vladi imajo radikali It, socialisti pa V nislrov. V parlamentu in senatu je ta v* dobila za svoj finančni predlog sicer vec ■ Vendar pa tudi novi vladi, ki ni nič dm# prejšnja ljudska fronta, odvisna od dobrei • ^ komunistov, prerokujejo poznavalci t kratko življenje, Franciji pa težke Čase.____
Pri tekmah 2« svetovno prvenstvo * tipkanja je zmagal italijanski strojepisec
Angora.	Athiniii >B
Novo Jtaroio so baje odkrili v aid i
sicer med višjimi častniki v albanski v j
Dr* Korošec govori
O nadškoite Jegliču
Dne 4. julija S937 je bil v Slovenjgradcu veličasten ljudski tabor, na katerem je govoril tudi dr, Korošec. Voditelj slovenskega naroda je povedal tudi sledeče:
Drage Slovenke in dragi Slovenci) Današnji dan je bil namenjen, da obudimo spomin na one težke čase, a za našo zgodovino tako ivetle in usodne, ko je pred dvajsetimi leti osvobodilno gibanje razgibalo ves naš narod. A kako naj bi danes govoril o oni dobi, da ne bi stopi! pred naa danes že svetniški lik malega velikega vladike dr. Antona Bcmaventure Jegliča! V ljubljanskem Škofijskem dvorcu leži njegovo truplo, njegov narod pihala v trumah, da vzame »lovo od svjvjega vodnika, učitelja, vzgojitelja, preporoditelja. Čeprav vemo, da so človeškemu življenju postavljene meje, nas je v globino presunila njegova smrt. Iz naše srede se je izvil in Sel k svojemu Stvarniku, ko je še pred petimi dnevi s tako neupogljivo silo svojega duha razvnemal, bodril ln navduševal mladino, da je bil med mladimi najbolj mlad. Ob njegovi smrti smo zvedeli, kako srčno je želel in prosil Boga, da bi na celjskem tabore govoril možem in fantom, tako govoril, da bi ga vsi razumeli, dobro razumeli, prav razumeli. Tako srčno želeti ln hoteti govoriti narodu, da ga ves narod razume, dobro in prav razume, to je klic poslanstva božjega! Apostolom je Bog dal zagotovilo, da bodo tako govorili samo tisti, kdor je zšel da bodo tako govorili, da jih bo vsakdo razumel, Tako misli in občuti samo tisti, kdor je izšel iz nar. in ae aotel vsega narodu dati, zanj živeti, se zanj žrtvovati. In t&k je bil nai vladika vso svojo življenjsko dobo. Bilo bl nepotrebno, da bi dane« razgrinjal pred vami sliko tega poslanca božjega, ki ga je Bog dal narodu v času, ko ga je najbolj potreboval. — Dr. Jeglič je tako zrastel z vsem svojim narodom, njegovo delo se je čutilo in poznalo tako vse povsod in njegov narod ga je tako razumel in ljubil, da je posta! že davno njegova last,
O veliki naš vladikal Tako si govoril svojemu narodu, da te je razumel, vedno razumel, prav in dobro razumel!
Današnji dan je bil namenjen proslavi osvobodilnega gibanja. In zopet stopa ob tej misli pred nas visoki in svetli lik dr. Antona Bonaventure Jegliča. Ako ne bi bilo njegove odločilne borbenosti, nikoli ne bi bila majni-ška ideja tako zajela vsega naroda do poslednje kmečke ženice, kakor ga je. On je s svo-j'm junaškim pozivom storil, da je šel ves narod v boj. Njegova velika avtoriteta je bila, Proti kateri takratni mogotci in vlastodržci "'so upali nastopiti, čeprav so snovali naklepe,
•IE MAS CENENI POPOLDNEVNiK, KI 6A »V0.1IM CITATBUEM TOPLO PlUPOROfA-«0. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA WEQA, KI 81 HB MOKE NAROČIT! »SLO-VENCA« JR »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJIJB-UA«0, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILI LISTA NA OGLED,
kako bi ga odstranili z njegovega nadpastir-skega mesta, na katerem je opravljal svoje duhovno in narodno poslanstvo.
Ko izgine sodobnik v mrak prošlosti. ko ga vzamejo vase zemeljske moči, ostane njegov spomin že živ v rodbini, ki ga je izgubila, med bližnjimi svojci in prijatelji, dokler tudi pri teh čas nc pokrije pozabljanja njegovega groba. Kdo ve potem, da so živeli, da so bili na svetu? Dr, Anton Bonaventura Jeglič pa ne bo nikoli padel v mrak pozabljenja in pro-Slosti, Med zgodovinskimi liki, ki bodo večno živeli v našem narodu, bo dr. Jeglič ostal vedno najvidnejši. Še po svoji smrti bo oplajal narod g svojim delom. V njegovem pojavu bo našel naš narod uteho tudi v najhujših dneh. Naš veliki vladika! V imenu tvojega naroda: hvala Ti!
O naši borbi
za mohodo
Ako smo letos v veličastnih manifestacijah vzbujali spomine na oni odločilni boj za politično samostojnost pred dvajsetimi leti, uismo obujali teh spominov zato, da bi kazali ca naše zasluge, tudi ne zato, da bi iskali priznanje in slavo. Ali potrebno je od časa do časa, da se ozre narod nazaj, da premeri pot, ki fo jc prehodil, napravi zaključke in po tem spoznanju upre svoj pogled zopet v bodočnost. Pa tudi ni bilo odveč, ako smo samozavestno poudarili in podčrtali delo nažega naroda in njegove zasluge za osvobojenje in zedinjenje, ker so žaiibog zrastle na našem narodnem telesu skupinice ljudi, ki že davno več ne čutijo z njim, izkoreninjene!, ki mislijo, da si bodo pridobili pri naših bratih posebnih simpatij in zaslug in morda izglede na malce oblasti, ako predvsem zasramujejo svoj narod, njegovo kulturo ia taje vse njegove zasluge. Pa je to, drage Slovenke in Slovenci, slaba taktika, — Izdajalcev, špijonov in denunetantov nikjer ne marajo, nikjer ne spoštujejo! Ta vrsta ljudi žanje povsod najgloblji prezir in zaničevanje,
V vrsti taborov, na katerih je pred 20 leti naš narod dajal duška svojemu nacionalnemu ognju, se posebno radi spominjamo tudi tabora v Št. Janžu na nedeljo, 7, aprila 1918. Na njem so bile zastopane dravska, roislinjska in labudska dolina. V izredno velikem številu so prišli Korošci na vozeh, ki so bili okrašeni z narodnimi tribarvnicami. Naši nacionalni nasprotniki so napadali zborovalce s koli in noži. Toda čim hujše je bilo nasilje, tem bolj je rastlo navdušenje. Ta tabor, ki je mnogim vam še v dobrem spominu, je veliko doprinesel, da so se čule naše zahteve ne samo v Avstriji, ampak preko njenih meja, v zemljah zavezniikih sil. Pokazal je, da je proti Ideji, za katero stoji ve3 narod, vsako nasilje zastonj in brez moči. Mnogi od vas ste sami trpeli in bili priče, kako se je ves sovražni be3 zagnal proti nam, ker so naši nacionalni nasprotniki čutili, da se bije odločilni boj. Ali to divje sovraštvo nam ni škodovalo, samo okrepilo je narod. Še omahovalce je zdramilo in jih napravilo za junake, Življenje je vedno tako, da se v borbi jekleni značaj. Drevo, katero je izpostavljeno viharjem, požene globlje korenine. Zgodovina nas je postavila na tako izpostavljeno mesto, da smo morali vedno proti neprimerno močnejšemu sovražniku braniti svojo posest skozi tisočletja. Ali danes
nas ni strah. Borbe so ustvarjale in ustvarile ta narod tako klen in zdrav, da je klubovai in bo kljuboval vsem viharjem, ki čezenj hru-jejo. Trda življenjska borba in globoka verska zavest sta dali narodu ono trdno podlago in ono veliko etično vrednost brezmejne požrtvo-valnosti, vztrajnosti in borbenosti za nacionalne ideale. Po globokem naravnem nagibu je narod spoznal, da so njegovi voditelji samo izvrševalci njegove volje, da je njihovo delo zasnovano na volji naroda, na njegovem idealu, na njegovih težnjah, da se njegovi voditelji brezpogojno pokoravajo volji naroda. Zato se jih je narod oklenil v globoki zvestobi in trdnem zaupanju. Mislim, da smo s svojim delom Sa s svojimi napori vaše zaupanje opravičili.
O delu n&še vlade
Ko smo pred dvema letoma prišli na vlado, drage Slovenke in dragi Slovenca, smo na« peli vse sile, da ustvarimo in uresničimo v vsakem pogledu narodovo voljo. Mnogo smo dosegli, mnogo je ostalo še neizvršenega, To mirno in brez strahu priznamo. Vsak napredek je težak, zlasti pa je bilo težko naše delo, ker smo prevzeli vlado v takih izredni!,i razmerah in okoliščinah, ki so vam dobro znane. Naši nasprotniki, ki so videli, da so z vrnitvijo demokracije za vedno izgubili oblast iz svojih rok in da bodo obsojeni, ker jih je narod obsodi! tudi na politično smrt, so seveda skušali in skušajo na vse načine oteževal! naše delo. Posluževali so se in se še poslužujejo vseh sredstev, najpodlejššh klevet iti denuncijacij, saj to je njihovo glavno orožje.
Ali mi smo mirni. Ko smo ustvarili najprej prvi pogoj, da se je vrnilo v ljudstvo po-mirjenje, smo se obrnili z vso silo na gospodarsko polje ter se posebno zavzeli za kmet-ska in delavska vprašanja. Marsikaj se je zgodilo in se še mora zgoditi, in ker se zavedamo, da je kmet steber države, da je 80 odstotkov prebivalstva kmetov ia da izvira vsa moč države iz kmeta, smo skušali najprej doseči, da dvignemo poljedelstvo, da bo mogel kmet vsaj dihati. Ker srno agrarna država, ki je navezana na prodajo svojih proizvodov v inozemstvo je bila prva skrb vlade, da z revizijo dosedanjih pogodb in s sklepanjem novih ustvari pogoje za boljši trg. Sklenili smo v tem času nič manj kot 26 novih trgovinskih pogodb, oziroma sporazumov s 13 različnimi državami. Ustvarili smo nove možnosti za ugodnejšo prodajo naših zemljiških pridelkov. V za|gtku smo se seveda morali težko boriti s sankcijami, katere nam je naložila Zveza narodov in katere je naša država kot članica Zveze narodov izvajala lojalno.
Ena največjih socialnih reform, kar jih je bilo kdaj izvedenih, je kmetska zaščita. Država je p odvzela najdalekosežnejše ukrepe, da reši in podpre kmeta, ki je bil prišel na rob propada. Kmetom se je odpisala polovica dolgov. Ta velika socialna reforma je zahtevala tudi veliko žrtev, ki jih je morala p eni vzeti naša država, deloma pa tudi zasebni denarni zavodi in zasebniki. Gotovo se taka reforma ne more izvesti, ne da bi imela tudi kakih' senčnih strani, ali glavni smoter: razdolžiti kmeta je vendarle dosežen. Ta velika reforma se bo čutila prav dobro zlasti potem, koi bodo tudi denarni zavodi in zadruge dosegi« spert popolno likvidnost, na čemer vztrajno delamo. Treba pa je imeti pri tako težkih vprašanjih zaupna;« in potrpežljivost.
Enako skrb pa smo posvečali tudi delavstvu. Z uredbo o minimalnih mezdah smo za-
Pri odkritju spomenika ob 60 letnici osvoboditve Niša izpod turškega jarma, je minister za socialno politiko navzočemu knezu-name-stniku Pavlu izrekel sledeče besede polnega in zaslužnega priznanja:
Na poslednjo željo pokojnega kralja ste bili pozvani, da prevzamete upravo v izredno kočljivem položaju in da kot namestnik mladega kralja nadaljujete delo velikega kralja na pofi konsolidacije in urejevanja upiranjih razmer države. Z neobičajno energijo in modrim presojanjem notranjega in zunanjega položaja države ste izvršili željo ter naročilo pokojnega kralja, da se obvaruje Jugoslavija. Mir v državi, vpostavitev političnega in gospodarskega življenja na zdravo podlago, uve-Jjavljenj« demokracije in popolna varnoet na zunaj so bile osnovna smernice Vašega presojanja notranjega in zunanjega položaja države.
Pod ravnokar omenjenim naslovom prinaša zadnji »Narodni gospodar« z ozirom na napade trgovskih zbornic zanimiv članek, iz katerega ponatiskujemo sledeče:
Trgovci spadajo v vrsto najmanj važnih davčnih zavezancev. Kar tiče skrbi za državne finance in ? ozirotn na trditev belgrajske trgovske zbornice, da so trgovci tisti, ki plačujejo davke ia vse ostale davščine, je treba pripomniti, da se trgovci preveč hvalijo. Zbornicam go vsekakor znani izvori državnih dohodkov. Od približno 10 milijard dinarjev skupnih dohodkov znašajo neposredni davki [zetnljjarma, ttaiušbeaski davek, družbeni davek in prideb-nina) skupaj nekaj nad 2 milijardi dinarjev is to plačajo v večjem delu kmetje in uslužbenci, Na trgovce odpade samo majhen del pridobni-ne, ki znaša okoli 400 milijonov dinarjev. To vsoto plačajo vsa poedina trgovska, industrijska, obrtna, rudarska, prometna, lekarniška, hotelirska itd, podjetja. Koliko plačajo sami tTgovci, ni znano. Pač pa je znano, ds, plačajo samo obrtniki 76 milijonov dinarjev, oziroma blizu četrtine celokupne pridebnine, Ako se upoštevajo vse druge skupine pridobninskih zavezancev, bo težko priti do zaključka, d® plačajo trgovci kot neposredni davek več kakor 100 milj. din. Pa tudi če bi ta vsota bila nekoliko višja, bi to vendar zbornicam ne dajalo pravice, da proglašajo trgovce »za glavne nosilce današnjega gospodarskega reda«. Tem
Ščitili delavca pred izkoriščanjem s strani kapitala, ki je največkrat v rokah tujcev. Mi smo aemlja malega človeka, malega delavca. Kakor eo do srede preteklega stoletja uživali sadov« »aJih žuljev nemški grofje, tako je pozneje z ramahoni kapitalizma posegel po našem narodnem bogastvu tuji kapital. Domačin je bil aamo orodje, da dviga zanj bogastva naše zemlje. Prilično isto je bik. v ostalih delih države ia tako smo doživeli, ko smo se sicer politično osvobodili, da vlada v naši državi f»rav za prav tuji kapital, ki si je znal z brezvestnim izkoriščanjem in podkupovanjem zagotoviti ewje pozicije. Toda danes ne bi bilo na me-eto, če bi se spuščal v naštevanje vsega dela, 1« ga je izvršila vlada r teku dveh let in ki ga misli še issvesti v bližnji bodočnosti. Saj je današnji dan namenjen spominu velikega slovenskega Škofa dr, Jegliča in proslavi naše
V kratkem času značilnega gospodarskega razvoja jo naš narod ponovno dobil vero v svojo s>ilo in moč. Notranji mir je z vsakim dnem zajemal čim dalje bolj vse kraje naše lepe domovine, vera v Vas pa ga je navdala z upanjem v lepše in boljše dneve. To je bil stvaren dokaz, da sa je krenilo odločno naprej k popolni konsolidaciji naših notranjih razmer, — Belgrad je postal značilno politično središče mednarodne politike srednje in vzhodne Evrope. Vzpostavitev prijateljskih odnošajev z državami, s katerimi naša država ni bila v posebnem prijateljstvu, predstavlja krono vaših uspehov v zunanji politiki. Moč in vera našega naroda se pričenja vračati pod vtisi novih zunanjih in notranjih dogodkov in danes vam vsa država v ukreni ljubezni do vaše osebnosti izkazuje polno in zasluženo priznanje.
prej, ker so v zadružništvu pri nas organizirani kmetovalci in potem državni uslužbenci, za katere bi bilo smelo trditi, da so v manjši meri nosilci gospodarskega in društvenega reda nego trgovci. Čas je, da trgovci razumejo, da niso niti edini niti najvažnejši davkoplačevalci. Po naši davčni ureditvi odpade večji del davčne obremenitve na kupovalce, a kupovalci so tisti, ki se organizirajo v zadruge, so tisti, v katerih imenu govori zadružništvo, to so kmetje, uradniki, delavci, obrtniki, ki ne žele izbega-vati obveznosti nasproti državi, ampak iščejo v zadružništvu pot in način, da se izognejo nepotrebnih dajatev v korist posredovalcev.
Banovinski fond za javna dela znaša 2a letošnje leto okrog 10 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev bo odpadlo okrog 5,300.000 za cestna dela, 2,400.000 din za hidrotehnična dela, okrog 1,400.000 din za zagradbo hudournikov, okrog 900.000 pa za različna dela, merjenja in naprave načrtov, Bcdnostni sklad je še posebno namenjen podpiranju brezposelnih z delom in dobivajo večinoma podpore iz bednostnega sklada občine, ki izvršujejo v svojem okolišu s sredstvi iz bednostnega sklada manjša javna dela, pri katerih se zaposlujejo domači brezposelni. V bednostnem skladu bo za letošnje leto
nacionalne borbe za osvobojenje. Kakor pred
20 leti, nas tudi danes prevzema volja, da mora biti naš narod na svoji zemlji svoj gospod, nikomur suženj. Zato dane«, ko obhajamo spomin na majnisko besedo, ponovno kličemo, da majnišk« misel ne sme v na« nikoli ta.tr.reti. V državni skupnosti z brati Hrvati in Srbi hočemo ustvariti boljšo bodočnost.
Nal program jes delo in zopet delo, kakor ga občudujemo v aašasa velikem pokojniku dr. Jegliča!
K.o bo nastopil naš mladi vladar svojo veJiko dolžnost (med množico dolgotrajno in navdušeno odobravanje), mu bomo izročili to državo urejeno, trdno in sposobno največjega razmaha. To je naža najiakrenejša želja in v tem delu naj nas Bog blagoslovi. Vsem vam pa kličem: Bog živil
na razpolago 3,£50.000 din, od česar b-> porah-Ijenega približno polovico za popravilu občin" skih cest, četrt za hidrotehnična deia, ostanek pa za zagradbo hudournikov, pri čemer je v letošnjem let« banovina prvič določila vsoto 300.000 din za izboljšanje travnikov. Marsikje po Sloveniji se da z razmeroma skromnimi stroški lepo dvignili donos travnikov iu p0, stavka 300.000 din predstavlja začetek načrtnega zboljšanja travnikov. V teku let se bode ti izdatki, za katere bo banovina vsako leto našla potrebna sredstva, bogato poplačali,
Skoraj 14 milijonov dinarjev, ki jih bo letošnje leto banovina žrtvovala iz svojih sredstev za javna dela, pomenijo za Slovenijo zelo mnogo. Če upoštevamo, da se bodo poleg banovinskih javnih del nadaljevala in na novo začela tudi druga večja javna dela, za katere daje sredstva država, potem smemo biti prepričani, da bo v letošnjem ietu pač večina z» delo voljnih brezposelnih mogla priti do dela in zaslužka. V svojem načrtu izvedbe javnih del v Slovenju »ta stroške obeh banovinskih fondov, je tehnični oddelek banske uprave upošteval seveda tudi lansko leto začeta javna dela, ki še niso bila končana. Tako se bodo nadaljevala vsa lansko leto prekinjena cestna dela, regulacije in melioracije. Začetih bo tudi nekaj novih. Tehnični oddelek banske uprave se pri razdelitvi del ozira vedno tudi na to, kakšne sc krajevne razmere in potrebe. Poleg upoštevanja siromašnih občin in nujnosti javnega dela pa ni zanemarjeno načrtno delo, ki stremi za tem, da se vsa javna dela gradijo tako, da so režijski stroški čim manjši in da čim večji del preračunane vsote odpade na mezde,

s? slovenskem Sok&h
Sokol kralje vase Jugoslavije je po svojih namenih, ki naj bi jih imel, veledržavna tvorba. Dočim na spioSn® v Srbiji Sokol res zbira okrof sebe vse narodno čuteče ljudi, so nam zlasti zadnji tedni več kot jatrno pokazali, e« hočejo gotovi čimtelji napraviti iz Sokola i Sloveniji avantgardo za propadlo Jug. n««;-stranko. V tem položaju je Sokol v Sloveniji za ogromno večino slovenskega naroda naravnost neznosljiv in bi mogle biti posledice, ako pojde tako naprej, za narod in državo uedogledne. Zato so bile več kot na mesta besede, fei jih je v tem pogledu ob ogromnem odobravanju velike množice, zbrane na taboru v Slovenjgredcu, izrekel bivši predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar. Vprašal |«; Ali je morda samo slučaj, da so bili napadalci na avtobus ljubljanskih akademikov vp«v člani Sokola in med njimi sam načelnik sokola pri Sv. Lenartu m staroste Sokola mariborske sokolske župe? In vendar je bil oW* Petra Živkoviča v Sloveniji očivšdno zgo.j po Uličen, Ali je samo slučaj, da so državnoi » stavo v Laškem pri Celju raztezali trije tamkajšnjega Sokole.? Ali ;e morda samo s čaj, da so se v Ljubljani na topovski »t. ei grada, ki naj bi naznanil požar, zbrali vpr člani Sokola, ki so potem v sviiu monstrirali proti sedanji vladi in za ' „ viča? Ali je morda sasno slučaj, da so no tabor slovenskih tastov i« mož motiti ra Sokoli? Ali je morda samo »lučaj, da «« » ležence tega tabora, ko so se . . . . ■ domov, v Žalcu, prt Sv. Petru v Savtaj»M° lini, v Polzeli in še v nekaterih drugm « napadali vprav Sokoli?
DO MOV IN I
Po temnih dnevih vstaja' aaia katoliška prosta k novemu življenju in delu aa bodočnost. J^rinjalo s« zopet vrste naše mladine na novo delo v nov 6a» za boljšo bodočnost našo in naše skupne domovine. Temu pričajo Številni prosvetni in fantovski tabori Sirom Slovenije, rosavje pri tem obnovitvenem delu ae sme zaoatati. Vtdemsko pro-ivetno okrožje in Posavsko fantovsko okrožje priredita v nedeljo 8, avgusta v Rajhenburgu »Posavski prosvetni tabor«, ca Itaterfcga vabimo vse nnSe može is fante, žen« m dekleta. Nihče naj se oatane ta dan doma! Pokažimo, da nas temni in trdi dnevi preteklosti niso štrli, ampak okrepili «t potunožlli. Posavski prosvetni tabor v Rajhenburgu naj bo mogočna manifestacija Posavja za «a$e obaovljeno delu.
h raznih km$e®
ml.ljil ii ml h»wi|imii ll««ll .......... ......ii i« lili iiii .................. r i ii ■ ■,11
Reteče. Množin so znane Reteče pri Skofii Loki koi priljubljena žzletua točka, predvsem pa kot zaželjeno kopališče. Lepa je le vas, samo eno ji manjka — primerna ljudska žols. Mnogi najbrž niti ne vedo, da v Reteč&h obstoja Irirazredna šola. Le redki opazijo na neznatai rszdrapani stavbi uapis »Narodna šola«. Ta razpadajoč® enoriured-niea že mnogo let nosi žig trir&zrednice, Ker ima ie eno učilnico, ioni v najemu ie drugo učilnico v izmeri 20 kvadratnih metrov, kamor dnevno zahaja j>o 60 učencev. V Šolski učilnici pa žrozi učencem, aa se jim vsak čas uetsjojo na glave trasnovi, podprti v strop. In v teh razmerah se muči letno do 160 otrok. Vsi dosedanji napori niso mogli režiti tega nesrečnega šolskega -vprašanja. Skozi mnogo let se je nabiral stavbeni fond, ki ps v večini ni likviden. Vendar razpolaga današnji novi odbor s precejšnjo gotovino, ki bo omogočila pričetek zidanja z najetjem posojila. Občinski odbor je tudi sprejel gospodarski načrt, po katerem bo nova šola amortizirana v 10 ietHi. Načrt nove Stirjrszrediiice je izdelal tehnični oddelek bauske uprave m je strogo iikonomače« io v gorenjskem »iogu. Stavba bo enonatlstropna i plitvo streho. Le učiteljska sta-
novanja ne bodo zadovoljiv«, kar se bo, upamo, popravilo pri gradnji Proračun cele stavb® znaša 530.000 din, a je upati na solatno anižanje pri licitaciji, ki bo 15. julija. Takoj po nape!! licitaciji bo odbor priče! z Kidanjem, tako da bo letos stavba gotova vsaj v atirovem »tanj®, Reteče bodo taSio mnogo pridobile na zunanjem videzu, otroci in starši pa bodo zadovoljni, «6 jim bo lak res učilnica, ne pa mučilnica. Ljudstvo tudi upa in veruje na vso pomoč oblasti, »lasti banovine, ki vedno pokaže popolno razumevanje ta potrebe našega podeželskega ljudstva,
SiBorjet*. C« verjamete ali ae, da je Novakova Micka iz Toplic dn« 29. junija v hosti dobila gobo-jurja, ki je imela premer klobuka 30 em, steblo debelo 9 cm, višino 20 cm in je tehtala dobro kilo. Papirnatih »jur.jcv« se pri nas *e nekateri spominjajo m morda jih tudi imajo, a ta gozdni jur je vzbudil pa splošno pozornost, — Na Sniai-jetsko nedeljo 11, julija, ko bo pri nas iegnanje, bo obenem blagoslovitev novega gasilskega donsa, ki najbrž po velikosti m lepoti »ima para v Sloveniji. Po «clgcletnem neumornem prizadevanju predsednika četo Karlovika bo v Smarjeti stal lep gasilski dom, ki bo t ponos soseski kot je topna cerkev lari, Pridite ta dan od hlisa to daleč in si oglejte ob« stavbi, ki ata f.nl javite r mrzel plaSč dolgffv. Papirnati pa tudi kova«! cbkladki bodo boJest olajšali,
Le»ko»ec pri Krike®. Ro«ttarski shod pri Sveti Ani v Leskove« bo letos v nedeljo 25. julija, to je dan pred #v. A*io. Cerkvetto opravilo bo ob 6 iju-traj iai ob 10 dopoldne. Častilci »v. Ane, bližnji ia daJjnji, povabljemil
Trebelso pri Mofcrossogo, V šolskem vrtu v Mokronogu je tat pustih gramofon, ukraden čevljarju Leopoldu Pavlinu o«. Trebelneai. Kako ve-teujt? v hiši, ko ga je orožnik vrnili — Prometa z vinom ai. Brez zadruge ne ho Slo! A ljudstvo nima več »rčnoati sa zadružništvo. — V Lskaici, župnija Mokronog, so s» stepli pri pijači (točenju pod vejico). En fant z»feo4*c leži v bolnišnici, — MUd konj je »daril v glavp Jožefa Mikiiča, člana občinske uprave. Konj Io ni bil podkovan, ni velike nevarnosti. — Povozil »* je Anton Anaelj, občinski
odbornik, ko je vozi! deske. Zdravi se v bolnišnici. — Šest tatov ja zahrepenek) po vinu. Prišli so k eidanici pokojne Terezije Grlica v Čažnji vasi. So jih prepodili.
Višnja gora, V Višnji gori na Starem gradu so ob priliki evharističnega kongresa naši vrii fantje
postavili visok križ, viden na menje maše-ga Odrešenja ie na Vi-:' prazaiik — ponoči neznan zIočit se zgražajo nad! bogokletstvom. svetna pravica, naj ve, da bo." Sumi se, da mora biti lopov ' gori, ker po naših vaseb je isti, ki j® ob brr elektriko. — Te d
mi, To zna-i — državni odri. Ljudje ga ne najde avici ne uide. najbrž v Višnji . propalic. Morda učer pri fari ugasnil Jili pregled informa-
tivnega časopisja, yiu.aja v faro. Tole smo ugotovili: V našo faro prihaja 32 Slovencev, 165 Domoljubov ter 5 Slovenskih domov, skupaj 202. —> Nam nasprotnega časopisja pa je od jeneesarskega Jutra preko Piscljevega Kmetijca do histeričnega Pohoda skupaj 36. Iz družin, ki požira duševno hrano iz slabega časopisja, rastejo podiratelji križev in požigalci cerkva. Oče, nikar ne reci: Meni noben časopis ne škoduje, ker mislim s svojo glavo. Ni res, tista glava, ki misli namesto teb« ia namesto tvoje družine je časopis, ki prihaja v hišo.
Telesom V torek, 18. julija proti večeru bo sprejel« naža župnija v svojo sredo novomaScika
f. Franca štempiharja, ki je duhovnik šibecižke kofije v Dalmaciji. V nedeljo, 18. julija ob 10 bo tu slovesnost nove svete maše. Za takrat upamo, d« se bo ?iaža prostorna cerkev napolnila B verniki, ki bodo prihiteli iz bližnje in daljne okolice k tej slovesnosti. Cerkveno predutojništvo se je potrudilo, da je kot pripravo na novo sv. mašo popravilo stopnišče pred cerkvijo. Farani so pripeljali veliko voz peske, da se ves ta prostor lopo posuje, in tudi v denarju prispevali za kritje
Boouiiiili
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi* Ima vedno lepe slike v bakro« tiskrs. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljnbljana, Jtigtjslov. "tiskarna.
RAZNO
Kdor zna, pa aaa, Joža: »Posodi mi deset dinarjev, saj si dober človek.« — MIha: »Žal, imam pri aebi komaj sedem dinarjev.. — Joža: »Pa daj teh sedem, ostale tri mi ostaneš dolžan.«
Snidenje, Tat tatu: »Zakaj si tu?« — »Vlomil sem v neko banko, pa so me prijeli.« — »Iu ti?« — »Bil sem ravnatelj tiste banke, v katero ste vlomili, ia m ne prijeli.«
Okrog leta 17G0 eo si plešasti ljudje na Angleškem drgnili glavo s čebulo, potem pa isto namazali še z medom. Kolikim je to čudno zdravilo pripomoglo do zopetnih a&s, nam zgodovina nič "e poroča.
| V srednjem veku je bi-•a za peke v mestu Nue-remberg, v Nemčiji, določna občutna kazen :;a Prekratko vago kruha. 1^'trija te postave so lavno na trgu na vrvi pridanega »tunkali« v *°<tn|ak do onemoglosti. • Sei ponoči sveti-l°-V brazilijanskih goz-so odkrili gobe, ki Josežejo velikost člove-«lave in ponoči izža-rev»)o zelenkasto svetio-
L. Oangbofer:
32
ih
Roma)!) iz zače!ka 12, stoletja Poslovenil Blaž Poz rtič
Z zavzetimi očmi je opazoval Z i "enot prijazno podobo, in sončni mir tega prostora je toplo govoril njegovemu srcu. Oddahnil se je, kakor da se mu je riajšalo pri duši, in z naglimi koraki je krenil proti Šotoroma. Ogledujoč se za vhodom, je obkrožil prvi gotor, toda nenadoma mu je noga zastala ko vkopana ob nepričakovanem pogledu. Pokoncu, v človeški velikosti je stalo do-vrSeno razpelo pred njim, b križnim lesom zasajeno v zemljo. Sonce se je odbijalo na sušečih se barvah s preprosto umetnostjo izrezljanega in genljivega lika; resna golote bledega telesa s svojimi rdečimi ranami je govorila netni jezik bolečin, vendar milo in prijazno je zrlo na ramo nagnjeno obličje. Z razprostrtima rokama je stal tihi lik pred Zigenotom, kakor da ga hoče jKizdravljajoč objeti in mu reči: »Pri tebi je stiska, pri meni pomoč! Pridi na moje prsi!«
Drget je epreletel ribiča, m njegove ustnice so se gibale pri negovorjenih besedah; počasi so »e dvignile njegove lakti in v tem ko si je z eno roko odkril glavo,, se ie i drugo pokrižal po čelu in ustih, kakor je HilUSalk, stari župnik V Medinjem logu, naučil nekoč petnajstletnega krščenca. V tem hipu se je premaknila gotorna zavesa in Ebervajn je stopil na prosto; ko je zagledal ribiča se je trudni izraz, ki so ga kazale njegove poteze, spremenil v nenadno radost, in obe roki je Btegnil Zige-notu v pozdrav .»Dostikrat v teh dneh sem premišljeval,
kdaj in kje t® bom zopet našel. Zdaj ai priSel sam ia lastne voljo — pozdravljam tek
Zigenot je uegel menihu v roke in molče prikimaj!; počasi, je okrenil pogled čez ramo in se ozrl zopet v sveto podobo. »Kako dobrotno me gleda, pa mora vendar trpe* tik je dejal tiho predse. »Verujem, da je v resnici Bog!«
Ebervajnove oči so zasijale, »Zakaj to vera ješ?«
»Trpeti in biti dooer — gospod, to je težko, tega m zmore pač noben človek.«
»Ali ne misliš, Zigenot, da bi ee Sega mogel naučiti od Njega, ki je umrl tudi zate? Poglej njegove rane, poglej, kako se zadira trnje v njegovo čelo, in vendar je blagoslavljal v zadnjih vzdihih svoje mučitelje In prosil svojega nebeškega Očeta: .Odpusti jim, aaj ne vedo, kaj delajo!' Ali ti ni moč, da bi se ravnal po Njegovem vzgiedu?«
»To bo trdo, gospod! Saj sem vendar samo človek!« S počasno roko si je popravil Zigenot lase na čelc.
Tedaj je zapazil Ebervajn kri in rane na ribiSovem laktu in prestrašen vpraM: »Ali si ranjen? Kaj se je pripetilo?« In ne da bi čakal na odgovor, je cdhitel v Šotor,
Osupel je gledal Zigenot za njim.
Z balzamom in platnom se je vrnil Ebervajn. »Nuj* sedi sem na to skalo in mi daj laket, da ga obvežem!«
»To-da, gospod!« Zigenot jo zardel ko deklica. »Teh nekaj prask, še ne čutim jih ne!«
^Prosta te, ne zavračaj pomoči!«
In ribič se Je spustil na kamen, stegnil roko in se nasmehnil. Čez neki čas je rekel: »Mehko roko imaš biti bi utegnila tudi dobra ln ne bi stiskala ravno preve« hudo kot gosposka.«
Ebervajn se ie ozrl kvišku, s Kaj hočeš s temi bo-aedami?«
zidarskih stroškov. Fantje pridno pnpravliaiomltt-je, dekleta imajo tudi dosti skrbi, da "»Pletejo dovoli vencev za okras mlajev. Mlajši rod se posebno veseli nove sv. maše, ker take slovesnosti še ni doživel, saj poteče letos 27 let, odkar je bila tu zadnjič nova sv. maša.	...
Brasnice pri Novem mestu. Dne 12. junija je bilo pri nas zborovanje učiteljskega društva z» bo dni okraj Novo mesto, ki se ga je udeležilo nad 40 učnih oseb. P« zborovanju v Soli je uciteljstvo odšlo ris pokopališče, kjer je počastilo spomin pokorne«* nadufitelja Sile, ki je deloval tukaj dolgo vrsto let. Na grob so položili cvetje, domači pevci pa so zapeli žalostinko. Nato so odšli zborovalci v gasilski dom, kjer jih je pozdravil domači predsednik občine Anton G as voda, šolski otro« in odra.«!', pa so zspeli nekaj pesmi. Po ogledu *up-ne cerkve, kjer so občudovali zborovalci krasne oltarne slike is lepo notranjost, se je končal dopoldanski spored, ki mu je v začetku prisostvoval naš novi sreski načelnik g. Vidmar. — Dne 24. junija, rs» kresni dan, so naši vrli brusniški gasilci pohiteli na pomoč mizarju Jožefu Erjavcu, ki mu je zgorel koaolec z mrvo, deskami in drvmi. Po preteku 20 minut so bili gasilci a« kraju požara in so omejili delovanje ognjenih zubljev, da ni zgorela še hiš«.
Raka pri Krškem. Nesreča pa res nikdar ne počiva. Zadnjič je Kukčev iz Ravnega, vozeč kolo, tako nesrečno zadel v nasproti prihajajoči vos, da si j® na ojesu predrt trebuh iti mu je izstopil drob. V bolnišnici so gs operirali. Na Peterovo se je tudi s kolesom občutno ponesrečil KSemeu-čičev Tine iz Revnega. So ga mestu prevideli. — Kot so imeli Marijini vrtci spodnjega dela riek«-nije svoj tabor v Lurdu, tako bo za ostale župnije meseca avgusta na Raki. — Vest o nenadni smrti nadškofa dr. Jegliča je tudi pri nas žalostno odjeknila. Saj je bil blagi vUdika »lasti med kmet-skici ljudstvom priljubljen. Slava njegovemu spominu!
šmihci pri Sevem iaesia. — V naži fnri imamo leto« zopet dve veliki slovesnosti: dva naša farana, čč. gg. Mohor Jane* s Potovrha in Peče Jož«l iz Smolenje vasi, oba sinova vernih kmečkih staršev, bosta pel* letos novo mašo. Domači fantje so jima prihiteli že v nedeljo naproti »a kolesih in n* konjih, za nove maše pa jima zdaj postavljajo mlaje, dekleta p» pletejo vence. SsSe Sjsdlstv® je Se ponosno na svoje duhovnike!

V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Javorje aad Skofjo |
i	15 Lako. Tukaj je umrl i
'	CM v 74. letu starosti Ko- i
"^m kelj Anton. Pokojni je j bil skoz! 40 let kiju- j čar pri podružni cerkvi sv. Valentina v Jarčjem brdu. Ves ta čas se je veliko trudil in prizadeval za lepote t® romarske cerkve. Bil je globoko veren in vdan sveti Cerkvi. Rad je prebiral krščanske časopise, posebno > Domoljubu t, katerega naročnik je bil, odkar izhaja. Mohorjeve knjige so mu bile prijateljice in svetovalke od mladosti. Udejstvoval se je tudi kot živinozdravnik-sanioiik ter rad ljudem pomagal s dobrim nasvetom. Bil je dober gospodar in družinski oče; dolgo vrsto let tudi občinski odbornik. Naj nrn povrne Bog, kar je dobrega storil.
Cerklje as reajsfceas. V ihtečih sunkih je šel v nedeljo, 27. iunija gls« dvorjanskih zvonov preko cerkljansko ravni ae. sSeršeii Franc, po domače Grilčev Francelj iz Dvorij je umrl 26. junija v Kosovski Miirovlei.« Kar verjeti nismo mogli. Francelj, ta verni, veseli, pošteni fant, ki se je pred meseci od uas poslovil bres hrupa z mirno besedo: je za vedno odšel od nas. „—, bratje, sestre. Potrti smo obstal! fantje. — Zeksj ai maral oditi ravno TI? se sprašujemo. Ti, ki ie je mati izmed vseh najbolj ljubila? TI, ki si mm fante!« bi! tako lep zgled vernega, poštenega, ssnsčajnega fanta? Zdi se, da je Tvoja mati razumela božji naSrt, zakaj si ravno Ti odšel: Zato, da bi brstom in sestram svetil s svojim lepim zgledom. In če bi zašli, d« se bodo ob Tvojem zgledu vrnili na pot vernega, čistega življenja. Mi pa dostavljamo tej besedi |
»Saj se kmalu vidimo,'-Zajokali so mati, ode.
Tvoje matere: ne samo domačim, tudi 2a fant« si sedaj, ko Tvoje truplo čeks vstajenj« v tuji zemlji, živ sgled, kakšni bodimo: verni t8 vse dobro dovzetni, v fantovski in dekliiSki drkol v govorjenju in obnašanju pošteni, veseli in od ločni slovenski fantje. Kajti tak si bil Ti. Veren fant, ki se svoje vernosti ni sramoval pred drugimi. Bil si fant, ki ai za svoje verno življenj« doma in v naši družbi črpal moč pri božjem zdravniku, Jezusu. Na Jezusa tudi v bolezni Visi pozabil. Francelj, sam ne veš, kako vesel Te je bil duhovnik, ki Te je z božjim kruhom okrepčal malo pred smrtjo, katere nisi slutil, ko si mu dejal: >Gospod, na prvo nedeljo v mesecu xoppt prosim za sv. obhajilo « Tudi pri vojakih na prvo nedeljo v mesecu nisi hotel biti brez božjegs kruha. A želja ss Ti ni Izpolnila: prvo nedeljo ei uživali Boga ie onstran groba. — Franeeljl V svoji skromnosti se nisi nikdar silil v ospredje, čeprav si rad pomagal, kjer je bilo potrebno. daj pa si pred nami: Tvoj značaj bodi nafa !u{, da bo tudi naša smrt tako mirna, udang in vesela, kot je bila Tvoja. Uživaj plačilo pri Bogu, Pri božjem učeniku pa ne pozabi žalostnih domačih In nas — fantov.
Iz naših dmM&v
Stara 1/skc. V nedeljo 27, junij* je bita pri nas blagoslovite'.' in otvoritev novega Pm-svetnega doma. Vsa slavno*! je potekla zelo prisrčno in so vsi udeleifici odnesli »i nas najlepta vtise. Dramatakl odsek nam je na predvečer prikazal Jalenove »Kojeniee«, vend«r pa se je n« obrazih igralcev, ki so svoje vloge rešili Se kar zadovoljivo, poznala utrujenost. Glavna sloves-nost se je začela v nedeljo z veličastnim »prevodom v dekanijsko cerkev. Sv. mašo je opravil iS. g. kanonik M. Mrak in tudi blagoslovil novi dom. Moški zbor je zapel tri pesmi, g. V. Demšar p« ie »risal pomen prosvetnega doma rs katoliška izobrazbo. Popoldne je bila v novi dvorani slav-nostna akademija. Na proaramu je bila godbe, več telovadnih točk itd. Priznanje nabito poln« dvorane pa je «iasi! žel moški zbor. 7bor, ki j»
v osebi g. kaplana K. Saboika dobil izvrstnegu dirigenta in oblikovalca, Ima dobre moči. Tudi mešani »bor d« slutiti, da »e bo |>od veščim vodstvom g. Babniha Se razvil. Popoldanski govornik, naš domačin, g. dr. Zdravko Kalan pa je izčrpno govoril o temeljih slov. kat. prosvete. Staroioski
»Da ti povem naravnost — prišel sem, ker sem te
hotel vprašati: s kakšno pravico ste prišli v našo dolino? Ali ste gospodje v Gadenu ali ne?«
• »Najprej tvojo rane iu potem tvoje vprašanje!« je odgovori! Ebervajn mirno in ovil belo platno okoli Zige>-nolovega lakta.
V tem je prišel od potočka brat Vampo, neaoč. napolnjeno ročko. Že od daleč je zapazil gosta, in ko je dospel bliže in spozna! ribiča, mu je šinila svetla rdečica veselja v njegov okrogli obraz. V slutnji vsega dobrega, ki ga je obetal ta obisk, je mlasknil z jezikom in napel listnice. Kar naravnost bi bil rad stekel k ribiču, toda videl je, da je pater Ebervajn sedel zraven Zigenota in začel govoriti, zalo si ni upal motiti pogovora. Zavil je h kurišču, da bi se loti! svojega vročega posla. Toda venomer je škilil tja k obema in oprezoval na vse strani, ali ne bi morda kje zapazil protioe; zakaj kjer je trnek, ne more biti lagvič predaleč. Minil je dobršen čas, in še vedno sta onadva govorila. Nad jaso je ugasnila sončna svetloba, in večerne sence so tirale svojo temno preprogo po tleh naokrog; samo vrhovi gora so še žareli v rdečem zlatu. Naposled je ribič vstal; njegov obraz je gorel od vzburjenosti in njegove osi so sijale.
»In to, gospod, to vse smem povedati ljudem na veču, na vero in mož besedo?«
»Da, Zigenot I In kar sem obljubil, hočem izpolniti. Veri m se z besedo gosposke v tvojo svobodno roko.«
Njuni roki sta se sklenili, in ribič je dejal: >Tebi verjamem brez prič in pečata. Tvoje oči so kakor čista voda — gledani vanje in vidim: tvoja beseda je železo. Ako ni vere pri tebi, je ni pri nikomer več. Tvoj sem srn življenje in smrt. Ko bo veče končano, se vrnem.«
»Nekaj mi še povej I Zavzel si se za ijudi po dolini kakor gre pravemu možu. Slišal sem, na kaj upajo in
česa si žele — zakaj molčiš o tem, kaj trpe in česa se boje? Slabo so mi poročali o Vacemanu in njegovi družini.«
Senca je zastrla Zigenotov obraz, in s trepetajočim glasom je dejal: »Prišel sem, da bi vprašal, ne da bi sodil in tožil. Tudi ni prav, da bi govoril, preden ni razsodilo veče.«
>Vidim, da nočeš odgovarjati, in ne bom dalje spraševal. Vendar še eno! Za vsakega drugega si našel besedo, samo zase ne. Mar sam ne terjaš nič za svoj dom in pravico?"
Ribič je zmaja! z glavo. >0 Sem drugikrat, gospod! Ni treba vsega naenkrat.':
Ebervajn je položil Zigenotu roko na laket. »Ne zapiraj se vase! Ko si prišel, nem ti bral žalost v očeh in skrb v obrazu. Postal sem ti prijatelj v tej uri — ali mi nočeš razkriti svojega srca?«
Zigenot je molčal. Tedaj je zahreščalo blizu v šumi padajoče drevo, razlegel se je vrisk in nato odmevajoči Švajker je v gias: »Delopust, vi dobri božji hlapci!«
Zazabljeno je pogledal ribič kvišku in potegnil z dlanjo čez čelo.
»Govori, Zigenot! Razkrij mi svojo skrb! Morda ti morem pomagati!«
»Pomagati? Mislim, da mi bo pomagala pač še lastna roka. Ako omaga ta, gospod, potem bo tudi tvoja pomoč zaman — ali pa bi jih moralo že jutri stopiti sto na tvojo stran.«
»Na moji strani je samo eden! Toda ta edini, Zigenot. jc močnejši ko tisoč mož v orožju in oklepu. Ozri se gor k Njemu k In objemši ribiča okoli ramen, je pokazal Ebervajn na sveto podobo.«
»Ta?« je spolzelo rahlo z Zigecolovih ustnic
bo. Njihova svetloba ie lako silna, da se lahko ob njej bere tudi v mirnejši noči. Tamošnjt. divjaki jih seve uporabljajo kot svetilke. Zastonj so, gorijo brez petroleja a" električnega toka m služijo ljudem dolga leta.
Čez tisoč let ne bo več živali, trdi ameriški |>«. lesor Olrich. V tej dol" bodo izčrpani vsi peno-tajski vrelci in bodo izM-
pini vsi premogovniki.
Ljudem bo ostala za kurjavo in pogon f«'!1®/1; Vetra, sončna toplot« n sila morskih va.ov. . "t domače in divje živa" bodo iztrebi jene, «wj jih bo nekaj umetno om njenih v i valsk.h vrt* ,, h Človek bo samo rastlinsko	•
ki pa mu bo zadostova a, ker bo vsa dela opravil zanj stroj.
Dva nobejjla .t^fj Prejšnji teden je fljg v Hali na Tirolskem vedar z ^ema tned f^ ma. Odpeljal je: živ«'' hlev nekega hotela ter I priklenil na verige. « rini pa sta kmalu uW.
E SV® na S*
Eden izmed1 medvf V'
ie	f&Mfc
mcah v tretje » a. > hotela, drugi pa 1«
<ioai je blagoslovljen. Zgradili smo ga na pobudo in pod vodstvom našega g. Babnika. Bog naj poplača vsem dobrotnikom in vsem, ki so po svojih [nočeh pomagali, da naš »Starološki dom> »ioji.
Smihel pri Novem mesto. Naše Prosvetno društvo je zaključilo svojo igralsko delo z veliko predstavo na prostem. Po dvomesečnih pripravah [e v sobote« 26. isvečer in v nedeljo 27. junija popoldne uprizorilo pod lipo na sredi Smiheln Vom-bergarjevo komedijo »Vodo«. Igra je bila za Smihel in vso okolico velik dogodek, saj je pri njej sodelovalo nad sto ljudi: godba, gasilci, narodne noše, šc-lskn mladina itd. Kljub smešnosti nas je igra nazorno učila, du je samo v složnem delu uspeh, kar tudi z« Smihel ni brez pomena, saj tudi pri nas marsikaj »napeljujemo«,
Vavta vsa. Gasilno društvo obhaja leto« 30 letnico svojega obstoja. To obletnico h&že slovesno praznovati v nedeljo 11. julij«. V večjo proslavo te-Ija jubileja si je nabavilo druitveni prapor, ki bo blagoslovljen to nedeljo po sv. m aii, katera bo izjemoma ob pol »0 na prostem. Popoldne pa bo na prostore etu senčnem vrtu velika vrtna" veselica, h kaieri so vabljeni vsi prijatelji od blizu iu daleč. V kritje stroškov za prapor se bodo zabijali po blagoslovitvi tudi žeblji v prapor ia sicer zlati po 100 din, srebrni pa po 75 din. — Prosvetno druStvo pa pHredi na žegnanje 23. julija pomenljivo igro >!z življenja sv. Jakobe« {farnega patroaa). Prijatelji, ne zamudite teh iepib prireditev!
Ribno pri Bletiu. Na praznik »v. Petra in Pavi« »o šolarji pod vodstvom učiteljstva priredili vidov-danske proslavo. Na vsporedu so bile dek!amacije, igrice in petje. Bilo je vse prisrčno in primerno za oiroke in za občinstvo, ki je čisto napolnilo veliko dvorano.
Z&dobrovu—Snoberje. Pri žrebanju efektne loterije nnSe prosi. «ss. čet«- so bile dvignjene naslednje Stev.: 796. (M. 1512, 1882, 1719, 682,1526, 1131. 67«. 1605, 259, 71, 1558, 592. 1H7, 999, 1720, 79». 1882. 192«. 91, «10, 1885, 417, 82, 1947, 273, 567. 1049. 1299. 488. 88, 1(192, 1486, 107, 1021, 677, 35, 1173, 1907. Dobitki se dobijo pri tov. KainSku v Zg. Zadobrevi 17.
Besniftt. Številke »ročk dobrodelne loterije prosvetnega društv« v Basnici, ki so bile izžrebane v nedeljo, dne 4. julija v BesnicL, so sledeče: 1, G, 32, 104, 168, 200, 222, 308, 327, 315, 382. 444, 438, 526, 590, 549. 550, 581, 722, 785, 79.). 812, 822. («53, 878 898, 926. 1053, 1061, 1106, 1114, U71, 1190, 1202. 1251, 1258, 1270,1301,15524. 1380, 1360, 1465, 1495, 1510, 1549,1596,1006,1687,
1760, 1884, 1855, 1954,2048, 2094, 2100, 2124, 2826, 2380, 2890, 2391, 2433, 2485, 2458, 2468/ 2480 2497, 2503, 2523, 2662, 2727, 2728, 2778, 2802 2806, 2847, 2869, 2906, 2925. - Lastniki tablic g temi številkami naj dvignejo dobitke v snem me-secu, sicer dobitki zapadejo v korist prosvetnega doma v Desnici
»Kovaške tekme"
V Zagradcu na Dolenjskem je društvo kmet. fantov in deklet priredilo prečudno tekmo koscev. Že zgodaj zjutraj so Stupnikov oče pekli v Smrečju dva koštruna za drage goste. Popoldne se je pa zares začelo. Najprej smo videli sprevod skozi Zagradec. Udeleženci z Valične vasi so imeli cn vezu kovaško nakovalo, na katerem so s težkim kladivom kovali plužrio Črtalo. Ljudje so zvedavo
fledali te čudne kovače iu njihovo »reštengo«. den je dobro pripomnil, da bi naj mesto črtala vzeli srp; sr,j sta kladivo in srp znak trinoga Stalina, ki ga glasilo društva kmet fimtov in deklet tako zelo porajta ...Po tem imenitnem sprevodu so gospodje govorniki dobili besedo. Eden, ki je menda iz Ljubljane prišel, nas je najprej učil nova poglavja katekizma o skrunjenju nedelj in praznikov. Za kcnec je pa še pristavil, da bodo kmplu frčale po tleh glave vseh nasprotnikov tako, kakor rožic« na Matjaževem travniku, kamor, so sli nato kosci dirket. Zmagala je menda riska tekmovalka iz Bele ce; kve, ki je dobila za nagrado lakaste šolnčke. — Da je bilo treba dobro zaliti oba pečena koštruna, »e samo po sebi razume. Tc je bil glavni in najobširnejši del prireditve. In da se ne opnsti navada, je bil za likot pri Matjažu še pristen pretep z noži in poleni, o čemer bodo govorili še žandarji, dohtarji in sodišče. Tako smo pri nas kosili in kmečkim žuljem čast dajali.
KAPJO LJUBLJANA _
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 18.16 Plošče, 14 Vreme, boiza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestil*.
Četrtek, 8. julija: 19.30 Nac. ur« — 19.50 Deset minut zabave - 20 Plošče — 20.10 javni dela v dravski banovini — 20.30 Večer operae giasbe — 22.15 Radij«ki orkester. — Petek, 9. julija: 19.30 Nac. ura — 10.50 Zanimivosti — 20 Plošče — 20.10 Kmečka žena — 20.30 Koncert veselih pesmi in
arij — 23.15 Angieške plošče. — Sobota. 10. julija« 18 Pevski sekatet »Mladost« — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki — 20.30 Prenos siin Koničnega koncerta -- 22.15 Plošče. — Nedelja, 11. julija: 8 Koncert na dveh klavirjih — 9 Cas, spored, poročila — 9.15 Plošče — 9.45 Verski govor
—	10 Prenos ccrkvene glasbe — 11 Plošče — 11.30 Otroška ura — 12 Koncert radijskega orkestra — 17 Stanje mlekarstva pri nas in drugod — 17.30 Lahka glasba in vesele pesmi — 19.30 Nac. ura — 19.50 Plošče — 20,15 Izlet na kmete, vesela zvočna igra
—	32.15 Radijski orkester. — Ponedeljefc. 12. iul.s 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Plošča
—	20,10 V. N. Nemirovič Dančenko — 20.30 Koncert »Sloge* — 21.15 Plošče — 21.30 Radijski orkester - 21.15 Plošče — 21.30 Radijski orkester
—	22.15 Radijski orkester. — Torek, 13. julija: 19.30 Nac. ura —■ 19.50 Deset minut zabave — 20 Plošče
—	20.10 Delavska ura — 20.30 Operni spevi — 22.15 Radijski orkester. — Sreda. 14. julija: 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19i>0 Sah — 20 Plošče — 20.1(1 Kostei in Kosteici — 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine — 22.15 Radijski jazz,
RAZNO	;
n Dvomesečni 4eček se da za svojega. Informacije se dobe v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Ljubljana, Lfpičeva ulica.
k Kotla; varčno ln dobrot Izšla j« zbirka preizkušenih pa že nikdar objavljenih navodil iu receptov za kuho, vkubavanje in sušenj* sadja, pripravljanja sadnih »okov itd. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča s* pri upravi Vigrc«!' Ljubljana, Masarykova cesta 12. -
Zemljevid Gorenjske. V merilu 1:75.000 (v velikosti 94X50 cm), porabea tako za turiste, kolesarje In avtomobilista. Sega n« jugu do Škofje Loke in KudejuCne ter na severu malodane do avstrijske meje, si« vzhodu od Cerkelj in Grin-tovca in ua zahodu do Mangartove skupine ia Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančna, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah in Triglavskem pogorju, dalj« pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je iako nizka — soj stane le 5 Din. Založil' ga je Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
del 10 letno deklko, ki jo jt srečal, ter jo obdeloval »6voiimi šapami. Deklica je klicala na (»moč, kar )f opozorilo ljudi, da eo prihiteli in deklico rešili iz smrtne nevarnosti. Tedaj je prihitei tudi med-vedar iz gostilne ter je zverino odvedel nazaj v Mev. Težko poškodovano deklico pa so morali odpeljati takoj v bolnišnica Ufugi medved pa si ji Privoščil drugačno zabavo. Razgrajal je po hotelu l" r«btl več oken in vrsi. " hotela so ga končno Preenali, toda še se ni dal Pnieli ter je pobegnil v »nove in obiskal še več J1*' kjer je povsod kaj "bil m pohodil. Sele po ™cstranskem razdejanju """dveda ukrotili in
flA?criki te v 13 <>""
;tl h k*1" kazen na smrt »ml. z obeSanjem,
"držav ima 2a t0 elfik„
Nevade, in Wyo-»»« »e rabi .lethal.
lahko izbere ve-
Cii,Sh.U,lrIm«v- Ek«-
»S' \h.ode [»lan«, Cm' -Mit=hiaan. Mi.
Vth D.LNorth !n .asu "1">U l«<" v Kan-
Vznašajoč se so doneli glasovi zvona, za katerega je vlekel Svajker. V lesu in ob gorah se je odbijal odmev, kakor bi na vabeče glasove prihajal od vsepovsod vesel odgovor. V rahlo sozvočje se je spremenila vsa tišina večera, zrak je donel, skale so odmevale, slednje drevo v gozdu, se jo zdelo, da zveni, in ptice, katerih pesem je bila že utihnila, so začele zopet ščebetati in žvrgoieti. Ebervajn je prvikrat upognil koleno pred likom, ki ga je bil izobliftil z lastno roko, in je glasno molil: >Zopet gine dan, o Gospod, ki Si ga num dal. Zahvalim se Ti za vse dobrote, ki mi jih daje Tvoja ljubezen v sleherni uri. Četudi pada noč, se ne bojim hudega, zakaj Ti si pri meni, in Tvoje roke varujejo potrtega, ki je čistega srca. Dobremu Si dober, zvestemu Si zvest, pomoč najde pri Tebi v sleherni stiski, in kakor ščit ga obdaja Tvoja dobrota.«
Ob Ebervajnovi strani se je bil zgrudil na kolena Zigenot, njegove ovlaiene oči so se lesketajoč upirale v tiho podobo, in pritiskajoč si drhteče roke na prsi, je jecljal edino molitev, ki so jo znale njegove ustnice: »Moj dobri Gospod, Ti moj Bog!« Ko je utihnil zvon, se je dvignil in odšel kakor v sanjah. Brat Vampo, ki je kleče poleg ognja opravljal svojo molitev, se> je pokrižal, brž vstal in začel z obema rokama migati ribiču. Toda Zigenot ga še pogledal ni. »Ribič, he, ribič! Ljubi prijatelj!« jo klical brat polglasno skozi uvotljene dlani. Toda Zigenot ni čul. Žalosten je zmajal brat Vampo s svojo okroglo glavico, se podprl z rokama, in v tem ko je glodal za ribičem, ki je izginjal v temnečem gozdu, j® otožno mrmral predse: »Grdi kraji! In grdi ljudje! Na ribiča bi bil še nekaj dal - zdaj nas pusti tudi ta na cedilu!«
V šumi, kjer je med vejevjem trepetal samo Se slaboten sij gasnočegp dneva, je krenil Zigenot po isti poti, po kateri je bil prišel. Neslišno je stopal med drevjem,
mehka blazina mahu je dušila njegov® korake. Kar je zazvenčalo železo, in z« gostim grmovjem je potikomf spregovoril glas: »Zastonj i%kava, ne bo ga.t
»Ali ti nisem takoj dejal ?< je odvrnil drug glas. »Odšel je domov po dolinski strani.< »Zapriva mu potk
Zigenot. je slišal pokati veje in votel topot kopit Potem je bilo v gozdu zopet v»e tiho; 1» v daljavi se je tožeče oglasila ponočna ujeda.
' »Sklicujejo se zlobniki,« je zamrmral Zigenot, »iti štejejo moje dni.« Težko dihajoč se j® ozrl nazaj proti krčevlni, ki jo je bi! zapustil. Potem je izdrl meč, in z gotim železom v roki, je Sel po svoji temni poti. Stopal je bolj in bolj hitro. Ko se je bližal svojemu domu, je bila že noč nad jezerom in pristajališčem. Buren strah gn je prevzel, ko je videl ogradna vrata odprla. »Vino!« je zaklical. Toda tiha in spokojna mu je gledala hiša nasproti, in prijazen žar z ognjišča mu je sijal skozi vrata in okna. Tedaj se je otresel svojih skrbi in krenil navzgor po holmu. Ko je stopil v vežo, se je odkril. »Mati, zlati oas se nam obeta!«
Namesto odgovora mu je udari! na uho vreščeč smeh matere Mathilte; iz naslanjača je atezala svoje roke proti sinu, in trpoleči plamen z ognjišča je ožarjal njene bleda, od strahu spačene poteze.
»Matik je zavpil Zigenot bled, in njegove zmedene oči so preletele prostor. >Kje je »astra?«
Mati Maihilta je pokazala z roko. Zigenot je stal ko okamenel. »Tisti, ki sem ga odšel iskat — kje je zdaj?« je zaječal z dušečimi se besedami. »Ko »em klečal pred Njim in molil — kje je bila tedaj Njegova zvestoba, kje Njegova pomoč?« Z drgetajoče roko je pograbil svoje orožje. »Moj meč!« je zavpil ven v noč.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
m
zadmge
Da je živinoreja naša glavna pridobitna kmetijska panoga, je vsakemu dobro znano; o tem se vedno zelo veliko govori in piše. — Vprašanje naše živinoreje pa s tem Se ni roženo. Predvsem je treba poznati pota, po katerih moramo iti, da živinorejo čim bolj dvignemo. Napredek v živinoreji bomo dosegli brezdvomno le a pomočjo vztrajnega in vestnega dela v živinorejskih zadrugah.
Pri nas imamo že precej živinorejskih zadrug. Nekatere od njih delajo dobro, druge zopet bolj slabo. Odkod ta nedelavnost pri nekaterih zadrugah? Večina najde prav hitro razne neutemeljene izgovore, Gospodarska kriza, pravijo, da je kriva neuspehov, nadalje nizke cene živine; nekateri nestrpneži pa bi želeli, da bi zadruga kar čez noč delala čudeže, kar pa je nemogoče.
Vsi ti prazni izgovori prav malo držijo. Kljub nizkim cenam živine so bili kmetje vedno na boljšem tam, kjer so živinorejsko zadruge stalno delovalo za skupni cilj, kot p« v krajih, kjer ni bilo za zadružno delo mogoče najti sposobnih in dostopnih ljudi. Zavedati pa bi se morali tega, da s© da to, kar je posamezniku nemogoče, z malimi žrtvami skupno doseči. V današnjih časih ni več tako, da bi se lahko grabilo samo po velikem; borba za obstanek j® težka in splošna, zato pa premore »amo tak človek, nekaj, ki zna gospodariti tudi % malenkostmi .
V nekatere zadruge je treba vložiti v začetku precej denarja; živinorejske zadrugo ga ne potrebujejo mnogo. Ves v živinorejsko za-
drugo naložen denar pa so tudi v nekaj letih prav dobro izplača, samo ako je vodstvo zadruge v pravih rokah in če »o člani zadruge res delavni ljudje.
Živinorejska zadruga ne more takoj v prvih letih izvest«. vsega, kar je potrebno za napredek živinoreje. Zato je treba že nekaj več smotreneg« dela. V krajih, kjer se je kmet bavil z drugimi panogami kmetskega gospodarstva in le v manjši mori z živinorejo, ima zadruga v začetku drugo delo, kakor pa v krajih, kjer je bila živinoreja glavni vir dohodkov ia kjer so se uvidevni živinorejci združili v živinorejskih zadrugah k skupnemu delu.
Namen vseh živinorejskih zadrug je dvigniti živinorejo, delo posameznih zadrug v dosego tega namena pa je različno. Zadruge, ki delujejo, ao že bližjo temu namenu; njihovo delovanje mora biti nsten&Kf in vsestransko strokovno. One zadruge pa, ki šele začenjajo delovati, imajo mnogo težje stališče; živinorejca morajo šele vzgajati za pravo zadružno delo in upoštevati pri tem krajevne razmere.
Delo živinorejskih zadrug je precej obširno. V pojasnilo naj zadostuje samo nekaj bistvenih podatkov.
Veliko zlo v živinoreji je, ako primanjkuje dobrih bikov plemonjakov. Da se temu od-pomore, se združijo živinorejci v živinorejsko zadrugo z namenom, da skupno nabavijo pie-menjaka. Glavni namen zadruge je, da dober plemenjak zaplodi boljši zarod. Pri tem pa mora gledati zadruga na to, da si nabavi čistokrvnega plemenjak® tiste pasme, ki je za dotični kraj najbolj primerna. Delo take začetne zadruge je v začetku zolo enostavno: voditi mora skočili zapisnik, plemenjaki pa mo-
rajo biti v dobri reji. Pozneje s© delokrog drug znatno razširi.	'
Vsaka zadruga mora voditi rodovnik in izvrševati kontrolno molžo. Rodovne kini« kakor tudi zapisnike, morajo voditi zadruge zelo natančno; le točni zapisniki morejo strauiti vsak dvom o zmožnostih posameznih živali. Izločiti mora vso one živali, Id zaostajajo za povprečnimi živalmi, ker od takih trpi vsa okolica samo škodo.
Največji uspeh v živinoreji pa dosežemo s smotreno in strogo odbiro. Dobre plemen-ske živali dobimo potom odbiranja. Lastnosti na potomce podedujeta tako krava kot bik, toda ne vsak v enaki meri; zato jo treba odbi-rati za pleme najboljše krave in bike. Posebno veliko važnost p& moramo polagati trn dobre plemenske bike. Krava, ki ima n pr. veliko podedljivo napako, prenese isto samo na malo število potomcev; slab bik pa pomnoži svoje pod.edljive lastnosti v neprimerno večjem števila potomcev, kot pa krava. Večkrat povzroči slab plemenski bik vsej okolici v»-lika škodo, ki skvari vse potomstvo dotičnega kraja.
Za rejo je treba odbirati najlepša teleta od najboljših krav, ki so glede zunanjih znakov in oblik ter drugih lastnosti res vzorne živali; poleg tega morajo dobro izkoristiti po-užito krmo in biti popolnoma zdrave. Odbrani naraščaj moramo gojiti z vso skrbnostjo in mu nuditi vse pogoje, ki so neobhodno potrebni za pravilni in hitri razvoj. Le 'ako smemo pričakovati, da »e bo živina zboljševala glede telesnih oblik in donosnosti od roda do roda, ter prenašala vse dobre lastnosti na potomstvo. Pa tudi sa to moramo gledali, da si vzgojimo tako pasmo govejo živine, ki bo kar najbolje izkoristila vso krmo, ter nam to vračala z obilnim in dobrim mlekom. Živinorejske zadruge bodo moralo prej ali slej resno misliti na to, kako izpeljati kontrolo krmljenja, la
W. Han« - l O.:
Petoriea je za trenutek osupnila, ioda dobro podkovani v preganjanju, so se razdelili, dirjali desno in levo za njim in ker so bolje poznali način jezdarjenja po puščavi nego Said, sta dva izmed njih begunca kmalu prehitela in se obrnila proti njemu; in ko je bežal v stran, je zadel tudi tam na dva nasprotnika, petega pa je imel za hrbtom. Prisega, da ga ne bodo ubili, jim je branila rabiti orožje; tudi zdaj so mu zopet vrgli od zadaj zanko čez glavo, ga potegnili s konja in neusmiljeno pretepli; nato so mu zvezali roke in noge in ga položili na žareči pesek puščave.
Said jih je prosil, naj mu prizaneso, kričal in obljubljal veliko odkupnino, toda smeje so se zavihteli roparji na konje in oddirjali. So nekaj trenutkov je prisluškoval lahkim korakom njihovih konj, potem pa se ga je lotil obup. Mislil je na svojega očeta, kak® žalosten bo stari mož, če sc mu sin več ne vrne; mislil je na svojo lastno revščino, da mora tako mlad umreti, kajti nič mu ni bilo bolj gotovo, Jkakor da bo moral v vročem pesku strašne muke prestati in od žeje in lakote umreti, ali pa ga bodo gakali raztrgali. Sonce se je dvigalo vedno više in žgalo pekoče na njegovo čelo; silno se je napenjal, Sokler se ni toliko dvignil, da jo 3edel. Pa tudi to Je le malo olajšalo njegov položaj. Pri tem naporu inu je padla piščalka, ki je visela na verižici, iz obleke. Trudil se je tako dol^o, da jo je mogel z nsti doseči; slednjič so se je ustnice dotaknile, poskusil je pihati, pa tudi v tej strašni sili so nI oglasila. Glava mu je v obupu omahnila nazaj in naposled i5»
mu je pekoče sonce vzelo zavest; lotila se ga je globoka omedlevica.
Tako je ležal Said mnogo ur v nezavesti. Zbudil ga je neki šum v njegovi bližini, ob enem Je čutil, da ga je nekaj zgrabilo za ramo; z&vpil je od groze, zakaj mislil je, da je prišel šakal, ki ga raztrga. Zdaj ga je tudi za noge prijelo, toda čutil je, da ga niso popadli kremplji zveri, ampak da se z njim skrbno bavijo roke nekega moža, ki je govoril z dvema aH tremi drugimi. »Živi,« so šepetali, »toda ima nas za sovražnike.«
Naposled je Said odprl oči in zagledal nad sabo obraz majhnega, debelega moža z majhnimi očmi ln dolgo brado. Ts mu je prijazno prigovarjal, mu pomagal, da je sedel, in mu podajal jedi in pijače. Medtem ko so je mladenič krepčal, mu je pripovedoval, da je trgovec iz Bagdada z Imenom Kalum-Bek in da trguje s šavll in finimi tenčicainl za gospe. Bil je ua trgovskem potovanju, zdaj pa se vrača domov in ga je zagledal polmrtvega ležati v pesku. Njegova krasna obleka ln bliskajoči se kameni njegovega bodala so zbudili trgovčevo pozornost; vse je storil, da bi ga oživil in to se mu je zdaj posrečilo. Mladenič se mu Je zahvalil za rešitev, zakaj uvidel ja, da b8 bil moral žalostno umreti, ako bi ne bil prišel ta mož. Ker pa ni imel niti sredstev, da bi mogel sam nadaljevati p»t, peš in brez spremstva pa tudi nI maral potovati skozi puščavo, je hvaležno »prej«! sedež na enem težko obloženih trgovčevih velblodov la sklenil Iti pač z nJim v Bagdad; morda bi se mogel taia priključiti kaki družbi, ki bi potovala v Balsora,
Med potjo Je pripovedoval trgovec svojemu novemu tovarigu marsikaj o izvrstnem vladarju verni-
RAZNO
19 ton hrošiev, V občini Weinfeldet> v Svto «o na 1300 hektarjev zeml|» dobili od 5. do 9. m«l« kar 19 ton majskih hro-Sčev. Ce pomislimo, a« tehta en hrošč n^kaj vM ko 1 gram, tedaj je Mov teh Tonah 17 milijonov hroščev, ki je zanje občina plačala otrokom, so-Sam in brezposelnim frankov. Letošnji lov pre sega onega pred trem' £ - ti za 5 ion, čeprav |ih ? daj niše tako pridno n»-bbali ko letos.
DrttžiM z velikifJ * Vilo« otrok VCzttog vaški e okolt 300 druži* ki ima o po 15 otro*. Ofl
teh družin je 164 vaškem, 137 na druge pa na Mo i„ v podkarpatskt RW Družin z 10 oirok ^ Češkoslovaškem
tisoč, in ^ |eh ž7viIkc
Slovaškem. .K^V dokazujejo, da je »
škos!ovaikemStov«im
najbolj bogataz v,so Številom otrok. ™ vemja?	y ^
Pasji naočniki. | , d{.
njem čas« so zače" lovati očala tudi » , V Sydocju v AJ»S
sicer tako, da bi kar najbolj odgovarjala najini razmeram; Sel« tedaj bodo avoj namon v pogini mori dosegle.
0© vse Se eakrat oatsaSao premislimo, pridemo do zaključka, da sahtova sspredek živinoreje mnogo dela, katero pa ni tako te-lavno, ako dsslamo po gotovem načrtu. Predvsem moramo gledati na to, da bomo imeli doma vedno zadosti dobre plemenske živine in po možnosti tadi za prodajo,
Če&atjmt dan p Bmmicah
Na praznik sv. Petra in Pavla je bil v Brusnicah drugi jOpJnjevl dan, to je razstava naših češenj. (M blizu in daleč so prišli k nam obiskovalci. Domačini do mogli pozdraviti pred šolo odlične goste, med njimi načelnika kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave g. inž. Podpornika, sresfeega načelnika, g. Vidmarja, sadjarskega referenta pri kraljevski banski upravi g. Fle-gota, okrajnega kmetijskega referenta g, Malase-ka in njegovega pomočnika g. Filipičs, tajnika sadjarskega ia vrtnarskega društva g. nadzornika Andreja Skulja in predsednika občine Šmihel-Stopiče kmet svetnika g. Bruha. Po dobrodošlicah, ki *ta Jih izrekla predsednik občine Anton G a t voda in šolski upravitelj g. Marinič kot predsednik sadjarske podružnice, je deklica Martina Pavlinova iz Ha teža dekSamirala priložnostno pesem, domaČi pevci j»a ao zapeli dve pesmi, eno na Čast naši čeinji, brusniški hruslavki. Pred otvoritvijo razstave po načelniku kmet. oddelka kralj, banske uprave g. inž. Podgorniku so se vrstili govori, ki m poudarjali velik pomen takih razstav in izzveneli v slavospev naši brusniški hrustavki. Takoj po otvoritvi se je začela živahna knpčija s čežnjaml, ki so jih sproti v avtomobilih odvažali v razne kraje naše domovine. OeAnje so liile res krasne la so se prodale večinoma po pet dinarjev. Prodana jo bila vsa zaloga, ea. 1000 kg, kar jih je bilo na kcIo !ejM> urejeni rasstavi. Naj že omenimo, da je razstavi)' »aS marljivi podpredsednik sadjarskega dru&tva Jože Mikoltč is Bendij zgodnje breskve, ki so biie deležne občudovanja obiskovalcev. Sadi bi bili ljudem ustregli in ugodili številnim naročilom, a dež in tudi toča sta to preprečili. Morebitne nedostatke bomo odpravili prihodnje leto. Topla zahvala pa gre
v prvi vrsti kralj, banski upravi za naklonjeno podporo. Vsem obiskovalcem pa JtUfemo: Hvala lep« sa obisk fit prihodnje leta pa zopet na svidenje v dolini čeSessj.
Z €)fa&s$i&Šs@ d&she
V zadnjem času ee je razpasla navada, da nekateri mesarji takorekoč krošnjaiijo z mesom okrog. Ne samo, da po hišah okrog ponujajo in prodajajo mesne izdelke kakor suhe klobase, salame itd., marveč tudi surovo meso vsiljujejo gospodinjam v nakup. Taki mesni Melki, oziroma meco je dostikrat prav (sumljivega izvora Jn kakovosti. Oblastem so znani primeri, da so mesarji za mal denar kupili meso bolne krave ali praSiča, ki ga gospodar sam ni mara! doma porabiti. Samo po «ebi je razumljivo, da aieso tadi ni bilo pregledano po mesnem ogledniku. Oblastem eo dalje znani primeri, da celo nekateri ljubljanski mesarji kupujejo moso bolne živine, da ga skrivaj tihotapijo &s mit-»ies ti mesto, kjer ga aato predelajo v klobase in eatame, nakar roma ta roba nazaj na deželo, zlasti v kraje, kjer eo saposlene večje skupino dei^veiva. Tate so ravnanje ni ««mo roper zakon, marveS postavlja v veliko nevarnost tudi ljudsko zdravje.
Po Si. 27. zakona o živalskih kužnih boleznih kakor ludt po čl. L pravilnika za pregledovanje klavne živine in mesa mora biti vsaka lival pred zakolom in po njem pregledana po uradnem mesnem pregledniku, če je meso namenjeno za javno porabo. Govedo pa mora biti pregledano tudi v pripieru, da je njegovo meso namenjeno eamo za domačo porabo. Samo po sebi je razumljivo, da mora biti pregledano tudi meso živine, ki je bila zaklana v «11, ne glede na to, aii je meso namenjeno za javno ali domačo porabo. Ce mesooglednik samo količkaj dvomi o kakovosti meea za ljudsko hrano, mora po občini, poklicati najbližjega živino-zdravnika, da pregleda meso.
Kar pa se tiče krošnjanjenj« e meeoro, je pa Jasno., da je to prepovedano. Prenašanja in prevažanje mesa in mesnih izdelkov is kraja, v kraj, esiroma v občino upade pod nadzorstvo pristojnih meeoogtednifcov in občiwikik oblasti Vsak, kdor fcoče meso prenesti v drsg kraj, mora dati vsak kos posebej pregledali, meso mora biti zato na vsakem' kosu posebej žigosano. Bazen tega mora imeti vsak. kdor meso prenaša, oziroma prevaža, posebno izkaznico, iz katere je razvidno, da je bila Siva) pred zakolom In po njeni pregledana in da je meso
užitno za ljudsko hrano. Te iskauu«e pa veljajo samo 48 ur. V kraju, kamor je nteeo namenjeno,
prevzame izkattueo mesooglednik.
Goveje meso, M je namenjeno za prsvo* Is kraja v kraj, sine biti r&zsekaiao samo na veliko kose; večja živat sme biti nuaefcaiia na fttir; dete; manjša p« na dva dela. V manjših kosih j« prevažanje prepovedano. Izjema je dovoljena maso onim podjetjem, ki imajo posebne veterinarje *a pregled, kakor so to mestne klavnice in izvossae klavnice.
Suhomesne izdelke mora posebej pregledati mesooglednik v kraju, kamor so namenjena 7 primeru, že e® namenjeni večji skupini delavcev ali pa javaim kuhinjam in podobnim ustanovam. Še «o pa euhomesni izdelki namenjeni za trgovia«:, potem jih pa mora v trgovini od časa <Pj Sem pregledati mesooglednik. Trgovci pa morajo imeti vsak čas na razpolago izkaznico, iz katere je razvidno, odkod izvirajo izdelki.
Kdor se ae bo držal teh predpisov, bo kaznovan s Din 90 kazni ali s 30 dni gapora. Vensko poSiljatev snesa ln mesnih izdelkov pa, ki ae v skladu a temi določili, morajo pristojne oblasti aa» pleniti, uničiti, krivca pa naznaniti .
Zaradi smrti velikega narodnega fcsvdif.elja nsd-i žkofa dr. Jeglič; so bile vse prireditve »eBksga prosvetnega iafcora v Trnovem prelo&sse so fO, in ti. julij. Takrat se vrše v vsem obsegu, Itakoar je lo bilo zamišljeno za preteklo soboti) i« nedeljo. Smrt duhovnega velikana Jegliča je v slovenske®? duhovnem ozi-ačju pustila ogromno prazssBe, JsspoJai-mo jo s tem, da bomo Jegličevo oparaiso, lagovttr-jeno na ccljskem taboru, začeli izvrševati takoj z vso odločnostjo, požrtvovalnostjo in iit&esaijo. da nas ne bi po Jegliču napovedani veuki žas aaiel nepripravljene, majhne in slabotne! Prosvetni tabor v Trnovem naj bo signal ga izvrševanje te oporoke!
Pozivamo naše fante, d« pridejo v prav posebno velikem številu. Oni, kt že iiB»ie kroje, ponos«!© si jih sadenUe! Srd, s katerim »ftsprotniki siovejMslva gledajo ta kroj, fiaaa je sajboljše puh— dilo, da »o neži novi kroji primerna oblek« za sme fante, ki hočejo postati in biti nosilci srečne slo-v«s»k» in katoliške prihodnjosti, Dragi fantje pri« dite v naši lepi narodni aoši ali pa v civilu, Pras:
Nadaljevanje ca predzadnji strani«
očala za daljnovidne in kratkovidne pse, Poizkusi i očali so pokazali, da s« N očal kmalu navadijo. yd kraja se tako veselijo izboljšanega vida, da «ka-cejo in norijo in pri tem pololčejo umetne svoje oči. A tem previdnejši po polem. Nek londonski strokovnjak je nedavno začel izdelovati očala za airaalne konje, ki morajo P" svojih tekmah imeti oster vid. — No, ne tx> flo'go, pa bodo uvedli že zelena očala za krave, da ooJo žrle slamo m seno. Potem smo pa rešeni.
Konjsko mamilo. V »meriških prerijah raste rastlina, jtvaiia »loko«. Konji, ki «e pasejo tam v velikih čredah, slraetno »tikajo za to rastlino, ker i« zanje pravo mamilo ~ nekako kakor tobak za Konji, ki pogrešajo mamila, katero ee nekoč ®*ueiH, so utrujeni, me-jn komaj dvigajo no-««• Po uživanju mamljive '»thae so izredno živah-veaeli. Utrujenost P« nastopa vedno pogost in treba jt koiijlm 'Mnp več listja strupene JS! • »cr«odi se, da mignejo živali, vajene m»nu1a več dw<.t kilome-
ov od črede, da s ajde jo "rupeno rastlino.
kov, Harunu /d-Rašidu. Pripovedoval mu je o njegovi pravicoljubnosti in bistroumnosti, kako zna najbolj zamotano pravde na čudovito preprost način rešiti; med drugim mu je pripovedoval zgodbo o vrvarju, zgodbo o loncu z olivami, ki jih pozna vsak otrok, ki se jim je pa Said zelo čudil, »Naš gospod, vladar vernikov,« je nadaljeval trgovec, »naš gospod je čudovit mož. Če mislite, da spi kakor navadni preprosti ljudje, se zeio motite. Dve, tri ure spanja v jutranjem mraku mu popolnoma zadostujejo. Jaz to vem, kajti Mesur, njegov komornik, je moj bratranec in čeprav zna molčati kot grob, kar zadeva skrivnosti njegovega gospoda, vendarle včasih kot dober sorodnik »eni ter tja kaj namigne, če vidi, da bi utegnila koga radovednost umoriti. Ko torej drugi ljudje spe, m plazi kalif ponoči po kagdadskih cestah in redko preide teden, da se mu ne bi kaj čudnega pripetilo; kakor se namreč razvidi h zgodbe o kmeu z olivami, ki je resnična kot prerokov« beseda, ne hodi okoli « atrašo in na konj« v vsem svojem sijaju in. s sto bakljenosci, kar bi pa« lahko storil, 6e bi hotel, ampak preoblečen zdaj kot trgovec zdaj kot mornar, potem Kopet kot vojak ali asnfti hodi okoli iu gleda, ali j« vse prav in v redu.
Zato pa tudi niso ljudje v nobenem drugem mestu tako vljudni do vsakega norca, na katerega nalete, kakor v Bagdadu; kajti morda js res umazan Arabec iz puščave, utegne pa biti tudi kalif in lesa Je dovolj, da jih dobe vsi ljudje v Bagdadu in okolici po podplatih.«
Tako je govoril trgovec in $eprav je Said sem ter ija bolestno koprnel po svojem očetu, je bi) vendar vesel, da bo videl Bagdad in slavnega Harun Ai-RaSida.
Cez deset dni so dospeli v Bagdad in Said jo strme občndoval krasoto tega mesta, ki je bilo vpray tedaj v svojem največjem sijaju. Trgovec ga je povabil v svojo hišo, kar jo Said rad sprejel, zakaj »daj šele, v tem vrvež« ljudi, se je domislil, da bo bo tukaj najbrž razen zraka in vode is Tigri da 1» prenočišča na stopnicah kake isošeje ničesar dobiti zasloni.
Naslednjega dne, ko se je bil ravno oblekel ia ugotovil, da se feo v tej krasni bojni opremi pač lahko pokazal na bagdadskiis uLtcah ia da sa bo marsikda za njim ozrl, stopi trgovec v sobo. Opazujoč lepega mladeniča a navihanim smehljajem si gšadi brado ia pravi: >2e prav, mladi gospod! Toda Itai bo sdsj z Vami? 7Ai se mi, da ste velik sanjač in da ne mislit® na prihodnji dan; ali imate toliko denarja, da bi mogli živeti obleki, ki jo imate na sobi, primerno?.®
»Ljubi gospod. Kalara-Bek,« pravi mladenič t zadregi in s&rdi, jdenarja seveda nimam, ali morda: mi lahko vi kaj posodite., da bi mogel potovati mov; moj oče vam bo gotovo pošteno vrnil.«
»Tvoj oče, dečko?« vzklikne trgovec med glasnim smehom. »Sonce ti je najbrž možgane izpilo. Ali misliš, da ti kar tako verjamem -sso pravljico, ki si ini jo v puščavi natvezel, da je tvoj o&e bogat mom
v Balsori in ti njegov edine«, da so te napadli Arabci, da si živel v njihovi tolpi in to in ono. Že takrat so me jezil© tvojo predrzne laži in tvoja nesramnost. Vem, da so v Balsori vsi bogati Ijndja trgovci, S vsemi sem žo kupčeval in bi bil moral slišati o kakem Benezarju, tndi če 5>i imel te šesttiaoč tonianov pre-jncSonja, Ali js torej laž, da si te Balsore, ali pa ffl tvoj oče ubog nemanič, čigar priiepenernu mladič« me ni volja posodili niti pare. In potem napad *
Š"
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
lafete za svopsa ute-melfifeljem as prvim jpdfcrovitdjem pr-erzriiemm gospodom
nadškofom Dr. Antonom Botimenimo
Z oiektvsko skrbnostjo je spremna! naš zavod od njegove ustanovitve do današnjega razvoja in se veselil njegove rasti ki uspeha.
Njegovo ime bo ostalo z zlatimi črkami vklesano v zgodovini slovenskega zavarovalstva.
fv&btvi! Odkar je modri kalif Haraa A!-R»id za-va.-r/vai trgovske poti fikmti puščav«, «ns ni še nikoli »teSalo, d* bi «« bili roparji drznili karavano opimili in eeto Ijadi v mir,(M odrešil Tudi bi s« bilo moralo in razvedeti, toda na viera »vajete potovanju in tudi Jokaj v fcag-iada, kjer m snidejo Sfndjs dežel na »veto, k ni ni« o tem govorilo. To je druga laž, ti mladi, nesramni človek'«
Bled od jez« in nevolje je hotel Said malemu {sodobnemu možu seči v besedo, toda ta je še bol} vpif in mahal z rokami. »In tretja bi, ti predrzni lažniv«, je zgodba o Selimovem taborišču. Njegovo ime je dobro znano vsem, ki ao kedaj videli kakega Arabca, toda Selim je znan kot najstrašnejši in naj-fcrutejši ropar in ti te drzneš pripovedovati, da »i mu »ina ubii in da to niso takoj na kose raz^ekali; celo tako brezmejno predrzen ai, da pripoveduješ, kar je popolnoma neverjetno, da ie Je Seiirn branil proti avoji tolpi, te sprejel v (svoj lunini šotor ia te brez odkupnine odpustil, namesto da bi to bi! obesil na prvo drevo, on, ki je popotnike pogosto obešal sano «ato, da bf videl, kakšen obraz napravijo, kadar jih obesijo. O ti grdi lafcrive«!«
j Vendar rie morem nič drugega reči.c vzklikne mladenič, »kakor da je rxe to čista resnica, tako mi moje duše in prerokove brade!«
»Kaj! Pri tvoji duši prisegaš?« vpije trgovec, »pri tvoji črni, lažnivi duši? Kdo riaj ti verjame? In pri prerokovi bradi, ti, ki sam nimaš brade? Kdo naj ti zaupa?«
i Seveda nimam nobene priče,« nadaljuje Said, »toda ali me niste na31i zvezanega in v največji bedi?«
»To nI prav noben dokaz,« pravi oni, »oblečen «1 kot odličen ropar !n lahko je mogoče, da si koga
y
napadel, ki je bi! močnejši od tebe in ki te je premagal in zvezal.«
»Rad bi vide! enega samega ali tudi dva,« odvrne Said, »ki bi me vrgla na tis in zvezala, če mi ne vrže ta od zadaj zanke čez glavo. Vi v svojem bazarju kajpak ce veste, kaj premore en sam človek, če je izvežban v orožju. Toda Vi ste mi življenje rešili in hvaležen »era Vam. Kaj pa hočete zdaj t menoj početi? Ce mi nočete pomagati, moram iti beračit; ne maram pa nikogar moje vrste prosili milosti; n« halifa se obrnem.«
>Tako?< se smeje trgovec zaničljivo. »Na nikogar drugega se ne marate obrniti kakor na našega preroitostljivega gospoda? Imenitno beračite! Glej, glej! Pomislite pa, mladi, imenitni gospod, da gr« pot h kalifu mimo mojega bratranca Mesurja in tro-ba ml je reči samo eno besedo, da opozorim nadko-mornika, kako izvrstno znate lagati. — Toda smiliš »e mi, Said, ko si tako mlad. Lahko se poboljšaš in postaneš kaj prida. Sprejeti te hočem v svojo trgovino na bazarju, tam mi boš služil leto dni in če ne boš hotel po preteku tega leta več pri meni ostati, te izplačam in potem lahko greš, kamor hočeš, v Alepo ali Medino, v Stambul ali Baisore, tnagari k nevernikom. Do poldne si lahko premisliš; če pri-staneš, dobro, če ne, ti zaračunam, kakor je prav, stroške za pot, ki sem jih imel » teboj, in sedež na vel hlodu, sc plačam a tvojo obleko in z vsem, kar imaš, in te vržem na cesto; potem lahko beračiš pri kalifu ali pri muftiju, pri snošeji ali na bazarju.«
Jektesi	50 pravi
čudež moderne te.in;ke. Na loodocski razstavi L fljl ie bi! videti strojni 8swil ki j« bral č«op» in če rf g* vFriUl f, lito je ara, :< poved« pravi čas. Znotraj !« "n"1 gramofonske plošč«, k' s° «e na vprašanje sam« sprožile. Namesto moz; ganov pa i« iekl™ človek sila umetno sestavljen elektr°-n«g££ m aparat. — » ,
« ifti razkazovali klecca. t' ie irjsu na več vprašani, zna! eed«'>. 6';| hoditi, pometata zabua. •	Ln podobno.
je hajbolj prosla-da je evo-ega g-- fnžen.rja ub.^ Med popravo je ,1»
njegovaje^a^^
S£ jC ZgrlK"'
V (-AmJ^
__pred
drugega
Jani, hodit., žeblie _
P? 8» K
vilo. je, d
s podarja
ko "* silo glavo, d* mrtev
iium.	- . .. ..jen
končno ka«l. -K.UOO »»
čud,: jeklenega, moB.
je žive! vsa) tako. « je prosto gifcal. l in privzdigoval, jed« J 'e. icadil, govori! « d ja!. Sevc ni bla£rrafa
geg*. "o telmtč a .P
in njegovo »zn, I ' , 0 „,o umetno potom elektrike, S'" Ionov i- dr.
Z icU* sata*«® * tarteršss paksesa t prt- j -----—.
g«Hb nfiad«« h***, psln*»» v toč ves in- j JVjf€!?CJt
----------— . Rad bi eaiel mkrat treaaeža, zsursegi,
IrajmJe 0R0SLA7 DOLESEC, a»teg« ia pravičaMa SfevdEa, ki bi tajil Bog« Ljab^na. WrA!or, »U* V~l I ^	... (La Brajire.)
ikru% krema

' < It'
v»i pa *» uvrstile v »prevod, ki bo Je! v nedeljo »kozi Ljubljano. Zato pazite na to, d* morate biti U o boiraiih zjutraj ne »Mi-aliSdu * Pražakovi ulic:. Pozivamo naiemože,4» »smatrajo nedeljski prosvetni tabor za svojo doBsost, ki jo morajo izvršiti. Pozivamo na J * dekleta, da v nedeljo poko-Jtevilno prisostvujejo Saboru in dob« rut njem novega poleta xa delo priaodnjih dni. Polivamo naš« ženo, da ne izostanejo. ko |r« sa manifestacijo is on® vzore, ki »o prav žeieefcvu possbne sveti in dragii Narodu« aoi«l Niti eaa naj ae ostane «!aiaal K o lesarji I Okrasite svoja kolesa in vadite se v počasni vožnji, v kskršni bodeta vozili v »prevodu! Konj»«Jtfeil Ali ste pripravljeni? Pazite, da bodo konji za tlak pravilno podkovani, da 10 ne zgodi nesražal Okra 3 eni vozovi! Z mnogih strani st« naaa jih prijavili) Pridite pa še drugi, ki se niste prijavali!
V	nedeljo vsi v Trnovo! Navdušimo te za Je-jjiičcvB načel«!
Spored:
V	fohoto 10. jiiiija ob 8 Eve&sr podoknica botriei In botru, Ob pol 9 gledališka predstava: Ž i a t o r o g.
V	nedeljo U. jelšja ob 8 zjutraj zbiranje za jubilejni sprevod v Cigaletovi in Pražakovi ulici t. j. ob in za sodnijo. Nato sprevod skozi mesto. Ob 10 na vrtu Prosvetnega doma v Trnovem spre jem pokrovitelj* bana dr. Natlačena, botra in botriee, nato blagoslovitev novega trnovskega prapora, sv. maša in kratek cerkveni nagovor. Po sv. maši prosvetni tabor. Poi>oldne ob dveh bodo pred trnovsko cerkvijo izvedli fantje >štehvan.je«. Popoldne ob pol 4 javna telovadba na vrtu Prosvetnega doma. Nato pa veselica.
Milejši enaki. Vsak udeleženec naj ai na zbirailšoih za (.prevod nabavi jubilejni znak. Bre:'. znaka bo vstop h prireditvam tabora zabranjen.
Poljedelstvo. Najvažnejše delo, ki pride sedaj hr vrsto, bo žetev, ki mora biti vedno pravočasna, to se pravi Be prezgodnja, prav tako pa tudi ne prepozna. Zrnje zgodaj požetega žita se zelo močno osuši; če pa s žetvijo predolgo čakamo, se prezrelo žito rado osiplje. Najbolje je pač, da po-ianjemo žito takrat, ko se nahaja v popolni sre-losti; ako upoguemo tako srno na nohtu, je ia toliko trdo, ds se ne prelomi reč. To je najboljše in najzanesljivejše znamenja popolne crelosti. — Kdor ima večje površine žita in »o boji, da isto ne b! prozorelo, napravi najbolje, da isačne z žetvijo malo prej, in sicer takrat, ko je zrnje v ru-nieni zrelosti. Ka! je Beda] že popolnoma razvita, barva zrna pa je lepo rumena; dotok sokov iz libtov je že v glavnem prenehal in zrno se nc more več debeliti. Cs zrnje prezori in postane trdo, tedaj celo ob lepem vremenu pri žetvi cesto Izpada. Večkrat nastopi pred žetvijo deževje ali p« nevihta, in tedaj se izgubi mnogo zrnja že na polju. Tudi lepo barvo izgubi zrnje, ako se ponovno premoči in zopet posuši. Nekatera žita zorijo zelo enakomerno in za tako je mnogo lažje določiti pravi čas žetve, kot pa za ona, ki zorijo neenakomerno. Če smo zemljišče dobro pripraviji, Riioj enakomerno raztrosili to sejali poleg tega še 6 sejalnim strojem, bo zaradi tega tudi zorenje precej enakomerno; pri ročni setvi pa pridejo zrna v različne globino. Zaradi takega načina setve nastane znatna škoda in tudi pridelek žita je znatno manjši. Žetev ae vrši na več načinov. Pri nas žanjejo še sedaj največ s srpom. Kjer je "to poleglo in je prezrelo, je ta način žetve res najboljši, ker sa izgubi najmanj zrnja; sicer pa J" zelo zamuden ln drag. Delo gre počasi izpod f°li. S koso opravimo to delo mnogo hitreje; biti Pa mora opremljena za naslonom, da pokošeno ftto lepše pada in da ga lažje vežemo. V ravni-jjfn, kjer gojijo več žita, so posebno prikladni *<»ilni stroji. Posameznik ga '.a težko nabavi, pač P® je to naloga raznih zadrug. Delo opravljajo hitro.
Travništvo. Močvirne travnike pokosimo takoj, »o so se osušili, da bo seno dobro vsaj za steljo, se ne za krmo. Tudi nekatere vrste travniškega Plevela zatiramo ob tem času. Ce imamo na razlago kompost, ga raztresamo na travnike in Pasmke. Njegovega dobrega učinka nt pripisovati 'Otiko gnojenju, kakor veliki vsebini koristnih »akter! j, katere povzročajo, da no hranilne eno vi, Katere so drugače za rastline nesprejemljive, pretvorijo v tako obliko, dti bo rastlinskim koreni-hko dostopne. Kot gnojilo učinkuje hitro, gnojilne »novi go v njam že pripravljene kot
Um 14ifuUja 195? je mklf.
UCfll/-/
Napišstc »a dopisnico aii <r pEamo, obširno aH na kratko, resa« aii žaljivo, v vernih «!š v prozi, zakaj lahko priporočate enostavno, toda sigurno acinktfjoča Solca-kožno nego dobremu prijatelju ali ■š.ohri prijateljici. Dopisnica pošljite na Tvoraice Zlatorog, oddelek Solen, Maribor.
10,001)«» Din. - nagrad!
Rešitev prav iabko dobite, če esnsi uporabljate odlično, peneče se, prijetno dišeče Solea siti!« z aktivnim lerhinom in Solea kremo s kolesttrinom, ki krepi kožo. Za sogčmo kopel, za plažo iti niorje, sa gore, asa šport in potovanje, sa gospodinjstvo m suh zrak. Vedno ohrani Solea kožo mlado in elastično.'
fiicas trvšiarltit
OtNIO.- 5.-3-
rastlinska hrana. Pri uaa le malokdo gnoji pašnike. Od zanemarjenih, negnojenih pašnikov sploh ni pričakovat!, da bi se živina na njih prehranjevala, lepo razvijala, stopnjevala mlečnost in kaj šele debelils. Kompost morauui po pašnikih enakomerno in ne predebelo raztrositi. Priporočljivo je večkratno gnojenje v letu; gnoji se v zgodnji spomladi meseca marca in poleti mesec* julija. Posebno hvaležni no pašniki za poletno gnojenje s kompostom. Tudi deževni dnevi meseca avgusta naj se uporabijo za te svrhe. Na tako gnojenih pašnikih se razvije novo rastlinsko življenje in živina je sa jesen preskrbljen* z dobro, na hranilnih snoveh bogato ili okusno krmo, Pašniki postanejo nopet lepo zeleni, kakor meseca maja. Seveda je vse to odvisno od kakovosti komposta, ki ga imamo na razpolago.
Živinoreja. Gnoj izvažajmo sproti iz hleva in čistimo odvodne kanale, da se ne zadržuje gnojnica, ki razširja močen smrad. Odpirajmo ventilatorje v hlevu. Prašiče puščajmo čini več v teka-lišiSe. Dobro je napraviti bazen za vodo, da se svinje kopljejo ln hladijo. Tekališče je treba vsak dan čistiti.
Hranilne vlope
vseh denarnih zavodov, terjatve iu vrednostne pai pirje vnovčlm najkulantneje po najvišji cen-takoj v gotovini.
Al. Planlniek - &|uaSsafaiirea
Beethovnova ul. 14./I. Telefon 35-10.
n Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za meščanske gospo od 10, do 14. julija. Za učiteljice in uradnica od 15. do 19. julija. Začetek prvi (lan ob 8. zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. — Oskrbnina znaša 100 Din. Prijavite se na: Pred-stojništvo Lichtenthuruovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg a
Podpisana Tvana Cankar preklicujem
_________ vb<S žaljive besede, ki sem jih govorila
proti gospodu Jožefu Jeraju. Bevke, 20. Junija 1087.
tvana Cankar.
Vsein bralcem Domoljuba priporoča ivrdka
F« i. €&ric@r 3 Uubliana
svoji dw« trgovini na Sv. Petra c.
in sicer na it. 3® ima veliko špecijalao zalogu moškega in domskega perila in opreme za neveste, na št. 29 pa ima veliko zalogo štofov »a moške in ženske obleke, vse vrste gladke in rožaste svite* krape, marokenc, delese in krasne v .torte za kmečke obleke«.
Na zalogi stalno velika izbir« izgotovljenib žea-sitih in otroških obisk, bluz, krit i. t. d.
Pri nakupu dobite na vsakih 1C0'— din lep roi» ček. ako se sklicujete na ta inserat.
V wsak® hišo Domoljuba!
Vam nudi železnfna
Gosposvetska cesta 1 vm potrebni
Trboveljski cement, betonsko in drugo železo, pločevino, trsje za strope, krovno lepenko, lesni cement, okovje za stavbe in pohištvo, orodje, štedilnike, pumpe, cevi, kopalne banje, klozete, vodovodne školjke, armature itd. Velika zaloga kuhinjske posode.
Kaka« starega žetaea ia vseh drugi* kevta.
Pranja razstieiiM. Met ia ustalit) pirotebsKalh sredstev, f »tolarskih patrebliln iM.
Foskutile I
Mali ofjtostillc
Vsaka drobna vrstica ali Mt sw9st«w vetu z* enkrat Din 5. Njuoiatki •Ooaoltuba« piaiato »mo polovico, »ko kupujete kiaeti tke pijitebičin* aii proda faio mroi« piidelke afe liieto pošto? oziroma obrtniki pomočnika* aii mr.oc*v ra narobe.	Pristojbina sa mmi* oglase »e pludnie »»prej.
Bmmda UJ|<>> malo • eS posestvo (ksjža v Feritna SL 11„ obe. SeSea, okraj Škofje Loke. Hiša, hlev, klet, pod — pod eno streho. Vodovod t hiši. Zem-ijišča 30.0«) tn". — Več ss ir»« pri Franc Vrhuncu, kavarna v Skofji Loki
kmetskih starišev sprejmem. Gerden Kače. strojno mizarstvo. Stična, kolodvor.
, tik Ljublja-1 ne, pripravno za trgovino ali obrt prodani. —■ Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 10748.
za pomoč gospodinji sprejmem. Lampetova ul. 18, Ljubljana.
kpo Kiins p@gg-
»tan t njivami, goz-9I»B dom in vinogradom oddam v celoti ali delno v najem proti posojilu Din 1500 uo 5000 gotovine. Naslov v upravi pod št. 10882.
, iičem r.s vetje ' posestva z nekaj kavcije. Kasiov v upravi Domoljuba t>od št 10498.
fflSia £ gospodarskim poslopjem in nekaj zemf ie je aa prods event. tudi na hranilne knjižiš« 5 LaocoveiB pri Radovljici. Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubijsm.
IMlii ašiiš-Sa
araska cvetje, lipovo cvetje, bezgovo evetje, podleskovo seme, čea-minjevo lubje itd, kupujem ? vsakih množinah in plačani najvišje dnevne cene. Pošljite ponudi« z vzorci »a EtL PiSler, Vrhnika Dravska banovina.
in
boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petrs c. H
za kovaška obrt, z vso oskrbo, od poštenih stariše* sprejme. — L Pretnar, kovač, Zs-breznica, p. Žirovnics, Gorenjsko.
mmmn
na Gorenjskem z® ca. 20.000 Din v gotovini. Terezija Rezrnan, Bel-nek 20, p. Moravče.
partjaja 'e{ Rtare-JrfM-.Ul ea. sprejmem takoj. Trojanšek Anton, Dobeno 7 pri Meng5H.
ttgbl* pošteno, pridno »sbsb5 zg vm de!a na kmetiji sprejmem. Ponudbena upravo Domoljuba pod »Stalno« itev. 10850.
v Temeaški dolini. obstoječe iz njiv, travnikov in gozda ugodno naprodaj. Pri hiši Je 4 m visok betomran elap % vodilo strugo v deliini S00 m iz betona, pripraven ttidi za turbino. Poizve se pri Jože Kie-menčiču, posestniku. Cagošče št 7, p. St Vid pri Stični.
ležeči gepelj, malo rabljen, }ki nizki ceni. — Franc Proj, posestnik, Pevno št. 8, p. fekofja Loka.
VIIim
za kovaško obrt sprejmem. Ludvik Zadelj, kovač. Stična, kolodvor.
Isaičls Mn, jfjg
let dalje se sprejme z avgustom. Dev. Marija v Polju št 9 pri Ljubij.
Faaf siar 14 let' brez
* * staršev, se žeM izučiti v ključavničarstvu. — Poizve se pri feeškar F rame, Kostanjevica 1.
za vse kmečka ■ dele sprejmem. Bravlje 41.
ali faruško-vee. — Ako Vam bode pijače za domačo uporabo primanjkovalo, naročite še danes tvarino »JA-BLUSc iz katere naredite isvrsien sadjevec tudi brez naravnega sadjevca. S povzetjem stane s» M) litrov S5"S0, 75 I *»■50, 100 i 64-, 1E0 I 8$ a0 Din. Stotine pohvalnih pisem. — Glav. sastopštvo Frane Keriier, Podčetrtek.
krepkega, kmetskih sta-ri5ev. za mizarsko obrt takoj sprejmem z vbo oskrbo. Cerne Avgust, Zg.Šiška 12& Ljubljana
za kmečka dela, sprejmem takoj. Zpor. Šiška 2».
za soboslikar-»tvo sprej- | roem z oskrbo. Cieho-vin, Primskovo, Kranj
(■rib piiiitii
v predmestju Ljubljane (redi se 15 goved), oddam ekonomu ali pošteni družini. Ponudbe pod > Kmetovalec« na upr. Domoljub® 10474.
V VSAKO KATOLIŠKO R1SO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
mm posojilnica
f LJUBLJANI
regisir. zadruga z neotn. zavezo
v lastni palači
vsafe čas 4%, proti
jive po 5%
I1AII0 LIK
Oli^aije s 1 minuti
PvrooCUs »v.-jj* .iiiiuCtn * nogs * ;opti> tf.ci.ei, oltilltlriM ( prg!SC*m šsltrat Roditlta T» «etolto»1ta »o! o»n.bodi Bitti" Hm« omiih «i«itioiHt» emthurfko« st produ v	ttofoo tatra omobCsJo irrto Sotfc
KmsRiSst© «tetsii«8 ie a4pr»iftJ«to bota^ine. Kur)® ofM* ?c«t»n«)o i« po eni vom!! t»k»
ds tth Stmstss tabiio • prstc-oi n!t« Nabavi!« «| t* dufi« S»itr»t n-Kjett » nujbHiB Sefearni st! oerf jm*nii To k «dtn« pot. •XI »atert se bmit aa »»tt-so r»«tt b®-
fiHMHipC prvovrstno blago po znižani teci, EMKira3& dokler fe na zalogi, dobite pri trrdld
FRAN POGAČNIK d. * o. i., LJUBLJANA
Tyrševa (Dunajsks) cest® M. 83. — JavnajikUdiih
sZaksi si pa opustil znan je z učitelji«?« sKadttrkoli sem se le malo zakasnil, mi i» naročala, da mora;« prinesti od matere pssaoo opravičilo.«
^""^Iraiiiirvlope
prodaste najbolje potoni moje oblastveno d^n«"' pisarne. -- Takojšnja Kotovina. -- BUD0LF Z0B& Ljabljasa, Gledališka 12	Telefon
»Zakaj pa je Antič zsprtf« — >Zato, ter je hotel odpreti prodajalno.« — »1. J? vendar ne imire brti knzwr»an?« — » odpreti jo' je bete! namreč ob drehproMM
Vrednostne papirje
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 1" _ Telefon 37-52	____
Natakar; »Vaš shi dale višje napitnine kot n« »Da, verjamem, ob srna bogatega oCeta, j« pa ne.«	__
rcpii# SCWC kupuie po najvišji ceni
sever A Memgs., tiaMia««« Gosposv««;^
On: »Cele pol ure sla e sosedo govoril! » pragu.«	,. ^jj,
Ona: »Seveda, ker ni Smela časa, ds m stopila notri.«	_ ______
Pjtg&lfe Podpisana Jer« Jelen«, fgovka v ^' rrS8!lb. kovlčiei, prekllctijem žaljivo besede, £ smo jih govorili v moji hiši o g. Angeli n Frančiški Tomsiič iz. Bufeovščice.	,.„iHct
Jem Jelene, Bukov^
««ese N DSs. m mete !eS<» zB inmem&tvo mi ili
«»	pa apraia »DiiiBf.libba«. - Onlui »i- -r-i™ «lr»«.ii.» »uonmjaim«. »—.......
»Mi*. 5, »f-vfc _ Udejeietii Ur Grejor p /LT	' Pt «n'ku ~ THelon uredništv, iu
i" re_ori_i ^ečjafe.	- Uredaski Jože A o J S d« I, ~2a Jugoslovansko tiskarno! K®rel c
• Dopise in spise »prejem« aredailte« »Do»atjabM. nar^n'"0' '"JS"
Srunfivain nt, bnuK , i...	, ,	, r,, _ i..	--'' "'