Izhaja vsako drugo soboto T Kranju (tiska It. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca*; odgovorni urednik LavosLav Miku.). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 18. V Celovcu, v soboto, dne 3. septembra 1910. Leto III. Razmere na Koroškem. v. Sedaj pa aaitaja vprašaje, kakšno stališče zavzemajo koroški Slovenci napram temu zatiranju ? Ali si res ae morejo nikakor pomagati P Ali so tudi oni privezani na skalo, kjer jim požrešne harpije trgajo srce iz prs? Kaj so storili in kaj še delajo v svojo obrambo P Predno si hočemo dati odgovor na ta vprašanja, oglejmo si nekoliko splošno stanje, njih gospodarski položaj. Slovenci še prebivajo kompaktno v lepi jonski dolini, v Roža in ob Žili. Lahko rečemo, da so nsjlepši kraji še v njihovi posesti. Vsa velika junika ravnina, divna rožna dolina in tudi najlepši del zilske doline. Tudi romantične planine, savinjske Alpe, ponosni Obir in vsa vrsta v nebo kipečih velikanov ob rožni in zilski dolini se lahko šteje še k slovenski posesti. V teh krajih v vaseh in raztrešenih gorskih hišah is biva slovenski živelj miren in skromen ter potrpežljiv in pokoren in ponižen proti gosposki. Seveda je naseljenih ze tudi po deželi med Slovenci vse polno tujcev, oziroma so to domačini, ki so našemljeni s tujim perjem; d& celo v slovenske gore se je prikradel že tuji mrčes; v Karavankah imajo Nemci svoje planinske koče in na nesramen način so že začeli kričevati slovenske gore z nemškimi imeni in jih lastiti zase. Po večini je prebivalstvo pri Slovencih kmetskega stanu; srednji posestniki tvorijo glavni element, veliki posestniki pa so deloma že nemčurji, kajti šega je pri koroških Slovencih, da mora vse, kar je imovitejše, biti tuje. če hočeš komu imponirati ali pozornost potegniti nase, treba je samo nemški govoriti ali lomiti par nemških stavkov; to te že postavlja na neko višjo stopinjo in vsakdo ima rešpekt pred teboj. M.šSanstva koroški Slovenci nimamo; je semtertja še slovenskih trgovcev in gostilničarjev, a so le redki; uradnikov tudi imamo nekaj, toda v službi nemško-nacionalnih oblasti se ne smejo in tudi ne upajo geniti. Elino inteligenca je duhovščina, ki je ostala zvesta svojemu narodu in se je pri vseh prilikah potegovala za njegove pravice in ni čuda, da se je radi tega vsakemu Slovencu priljubila, nemškutarjem in Nemcem pa bila trp v peti. V zadnjem času se pa kaže v tem oziru tudi že slaba stran. Par štreberjev hoče upeljati i na Koroškem kranjski klerikalizem, to rskrano našega narodnega telesa. V zadnjem času smo pridobili tudi že nekaj učiteljev, a v okovih nemškega terorja se ne morajo geniti. Pretežno večino Slovencev tvori torej na Koroškem kmetski element; posli in delavci pripadajo ravnotako k slovenskemu življu. Kakor povsod na deželi, je tudi na Koroškem ljudstvo jako kou-servativno. Ideje in vprašanja, ki prevevajo moderni čas, si pridobivajo le počasi tal; posebno v gorskih krajih, ki so bolj oddaljeni od prometa, ljudstvo nima nobenega smisla za moderna vprašanja. Narodnostna ideja se mu zdi nekaj popolnoma nepotrebnega in tudi političnih pravic ne ume ceniti. Vsa politika se mu zdi nekaj nenmnega in nepotrebnega. Seveda povsod po slovenskem Koroškem ni tako; nekateri kraji so v tem, dragi v dragem ozira bolj napredni. Če hočemo označiti slovensko koroško ljudstvo z ozirom na narodno in politično zavednost, se nam je treba ozirati na j posamične okraje. V podjunski dolini, pliberški in velikovtki okolici je v narodnem ozira še najboljše. V teb krajih se nahaja lepo število posestnikov, ki se zavedajo svoje narodaosti, ki umejo vsaj koli-jj kortoliko politična vprašanja, ae zanimajo za čas-n karatvo in čitajo še precej. Vmes pa je seveda tudi vse polno zagrizenih nemčarjev, ki so v po-, litičnem oziru tudi dobro izšolani, ali pa držijo £ vsled gospodarske odvisnosti z nasprotniki. Tretji del je pa narodno nezaveden in brezbrižen. Drugačne so razmere okolu Celovca pri Grabštanju in v Roža. V teh krajih je kmetsko ljudstvo šele v zadnjem času polagoma pričelo misliti o narodni PODUSTEK. Lov na srnjake. V loviščih na Koroškem, v kolikor so v naših rokah, je poleg divjega petelina brezdvomno srnjak najimenitnejša žival, katero lovimo; saj so lovišča, v katerih se drže stalno divji kozli, povsem v rokah nemških plemenitašev. Ni čuda torej, da vsak lovec hodi pri nas najrajši na lov na srnjake. Njih število se raditega vidno zmanjšuje; to pa tembolj, ker mnogi najemniki naših lovišč mislijo, da smejo v najetem lovu brez vsakega preudarka kar tjaveodan postreliti vse, kar v njih lovišču leze in gre. Ti neizobraženi lovoi namreč popolnoma pozabljajo, da je njih aveta dolžnost kot lovcev, da goje in negujejo v najetem lovišču div* jačino z vso marljivostjo in ljubeznijo, katera dolžnost je večja in tehtnejša nego njih pravica do lovljena. Lov na srnjake je dovoljen od 16. julija pa do konca meseca januarja, koze se sme streljati samo j posebnim dovoljenjem politične oblasti, streljanje mladih kozličkov pa je seveda sploh prepovedano. Samo brezvesten lovec je v stanu, da prestopi te zapovedi, katere bi se lahko le še bolj poostrile nego olajšale. Srne imajo navado, da se Črez dan drže v hladnem, temnem in gostem gozdu ali v kaki goščavi. Zvečer ob lepih dnevih, navadno šele po solčnem zahodu, včasih celo šele, ko se že prav mrači, ob deževnih dneh pa še pred večerom, za- puste oni kraj ter se gredo past v kako bližnje s zeleno travo obraščeno posekanje ali pa še rajši na bližnje njive; oves, deteljo, fižol ljubijo posebno. Od tod se vrnejo ali še taisti večer v goščavo ter gredo drugi dan pred solčnim vzhodom zopet po ravnoisti poti na taisti prostor past ali pa ostanejo čez noč na paši, katero zapUite v tem slučaju šele drugo jutro, navadno kmalu po solčnem vzhodu. Nalog lovca je, da izaiedi tako oni kraj, kjer aa drži arojak čez dan, kakor onega, na katerega ae hodi past Ravnotako važna pa je za lovca tudi pot, katero prehodi med omenjenima krajema ■rojak stalno vsak dan. Na podlagi omenjenih dveh krajev ali bivališč in na podlagi pota, ob katerem menjava srnjak svoji bivališči, razločujemo lahko tri različne načine, po katerih moremo streljati srnjake. Kakor rečeno, se drže srnjaki čez dan v gozdu po goščavah. Ako so lovcem take goščave znane, prirede lahko po duevi lovna srnjake z gonjačem. Pri tem načinu lova postavijo se lovci ob pota, ob katerih menjavajo sicer srnjaki ponavadi zvečer in zjutraj svoje bivališče; gonjač pa hodi mirno po goščavah, v katerih se drže srnjaki, brez vsakega vpitja; samo tupatam naj malo zakašlja ali pa naj itopi na suho vejo, da se zdrobi. Raditega ae srnjak sicer ne bo vznemiril in poplašil, pač pa bo mirno vstal ter šel po njemu še vajeni poti naprej •— naravnost pred lovčevo puško. Pri nas najbolj udomačeni, navadno tudi najuspešnejši, pa tudi v lovskem oziru najboljši ideji in par slučajev napredka v teh krajih s narodnem smislu moramo konštatirati. Več se bo dalo morda doseči še na gospodaskem polju. Toda o tem pozneje. Beljaška okolica stoji tudi na bolj slabih, nego dobrih nogah. Redki so posestniki z narodno samozavestjo, pač pa je še dokaj mož takozvano stare korenine, ki vsled svojega konser-Tatizma odbijajo od sebe tudi nemškutarake novotarije. V zilski in kanalski dolini je slovenske Ijud-ijudstvo po večioi še nezavedno in še spi narodno ■panje. Izjeme so pač tudi tukaj, ki se zavedajo svojega rodu. Zasejani pa so tudi ti kraji a tujo navlako, ki z vnemo deluje na ponemčevanje. Ljudsko štetje! Vlada je izdala naredbo o letošnjem ljudikem štetju. Kakor smo tvoj čas poročati, se je vlada v parlamentarnem odseku pozvala, naj poskrbi, da se bo namesto dosedanjega občevalnega jezika zapisoval materinski jezik. Za Bienerthovo vlado pa so sklepi toliko kolikor bob ob steno. S svojo naredbo kratkomalo odklanja zapis materinskega jezika in vse ostane v tem oziru pri starem. Vlada se dela, kakor bi to bila brezpomemba malenkost, radi katere ni treba novotarij, pa pravi, da sa tak občevalni jezik većinom vjerna z materinskim. Ta opazka ni resnična. Po vseh mešanih krajih rabijo večine vsa mogoča sredstva, da bi prisililo manjšine, naj zapisujejo jezik večiue kot občevalni jezik. Za slovenski narod, ki je večinoma pomešan z drugimi plemeni, z Nemci na Stajerakem in Koroškem, z Italijani v Trstu, litri, Gorici, je to velikega pomena. Vsak otrok ve, da je po dosedanji praksi na tisoče Slovencev vpisovalo nemščino, oziroma italijanščino za svoj občevalni jezik. To se tudi letos lahko zgadi ia tisti, ki na noben način nočejo opustiti rubrike občevalnega jezika, žele da bi se to zgodilo. Zakaj drugače bi bilo nezmiselno, upirati se popisovanju materinskega jezika. način, kako da naj streljamo irqjake, jo takozvani epirš». Ta beseda sicer ni srastla iz slovenske korenine, temveč smo si jo s posredovanjem Nemcev izposodili od Italijanov, vendar pa se je tako udomačila pri nas, da jo trpimo prav radi, vsaj pa tudi nimamo domačinke, ki bi tako hitro toliko povedala. Zvečer, ko so mrači, in zjutraj, ko se dani ■o srnjaki «vsi zunaj». Pasejo se po posekanjik, najrajši pa po njivah in po travnikih. Ob tem času napravi lahko lovec sam zase lov na srnjake. S puško — ne na rami — ampak v roki, za vsak slučaj pripravljen, leze in se plazi ob gozdu, ob posekanjih, od njive do njive, od travnika do travnika, od turščice do fižola, od fižola do ovsa; ne da stori koraka, da bi ne obstal ter se pazno ozrl ■ svojim dalnogledom na vae strani. Zdaj razgleda ■redi ovsove njive nekaj rmenega. Z dalnogledom se takoj prepriča, da je lep, rejen srnjak; pa tudi ta je že lovca slišal; privzdignil je glavo ter posluša. Toda lovec stoji nepremično kakor bi štrlel na njegovem mestu star razdrapan štor proti nebu. Vse je tiho; le izza gora ae sliši zvonenje; srnjak povesi zopet glavo ter se pase dalje; tedaj vzdigne lovec svojo puško, pomeri ia sproži. — Lepo se sliši odmev strela — v ovsu pa leži krasen srnjak, smrtno zadet, na tleh. Ta način tega streljanja srnjakov imenujemo v ožjem pomenu «pirš». Sicer pa imenujemo tudi tretji način, po katerem streljamo navadno srnjake «pirš». O tem in o drugih načinih pa prihodnjič. Konec prih, Nikakor pa ni vseeno, Če se dobi zanesljiva statistika narodnosti ali ne. Nejasnost razmer je sokrira, da se nikakor ne more priti do ureditve narodnega vprašanja v Avstriji. Vlade same se, kadar je na dnevnem redu narodno vprašanje, rade izgovarjajo, da ni zadostno znano razmerje narodnosti, vendar pa nočejo poskrbeti, da bi se doseglo to znanje. Veliko vlogo igra navadna statistika v Šolskem vprašanju. Neštete so občine, v katerih n. pr. slovenski otroci ne morejo dobiti slovenske Sole, ker ni statistično popisanih dovolj Slovencev, dasi jih prebiva v dotičnom kraju več nego jih je po zakonu treba za ustanovitev Sole. Pri določitvi volilnih okrajev po novem volilnem zakonu so bili Slovani v sploSnem prikrajšani, ker vladna Statistika narodnosti, sestavljena na podlagi občevalnega jezika, ni soglašala z dejanskim položajem. Sploh pa si ni lahko misliti večjega nezmisla nego mnogonarodno državo, ki sama ne pozna razmerja svojih narodov, in pa dejstva, da narodi sami ne vedo zanesljivo, koliko imajo svojih članov in kje jih imajo. Proti namenu, ki se skriva v ohranitvi «občevalnega jezika», je za sedaj le ena pomoč: Vsak Slovenec, pa naj živi kjerkoli, mora zapisati slovenščino kot svoj materinski jezik. Vsem Slovencem priporočamo ne le, da to sami store, ko bo Štetje, ampak da povsod agitirajo v tem zmislu in zlasti v mešanih krajih pouče svoje brate, da je poštena narodna statistika nujen pogoj, če hočejo kdaj doživeti v tej državi urejene narodne razmere. Ljubljana — brez župana. Sirom slovenske domovine je dobro znano ime državnega poslanca in dosedanjega župana slovenske prestolnice ■— Ivana Hribarja. Petnajst let je načeloval beli Ljubljani, ki se je z njegovo pomočjo opomogla izza strahovitega potresa in se razvila v lepo novodobno mesto, a letošnje, S »te njegove izvolitve za župana vlada ni priporočila cesarju v potrjenje. S tem je vlada zadala naj-hujsi udarec ne le ljubljanskemu mestu, katerega si brez župana Hribarja skoro misliti ne moremo, ampak tudi vsemu slovenskemu narodu, ker je na ta način ponižala enega izmed najodločnejsih in najdelavnejiih naših poslancev. To je izraz oficijelne vsenemSke politike proti neljubemu ji narodnjaku, ki si je upal tudi javno priznati svojo slovansko zavest, na drugi strani pa posledica one nesrečne politike na Kranjskem, ko so se voditelji S. L. S. dejansko zvezali z nemško kranjsko vlado, samo da pade njih politični nasprotnik — Slovenec. Da bi še v zadnjem trenutku preprečil Hribarjevo potrditev, si je «Slovenec» izmislil celo velesrbsko zaroto v Ljubljani. «Slovenec» sicer hinavsko zatrjuje, da je S. L, S, nedolžna na nepotrditvi Hribarjevi; da je celo protestirala na najmerodajnejših mestih proti nepotrditvi, ko so se oglašali dvomi o potrditvi. O, «Slovenec» vse hinavstvo ne pomaga niči — Baron Schwarz je predlagal nepotrditev, on pa ne stori ničesar brez privoljenja slovenskih klerikalcev in Nemcev. Zato se «Slovenec» v resnici veseli nepotrditve in sodi, da je to velik korak za ojačanje klerikalne stranke v Ljubljani. Vlada in Nemci vidijo v napredni stranki edino pravo slovensko stranko, zato so jej hoteli dati velik udarec z nepotrditvijo župana tor tako pomagati slovenskim klerikalcem, ki za groše iz nemške šparkase uganjajo protislovensko politiko z najpodlejšimi denuncijacijami, do večje veljave v Ljubljani. To je pribito. Vlada in Nemci bi radi videli na ljubljanskem magistratu klerikalnega kimovca za župana, potem bi bili srečni, potem bi cvetelo nemštvo v Ljubljani. Odtod gonja proti Hribarju po «Slovencu», odtod nepotrditev, katero imajo na vesti v prvi vrsti slovenski klerikalci 11 — Nadejamo pa se, da napredna Ljubljana premaga vse tri omenjene združene faktorje ter jim pokaže, da so se zaman trudili in spletkarili! Bivši župan Ivan Hribar je izdal na prebivalstvo ljubljansko oklic, katerega je vlada dvakrat zaplenila. V tretjič je izdal na to naslednji oklic: «Častiti someščanje! Dobil sem uradno obvestilo, da Njegovo Veličanstvo ni blagoizvolilo potrditi soglasne moje šeste izvolitve za župana ljubljanskega. Z drugimi besedami rečeno: vlada ni moje soglasne izvolitve predložila cesarju v potrjenje. Ča- stitim someščanom pojasnim o danej priliki ves položaj; danes jih moram prositi, naj opuste vse, karkoli bi utegnilo, biti všač onim, ki so provzro-čili, da moja izvolitev ni bila potrjena. Hudi časi so nastopili v Avstriji za one Slovane, ki se ne dajo zlorabljati za slepo orodje oficijalne vsenemške politike. Toda treba je ohraniti mirno kri, vsakršna razburljivost, pa naj bi bila še tako upravičena, ter tudi zakonito utemeljena, naj izostane. Častite someščane zatorej prosim, da prepuste vse nadaljnje ukrepe izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke; obenem pa tudi naj se ne dajo zapeljati k preglasnemu izražanju svojih čutil, kajti ond>, kjer hočejo, lahko vsako stvar zlorabijo. Sicer pa, častiti someščani-somišljeniki: narodne zavednosti in slovanske vzajemnosti med nami Slovenci ne izkorenini več nobena sila. V Ljubljani, 22. avgusta 1910. Iran Hribar.» * • ft V torek se je pa ljubljanski občinski svet sešel, da zavzame svoje stališče napram te vladni odredbi. In storil je, kar je bilo edino pravo: izvolil je vnovič državnega poslanca Ivana Hribarja svojim županom. Izvoljen je enoglasno. Na to je gospod župan sprejel zopetno izvolitev in v krasnem govoru obrazložil vzroke. To je bilo v torek zvečer. A naša ponavadi tako komodna in počasna vlada je postala kaj nervozna. 2e v sredo v jutru je razpustila občinski svet ljubljanski in nastavila komisarja, Nemca seveda. Da imajo pri vsej stvari klerikalci osobito njih vodja Šušteršič, svoje prste vmes, je očividno. Ako je pa bil ta čin vlada previden, se bo videlo jeseni, ko začne zborovati drživni zbor. In že sedaj je gotovo, da bo ta nepotrditev za ministrskega predsednika barona Bienertha precej kislo jabolko in morda tudi — kamen izpod-taknenja. Saj v tem slučaju ne pride samo v poštev, da se Ivana Hribarja ni potrdilo, onega Hribarja, ki je za povzdigo in procvit nas vseh Slovencev na kulturnem in gospodarskem polju morda več storil, kakor mnogo drugih, ampak poglavitno je tudi to, da se ni potrdilo župana Ivana Hribarja, ki si ga je izvolila avtonoma Ljub-bljana županom. Živimo pa vendar v monarhiji in ne v absolutni državi, torej ima ljudska volja kaj veljati. C e se pa uganjajo taki poizkusi na račun avtonomije, je potemtakem ista samo na papirju in treba bo prav energično dokazati, da si ves slovenski narod, brez razlike strank, kaj takega ne pusti dopasti. In da se bo to dokazalo, zato je poskrbljeno. Dopisi. Borovlje, Naša koroška klepetulja «Freie Stimmen» je izdala v posebni prilogi (22. avg. 1910) «kritično» zgodovino boroveljskega konsumnega društva v maniri velikega učenjaka žida Friedjunga. Sxoda za papiri Velikovec. «Mir» prinaša vest, da «Narodni dom» ne bode imel naročenega več «Kärntner Tagblatta». Tako je pravi Ta list je požrl veliko slovenskih goldinarjev in kronic, zato pa jezdi zdaj po Slovencih. Obžalujemo, da prihaja »poznanje tako pozno, kajti prihraniti bi si bili mogli trpke besede, s katerimi smo itak nekaj časa čakali. Velikovec. Za stalnega učitelja na tukajšoi šoli je bil imenovan znani kričač Hins Wiegele. Wiegele je sicer sin slovenske matere, ali dal je v najem svoje žabje grlo nemškemu Volksratu in vpije pri vsaki priliki: heil. Za to mesto se je potegoval tudi slovenski učitelj gospod Košir. Gosp. Košir nadkriljuje, kar se tiče zmožnosti, daleč Wie-gela, gospod Košir ima izkušnjo iz slovenščine in še več drugih izkušenj, gospod Košir ima tudi veliko več službenih let. Pa to pri uas na Koroškem seveda vse skupaj n č ne pomaga, pri nas je vse to le formaliteta. Zdi se nam, da je res, da so razpisana pri nas boljša učiteljska mesta le za Nemce in nemškutarje. Slovenske učitelje se vsepovsod zapostavlja; dela se jim vsepovsod krivica. Spodnji Roz. (Vojaščina.) Zadnji čas imamo po celem Spodnjem Rožu same vojaške tabore. Vojaki, konjeniki kakor tudi pešci hodijo k strelnim vajam v Glinje, konjeniki pa imajo svoje vaje tudi pri Dravi, kjer se vadijo v tem, kako spravljati konje čez Dravo. Ko omenjam te vojaške vaje, čutim potrebo, povedati javnosti zopet krivično postopanjo vojaških oblasti napram Slovencem. Dokler so imeli tamošnji lov Nemci v rokah, so dobivali tudi redno odškodnino, ker se s streljanjem prepodi divjačino, sedaj pa, ko smo dobili ta lov Slovenci, se nam je kar naenkrat odpovedala ta podpora. Kako pridemo Slovenci sedaj do tega, plačati za lov več kot prej Nemci. Kakor je samoobsebi umljivo, si kaj takega ne damo kar tako dopasti in k sreči imamo še višje oblasti, kakor so naše koroške in nemški «Volksrat». Ollnje. (Občinske volitve.) «Mi vstajamo . .. Poslednji časi Mi nočemo umreti. Mi hočemo živeti!. . .« S tem prepričanjem v srcu smo zrli na 29. avgust, ko so se imele vršiti volitve v občinski zastop. Dosti skrbi in ti uda nas je stal do zdaj dan volitve in dolgotrajne priprave so nam upravičeno vznemirjale srca. Toda, kar se je zgodilo letos pri teh zadnjih volitvah, je menda prvi pojav v zgodovini ljutih narodnih bojev ob slovensko-nemški meji. Začudeno so se pogledovali slovenski volilci, ko so prišli na volišče, videli so tu samo svoje pristaše, o nemškutarjih pa ni bilo ne sluha ne duha. Vrgli so bili namreč puško v koruzo, in niti enemu ni dišalo, priti vsaj pogledat, kako in kaj se godi na volišču. O.tali so doma, kakor lisica v luknji, če sluti pretečo nevarnost. Pokazalo se je v pravi luči, kdo ima v slovenskih Glinjah prvo besedo. Sie r bi se pa bili lahko poprijeli z nasprotni, kajti delali smo v toliko, da je bila takrat zmaga za nas zagotovljena. Volili so se v odbor možje krepkega značaja, trdne korenine, ki bodo močna opora narodnemu življu v Glinjah samih, na drugi strani pa tudi celi borovski okolici. Omeniti se mora še, da so prišli izmed častnih občanov gg. dvorni svetnik dr. Ploj, vladni svetnik Iv. Scheinig, dr. Brejc, dr. Müller, ter oče narodnega življenja in slovenske misli v Glinjah, vele-zaslužni g. Lovro Zablačan. In tem in vrlim vo-lilcem krepek nazdar! Kotmaraves. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaraves in okolico priredi v nedeljo, dne 18 septembra 1910 ob 3. uri popoldne pri gosp. Matiju Prosekarju na Plešiycu veselico, pri kateri sedduje slovensko pevsko in tamburaško društvo «Strel» in slov. tel. društvo «Sokol» v Borovljah. Vabijo se vsi rodoljubi in prijatelji Ciril-Metodove družbe. Veselični odbor. Tamburaški odsek «Sokola» v Borovljah napravi dne 18. septedbra veselico z tamburao jem in petjem pri g. Prosekarju na Plešivcu. Bratje Slovenci, pridite v najobilnejšem številni Šmarjeta v Rožu. Telovadno društvo «Sokol» v Borovljah je gotovo izmed vseh slovenskih dtuštev koroških eno najdelavnejše. V nedeljo, dne 21. m. m. je priredil čvrsti borovški «Sokol» pešizlet k nam na Ivovco. Tako lepo zraščenih, ponosnih slovenskih mladeničev res še nismo videli pri nas. Iz tega se pač vidi, kako lepo vpliva telovadba na človeka. Mladi slovenski vojaki so primarširali v krasnem sokolskem kroju, vsi pokonci glave. Pokazali so pa tudi, kaj so že dosegli v telovadbi. Proizvajali so celjske proste vaje s tako spretnostjo in gibčnostjo, da se nismo mogli dovolj načuditi. Občudovali smo pa tudi strogo sokolsko disciplino, ki jo lahko primerjaš z vojaško. Da je bilo ljudstvo za «Se-kole» zelo navdušeno, je samoobsebi umljivo. Upamo, da nas borovški «Sokoli», ki so tako hitro postali naši prijatelji, še večkrat obiščejo. Prepričani naj bodo, da jih bomo vedno sprejeli z odprtimi rokami. Obisk pa povrnemo vrlim bo-rovškim «Sokolom» s tem, da se v lepem številu udeležimo tombole in veselice, katero priredi borovški «Sjkol» dne 9. oktobra na Trati pri Ctn-gelcn v svoji telovadnici. Čilim borovškim «Sokolom» krepak «Na zdarl» Resnik pri Borovljah. Po Borovljah in po celi borovski okolici znani Domej, ki se je bil vdal pijančevanju radi žalostnih dogodkov iz njegovih mlajših let, je našel svojo smrt v valovih Drave. V Medborovnici so ga pri brodu zapazili in potegnili iz vode. Glinje. Na Rutah pri Ogrizu se je ponesrečila v mlinu neka deklica. Zmečkalo ji je glavo. Borovlje, Pisec nemške brošure: »Die Auslieferung des Ferlacher Konsumvereines an die Slovenen* trdi, da so se Slovenci pred Občnim zborom konzumnega društva hoteli združiti z Nemci oziroma nemškutarji proti socialnim demokratom. Poživljamo pisca imenovane brošure, naj pove imena tistih Slovencev, ki so se v tej zadevi dogovarjali z nemškutarji, sicer ga imenujemo nesramnega lažnika. Spodnji Rož. Pred par leti so hoteli Brejc, Podgorc in Krek zapeljati slovenske koroške posojilničarje, da bi pristopili k nemški kleri-palni zadružni zvezi. Vsled odločnega nastopa naših narodnjakov se je to preprečilo. Zdaj pa je nastal pri tej zvezi velik »krah*, radi katerega vzdigujejo ljudje denar iz nemških klerikalnih posojilnic. Razumljivo je, da bi tudi slovenske posojilnice trpele radi tega, če bi se svoj čas ta protinarodna nemško-klerikalna nakana in namera posrečila lepi trojici »narodnih voditeljev* kakor so Brejc, Podgorc in Krek. Podgora. Pri zadnjem zborovanju v i a de ti podljubeUke skupne posesti, katero imajo vasi Kožentavra, Podgora, Resnik in Goriče, se je sklonilo, to posest razdeliti med posamezne solastnike. Za enkrat smo poročali, da večina ni bila zadovoljna s sedanjim gospodarstvom, zato je slavil Miha Turk predlog za razdelitev. Zanimivo je, da so Nemci iz samega osebnega sovraštva temu predlogu nasprotovali in tudi nekatere druge za seboj potegnili, češ, da pride razdelitev predraga. Pozneje so pa vendar uvideli, da je še cenejše, kakor pa sedanje gospodarstvo. Zato je večina končno vendar potrdila predlog o razdelitvi in s tem dala zadoščenje M. Turku. Priloga „Korošcu“ z dne 3. aepteabra 1910. Boj za konzum v Borovljah. Nemci javkajo 1 Auslieferung des Ferlacher Konsumvereines an die Slowenen! Ljudje božji, pomislite, kakšna nesreča 1 Nemški Mihel, zaspanč, kje šibil in spal P Izribaj si oči in na noge, glej, Nemci so v nevarnosti 1 Vse se podira in poka, Slovenci (f f f) in rdečkarji (nemški!) so skup potegnili in bijejo po nas revnih Nemcih, ki smo jim pomagali v svoji poltenosti na noge, ki smo jim vse na besedo verjeli I Hinterhältigkeit, Hänselei, Verrat, Auslieferung 1 Gewehr herrraus!... To je torej najnovejia nemäka pesem. Dragi Slovenci, ki vam je sreča toliko mila, da vam te pesmi ni treba postulati, hvalite boga, da se vam ni treba bati za posluh. Kajti Nemci, ljubljenci Wuotana, znajo svojega velikega boga posnemati v grmenju. Najbolj pa, če so plačani in le mnogo bolj zagrmijo, čs jim kak pričakovan, bogat plen uide. Še zverina najbolj tedaj tuli, če je lačna, Nemci pa itak niso nikdar siti. Kaj se je torej zgodilo, da je toliko grmenja in tuljenja v teuto-burlkem lesu P Pomislite, borovlko konsumno društvo, ki ima lepo lastno poslopje, ki je imelo Warenabsatz blizu 228 tisoč kron in čigar Reservefond iznala 45.320-99 kron, pomishte, vse to je Ho za Nemce fuč «auf Nimmerwiedersehen», odnesli pa so neminljivo sramoto in razkrinkalo se jim je vse hinavstvo. Sedaj torej razumemo, da se M tako kalamiteto že izplača kričati, pa naj poči grlo! Zakričali so in izdali kot prilogo vse-nemikih koroikih listov 18 strani obsegajočo, duho-morno kolobocijo, ki v dolgoveznem naslovu pravi v eni sapi, da se je borovlki konzum izročil Slovencem vsled zahrbtnosti nemškega voditelja rdeč-karjev in da se je kot odgovor na to ustanovil nemški Rosentaler Wirtschaftsverein. Kaj Nemci pišejo? Ker je predolgočasuo in nam primanjkuje tndi prostora, da bi se pečali z ono kolobocijo v celem obsegu, hočemo iz nje posneti samo glavne misli. Stvar se obsoja itak že sama na sebi in so pozorni čitatelji sami zapazili mnogo protislovja v tem, da so glavna fakta zavito povedana ali pa sploh zamolčana, ona namreč, ki govorijo tako glasno proti nemškemu gospodarstvu in obsojajo ostudno gonjo. Da nam pa Nemci ne očitajo zopet «Schweigsamkeit», zato hočemo govoriti glasno in odločno. Glavne misli, rekel bi dogme omenjenjega nemškega letaka so sledeče: Delavci niso ustanovili konsumnega duštva g 16. društvenih pravil je bil sprejet «lediglich aus Versehen» I Bolj drzno in debelo se menda sploh ni mogoče lagati in resnico na glavo postaviti 1 Da bi pa dotični mazač, ki je celo klobasa-rijo skrpucal, prinesel vsaj kak navidezen dokaz, je sklanfal nekaj skupaj, za kar mu marsikateri večji liferant ne bo hvaležen. Obsoja oni «Ver-legersystem», pod katerim so trpeli delavci pred ustanovitvijo konzuma. Ogris, Rasser itd., ali se to ne tiče vas? V isti sapi, ko piše, da so ti «Verle-gerji» delali na vse kriplje proti konzumnemu društvu, hoče dokazati, da so društvo ustanovili mojstri (Meister). Vsi B^rovljanci, ki poanajo tedanje razmere in tudi namen take pisave, se bodo temu zofamu in zavijanju resnice le smejali. Seveda «mojstri», kakor jih razume učeni mazač, to naj bi bili: veliki bferantje, doktorji, uradniki, strokovni učitelji, trebušni mesarji, forštnarji in predvsem pa Rteger sam. Oni «mojst'i» pa, ki so ustanavljali društvo, so si ravno na razliko od prej omenjenih «mojstrov» pridejali ime delavec, se tega imena niso sramovali, kakor bi nam danes rada natvezla neka učeno-puhla glavica, ampak so ravno to možato in namenoma, pa De morda «aus Venehtn», povedali v g 16. pravih To je torej resnica, vse drugo je «faustdicke Lüge», in nesramno savijanje. Dalje kričijo Nemci: Auslieferung an die Slowenen! Tudi to zlobno hujskanje in zavijanje je treba resnici na ljubo razkrinkati. Predvsem je treba povedati, da so konzum ustano rili delavci, rodom večinoma Slovenci, in da so ga poglavito slovenski odjemalci vzdrževali in mu pripomogli k procvitu. Kar se je torej zadnjič zgodilo, ni «Auslieferung», ampak volja velikanske večine elanov. In zakaj celjni, ko ste prav vi sami krivi, vaša požrešnost in nestrpnost, ne pa nemški voditelj «rdeč-karjev», kakor se lažete. Die Geister, die ich rief . . . Prej so Slovenci samo pomagali zidati, vodstvo pa so prepustili strokovnjakom; letos pa ste vi hoteli voliti namesto strokovnjakov same vaše strankarje, loteli ste imeti vse «tajč in tajč», in zato je izprego-vorila tudi volja ogromne večine članov, ki so prej molčali. Ta volja pa je bila za vas šiba. Sedaj pa javkate, kakor otrok, če ne doseže meseca in se kujate na nemškega voditelja «der Roten», kakor da bi ga vam on tako visoko obesil. Torej lepo tiho in sami se primite za lastni nos. Da pa jok in stok v Izraelu vendar nekoUko potolažimo, hočemo povedati, daje ne samo sumničenje, kakor da bi se društveni rezervni fond hotel porabiti v zidanje sokolske dvorane, in satansko zlobno zavijanje (priznano nemško orožje 1), ampak da se Nemci tudi vedoma lažejo s tem, če slikajo zadevo tako, kakor da bi vse društvo imeli v rokah Slovenci v političnem pomenu besede. Socialni demokrati in narodni Slovenci le predobro vedo, da je skupno postopanje življenskega pomena za ene kakor druge tedaj, če se gre zato, odbiti nemško požrešnost ali podreti nemško korupcijo. Na nepristranski in nestrankarski podlagi hočejo delovati za društvo eni kakor drugi in konz. društva ne zastopajo ne Slovenci ne socialisti, ampak pošteni zadružniki. Ker pa ravno Nemci niso hoteli poznati te nepristranosti, ravno zato smo jih posadili na zrak. Kdor hoče visoko zlesti, nizko pade. Absolutna ravnopravnost in sloga v društvu pa je. s tem zajamčena. Nemci zavijajo 1 Kako znajo mojstersko resnico postaviti na glavo, smo že opetovano imeli priložnost opazovati. Tako na primer vedno in vedno ponavljajo «der deutsche Führer der Roten» in vsakemu Mi-helnu gotovo stopijo solze v oči, če izve, da je celo «aus dem Riesengebirge» doma. Seveda, kakor da bi Nemec samo na ta način mogel biti, kakor Reger, dr. Maurer, Ogris in drugi te «muštre» hočejo, t. j. «Nemec» je samo tisti, kdor zatira, zaničuje in preganja Slovence in slovenščino na vsak način in brezpogojno. Ker pa Neutzler ni tak «Nemec», zato na «pranger» ž njim. Zavijanje resnice pa leži ravno v tem, da se v letaku govori vedno le o «nemškem» voditelju, nikakor pa ne o onih, katere vodi. Vsa nemška javnost si gotovo predstavlja, da so v Borovljah samo nemški delavci. Zakaj pa dotični mazač o tem tako skrbno molči in skiva resnico, kakor gad noge? Seveda 1 Po-sili nemški purgarji bi radi imeli vse Borovlje v vienemških barvah, in ravno delavci so tisti, ki se ne sramujejo zato, da jih dannadan opominjajo, da še niso v blaženem «ra,hu», ravno delavci so tisti, ki se ne sramujejo zato, da jih je rodila slovenska mati. In ti delavci so si izvolili Neutzierja za voditelja, ker cenijo na njem narodno nepristranost in strokovno zmožnost. Lepo pa bi se njemu zahvalili, če bi jih hotel po volji purgarje^ prefarbati za «Nemce» in jih gnati v 'boj proti rodnim bratom. Seveda našim takozvanim Nemcem, ki so zatajili svoj rod, mč m svetega, zato zatajijo tudi resnico in snejo svojo besedo (zakor hočemo pozneje dokazati) in ne gre jim v glavo, da more kdo pošten in značajen biti, posebno pa, če je tak celo rojen Nemec. Oni živijo še v srednjem veku, ko je bil še samo «gospod» m «podložnik» (tato se sramujem m zatajijo tudi ime «delavec») m ko je prvi odločeval v vsakem oziru, lako hočejo, da bi tudi Neutzler kot voditelj naredil z delavci vse, kar zahtevajo — Vsenemci. Naj torej U naši «bratci» blagohotno vzamejo na znanje: tudi delavci imajo svojo glavo in njih volja odločuje. Hudobno zavijanje je torej, če delajo Vsenemci nemškega voditelja odgovornega za to, kar čutijo in hočejo delavci, ki so rojem Slovenci. Predvsem hudo pa straši m peče Nemce die vereinigten Sozialdemokraten und Slowenen 1 Tudi kar se Uga Uče, se oni po svojem znanem načinu zvijajo m tudi očitno lažejo. Da to zadnjo trditev takoj dokažemo, konštatiramo, da se nahaja na str. 12 v začetku prvega slopa stavek: den vereinigten Slowenen und Sozialde- mokraten. Tega stavka pa v slov. izvirniku na do-tičnem mestu ni. Tu smo zgrabili, kakor že prej in bomo še pozneje, prav z roko za «faustdicke Lüge». Stvar pa je ta-le: «Korošec» je pisal samo o «skupnem postopanju», to pa je nemško: gemeinsames Vorgehen in ne še: vereinigt. Naravno je, da se zatirani združijo, in naravnost zaslepljeni bi morali biti socijalisti in Slovenci, če bi mirno gledali ves nezaslišani terorizem, brezvestno tiranstvo Nemcev, če bi se pustili požreti s kožo in kostmi vred, če bi si dali ugrabiti trudapolno dolgoletno delo v konzumu in se pri tem še vedno postrani gledali. V združitvi je moč, to so čutili nasprotniki; in ironija usode hoče, da so ravno oni bili tisti, ki so si to past nastavili. Oai so nas naravnost prisilili k skupnemu postopanju vsled svoje nenasitne požrešnosti. To skupno postopanje je bilo torej pravo, kakor vidimo, in samo začasno. Povemo pa, da utegnejo Nemci imeti s svojo trditvijo o združitvi prav in to tedaj in tako dolgo, dokler vztrajajo na svojem krivičnem stališču, dokler bodo zatirali delavne sloje in jim hoteli ugrabiti pravice in zaslužek. Glasno in jasno tudi povemo, da jim ne bo pomagalo nobeno obrekovanje, sumičenje ali krivična obdolžitev, da bi to vzajemnost razgnali. Prenerodni so za to, ker lažejo o enih tako kakor o drugih in s tem dosežejo ravno nasprotno. Nemci se perejo! Hudo peče vest naše nasprotnike, da so hoteli postavne posestnike konzuma, namreč delavce, iz društva izpodriniti in jih ob vse pravice pripraviti. To je res madež, ki bo na njih ostal in bolj ko ga bodo prali, bolj bo smrdelo. Oprati pa hočejo zamorca na vsak način in sebe slikati ket čisto nedolžna jagnjeta, ki so jih «die vereinigten» vrgli neusmiljeno na cesto. Zato pišejo: konzum niso ustanovili delavci ampak «mojstri», dalje: «die Deutschen hatten die Leitung von Anfang an in der Hand», zato slikajo zborovanje 10. aprila 1.1. v takih barvah, kakor to morejo riskirati samo za čitatelje, ki slušajo na «blindlings demagogische Hetze». Občudujemo pa njih predrznost in nesramnost v tem, da se upajo te produkte svoje strupene domišljije predložiti celo onim, ki natanko poznajo razmere in so bili osebne priče dogodkov. No seveda, če stopijo na jezuitskem stališču, da sredstvo posvečuje namen, če so si postavili načelo : Už za vsako ceno, potem se tudi temu ne smemo preveč čuditi. Da pa postavimo stvar v pravo luč, povemo to-le: Od začetka so se volili kot zastopniki društva samo oni, ki so bili za društvo in njega procvit res vneti, ki so bili torej poštenjaki in strokovnjaki, na narodnost posebej pa se ni gledalo. Debelo in pošteno laž, da so imeli Nemci vodstvo od začetka v rekah, ovrže že samo dejstvo, da je bil ravno v najnovejšem času načelnik društva A. Stangl in kot naslednik njegov je bil na prvem mestu poklican L. Borovnik (der Sokolistenvater). Torej pribijemo: od začetka v• «ni volilo po strankarskem, aicpakpo princi pu zmožnosti. Se Is Nemci in to povdarjamo, so zanesli v društvo skrajno strankarstvo. Dr. Maurer je bil tisti, kar Nemci sami pišejo, ki je zahteval vedno in vedno 50% za svojo stanko. Vsi pošteni zadružniki pa so imeli ravno 10. aprila priložnost, prepričati se, da ta stranka ne spada v društvo, ker trosi prepir in nestrpnost, hoče imeti vse zase in se poslužuje v ta namen nepoštenih sredstev (tedaj predčasno izdane glasovnice!). Vsi so uvideli, da je obstoj in delovanje društva v skrajni nevarnosti, dokler se trpijo taki elementi v njem. In najsi so parlamenterji vseh strank govorili in sklepali to in ono in si obljubo vali, proti edini volji zadružnikov tudi oni niso mogli kaj ukreniti, in ta skupna volja je bila, da morajo nasilni nemirnežt in trositelji prepira, t. j. nemškonactjonald ven iz društva, če hoče to prospavan in se rešiti pogune. Oni so bili v društvu tuj element, vsiljeno, ki so prej konzum hoteli od zunaj uničiti (z bojkotom, zaviranjem, odrekanjem posojila i. L d), pa so uvideli, da je to početje zastonj; zalo so izprememli taktiko in hoteli so isto poizkusiti od znotraj, t. j. kot udje in posebno kot odborniki. Da prav čisto nič ne pretiravamo, kaže nam dogodek, o katerem Nemci skrbno molčijo In ga tajijo, nimreC o Škodi 4000 K, reci itiritiioC kron, ki jo je napravil pri nakupumoke Urbaa kot prejšnji nemško - nacijonalni načelnik društva. «Korošec» je o tem pieal v štev. 16., dotični članek je prestavljen dobro ali slabo v nemškem letaku kot vzgled nemškim Miheljnom, kako Slovenci obrekujejo. Dotični odstavek o tej nezaslišani škodi pa je namenoma izpuščen, samo da se vidi trditev o slabem gospodarstvu tem bolj neopravičena. Zakaj se bojite resnice? Kje so «Verlogenheit und Widersprüche». Pa saj se menda poznamo! Isti Urbas Cencan je načelnik novega «Wirtschaftvereina», za katerega tehtate po celem «rajhu». Nemški Mihel pa vendar ni tako zabit, da bi izročil takemu poSten-jakoviču svoj denar, zato mu je treba resnico prikriti. Vi pa, ki ste skovali novi «Wirtschaftsverein», te razmere dobro poznate, zato si mi moremo misliti samo to-le: ker ste izvolili Urbasa za načelnika, mu gotovo ne odrekate zmožnosti in se ne bojite, da bi tudi vam ne zapravil 4000 K; prepričani morate biti, da je napravil pri našem konzumu to škodo prav namenoma, hotel je torej društvo uničiti. Vi ste ga zato kot svojega zaupnika še posebej odlikovali, zato si smemo misliti, da imate iste namene tudi yi. Perite se torej, kolikor hočete, lažite in zavijajte, kolikor vam je ljubo, naše ljudstvo pozna vas in vaše črne namene. Dejanja kažejo človeka v pravi luči, ne pa sladke besede. In ravno vsem znana dejanja so, ki obsojajo «mojstre» in njih delo. Nemci lažejo! Ze dosedaj smo odkrili laž na laž, ki jih trosijo naši Tajčnaceljni v omenjenem letaku med svet. Ce bi pa hoteli zasledovati vsako neresničnost, bi potrebovali najmanj toliko prostora, kot oni. Ker nam pa ravno tega primanjkuje, hočemo osvetiti samo Se najočitnejše neresničnosti. Pri vseh svojih olepševalnih poizkusih, vendar oni sami niso nikogar prepričali, da bi bila nemška šporkasa voljna posoditi 1.1911 denar za zidanje nove hiše, dočim morajo oni sami priznati, da so Slovenci to storili «bereitwilligst» in da so imeli zadrugarji v svoji stiski «ein über alles Erwarten günstiges Ergebnis». Za to se gre in to stoji pribito. — Dalje čvekajo Nemci nekaj, kakor da bi Slovenci predlagali Nemcem pred zadnjo volitvijo skupno postopanje proti socialistom, v eni sapi dolžijo istega delikta tudi Neutzlerja. Vsak razumen človek pa takoj uvidi, da je tako pavšalno sumničenje jako poceni, posebno ko se nobena fakta in imena ne navajajo in menda tudi za «deutschfortschriftlichen Bezirksausschuss» nihče ne ve. No, in ta pravljični «ausšus» se vrže v domišljiji v imponu-jočo pozo, «lehnte ab ... war aber bereit...» Kajpada, samo da bi kdo hotel! — Prav očitna in debela laž je tudi ta-le: Na strani 6 letaka se piše, da so bili Slovenci po zborovanju 10. aprila «schweigsam» in se razvoj borbe slika sploh tako, kakor da bi se bili Slovenci od začetka sploh ne brigali m društvo in kakor da bi prišli čisto nepričakovano noter. Kdo se taki omejeaoiti ne smeje! Učeno-slepi g. mazač, ali ste dne 16. zarila 11. torej takoj po onem zborovanju, ali ste tedaj sptfi, ko je prinesel «Korošec» v štev. 8. poldrugo stran dolgo poročilo o onem zborovanju. Ali je to «schweigsam»P Ali pa si imamo misliti: Er sieht den Wald vor lauter Bäumen nicht! Res pa je, da so omenjeni dopis brale cele Borovlje in vsa okolica! Da so ljudje hvalo vedeli listu, ki se je tako toplo potegnil za njihove pravice in da so se za stvar tudi res navdušili, to se je pokazalo pri poznejšem glasovanju. Seveda je vas, nacionalce, eni dopis zbodel v oči, ker je postavil vase na* silstvo v pravo luč. Zato ga je treba po vaši znani maniri utajiti, reti: Za nas ga nil Tem bolje, naj pa ne bo u vas, za druge pa je bil, in to nas pa veseU. Kogar veseli, naj primerja to verodostojno po* rotilo o zborovanju 10. aprila, in pa ono poročilo v nemškem letaku. Občudovati bo moral spretnost, S katero zna dotični poročevalec zavijati dejstva, prikrivati resnico in slikati položaj naravnost laž-njivo. Omenim naj urno, da se slika položaj pri onem zborovanju tako, kakor da bi bili terorizirali Slovenci, predvsem pa soc. demokratje (Neutzler). Kdor je bil omenjenega dne navzoč, more pričati, kaka iz mezinca je izsesana ta trditev in kako so stvari stale ravno narobe. Zakaj so Nemci morali Iz konzuma? Ze prej smo dokazali, da so hoteli Nemci namenoma uničiti društvo, da so pa zadružniki še pravočasno »pregledali ta njih namen in jih zato pošteno plačali. V dolgih jeremijadah se sedaj pritožujejo in javkajo, da so to in to storili, se zanašali i. t. d., ali nasprotniki so jih pa zahrbtno napadli in jih izbacnili: Poglejte nav, nedolžno jagnje, ki smo izročeni takim volkovom. Kdo se taki svetohlimbi ne smeje! Malo časa pred volitvijo za konzum je bila volitev občinskih odbornikov. Vsakdo ve, kako so Nemci postopali tedaj. Oč talo se jim je prej turško gospodarstvo z občinskim denarjem, očitalo se jim je tedaj take stvari, kakršnih si pošten človek ne da reči. Oni pa se niso upali oprati na primernem mestu, ampak so se poslužili vseh mogočih in nemogočih sredstev, da bi se vzdržali pri krivičnem gospodstvu, da bi bili nemoteni sami med seboj in da bi jim kak pošten človek ne mogel gledati na prste. Njih čast je že zahtevala, da bi podali račun o svojem delovanju in da bi pustili v javno gospodarstvo tudi druge. Oni pa so se ravno tega bali, kakor hudič križa, molče so pogoltnili vsa očitanja in s tem priznali, da se bojijo javnosti. Celo tako daleč so šli, da so odrinili svoje pristaše, one namreč, ki so vsaj nekoliko prevdarni in na silijo čez drn in strn v nemški «rajh». Na njih mesto pa so posadili kričave pritepence, ki so pred kratkim prišli v Borovlje s trebuhom za kruhom, se tu zredili in si napolnili žepe ter sedaj izpodrivajo domačine. In tako čedno družbo naj bi torej sprejeli Slovenci in socijalisti v svojo sredo! Oni naj bi pozabili občinsko gospodarstvo, obč. volitve, gospodarstvo pri puškarski udrugi, in sploh vse, kjer imajo ti poštenjakoviti svoje prste zraven. Našim Posilinemcem torej povemo: Ljudstvo vas je sodilo in obsodilo in vas tudi še bo, če bo treba, časi, ko je šla vaša pšenica v cvet, in se je moral človek držati vašega ukaza: plačaj in molči! so minuli. Vam pa svetujemo: Ne delajte vsaj smešne figure s tem, da se delate preveč nedolžne in poštene. Kaj Nemci Izpuščajo. V št. 14. je pisal «Korošec»: «Samoposebi je umevno, da ta naša zmaga nemškutarje nič ni kaj prijetno dimila. Maurer je škripal z zobni, se jezil nad hudo žejo — mimogrede pripomnimo, daje bil on poklican, do 12. ure p opolnoči šteti glasove — preklinjal je črne in rdeče, sikal kot kača — a bilo je vse le zvonenje po toči». To je borovski nemškutar, ki tako rad riga kakor kak osel, na kratko prestavil takole: «Begreiflich ist es, das dieser unser Sieg die Deutschtümler nichts weniger als angenehm beiührte. Dr. Maurer knirschte mit den Zähnen». Seveda. Jozijove žeje in njegove jeze ni hotel omeniti. Dalje je pisal «Korošec» : «da ako dobijo nemškutarji društvo v svoje roke, pomeni to zaqj smrt. Kako naj bi hodili nemški voditelji mimo «Rosentalerho-fa»vkonsum? Da so ta zadnji stavek Nemci izpustili, je pač umljivo. V svoji poštenosti so seveda tudi tale stavek lepo zamolčali: «Ce se je napravilo v minulem polletju samo na moki okroglih 4000 kron škode, se moramo opravičeno vprašati, jeli to tisto dobro gospodarstvo, na katero se je pred vsemi razumel M a I a-jo v ec Cencan?» V št. 16. je «Korošec» poročal o ustanovitvi nemškega konzumnega društva, katero zdaj vsi imenujejo «Unterhosentalerbirtichfe-rajn* ter pripomnil, da stari konsum novorojenemu podjetju poje otožni «memento mori», ka-korjeze pel prejšnjemu trgovcu Klad eju, Nemci so Kladeja zamolčali, izpustili so pa tudi — in to je zelo značilno —- sledeči stavek iz navedenega članka: «Med drugimi (odborniki nemškega konzuma) omenimo le Honzičko, katerega pozna sedaj vsak otrok kot neznačajnega uskoka, ki je presedlal le radi tega, ker je prištl k boljšemu koritu} poleg njega se blesti ime slabozna-nega Urbasa Cencana, ki je napravil kot načelnik našega konsuma samo na moki 4000 kron škode, ter se ponudil sedaj nemškutarjem, da še tem kot načelnik pokaže svoje umetnosti v gospodarstvu». Navesti bi še mogli mnogo stvari, katere je tisti, ki je prestavljal naše temljite in v vsakem oziru resnične članke, namenoma izpustil in zamolčal, ker bi moralo biti srkm vse borovske nemčurje, ako bi nemška javnost izvedela, kake duševne reve da so, pa žalibog nam je prostor pičlo odmerjen. Nemškutarji, ti se pa res poznajo! Svoj čii je pri neki nemški slavnosti razobesil Čudnov Foltej na Kobli nemško zastavo; «Mir» pa je pisal ob tej priliki, da je Čudnov Foltej razobesil svoj «šircel». Raditega imenujejo zdaj mnogi v Borovljah nemško zastavo kratkomalo «Foltijev Šircelj». Temu se je privadil tudi «Korošcev» dopisnik ter je pisal o onih, «ki še niso prisegli na Jozijevo črno brado in pa na Foltijev ,šircel‘>. ZJaj pa poslušajte, kako so to razumeli naši nemškutarji! Takole: «Jane, die noch nicht zum schwarzen Barte des ,Joserl‘ (dr. Maurer) und dem Schürzenjäger Foltej (Valentin Tschin-kowitz) geschworen haben.» Torej mi smo mislili na Čudnovega Folteja, nemškutarji pa na Damkovega Folteja ter so mu dali prav lepo ime «Schürzenjäger». Se pač res dobro poznajo. Sicer so izdali tisti, ki so skrpucali nemško «Auslifrinko», še dve drugi lastnosti Damkovega Folteja. «Korošic» je namreč zapisal o Damkovem Folteju v svoji 14. številki tele besede: «Najboljše se je odrezal Damkov Foltej, ki mora biti seveda povsod zraven. Nekdo se je namreč čudil in jezil nad skupnim postopanjem Slovencev s socijalnimi demokrati, a Foltej se mu res pametno odreže: ,Was haben wir denn dabei g’habt». Naši nemškutarji gotovo takoj mislijo na blamažo in na nezmožnost za resno delo, če omeni kdo Damkovega Folteja, kajti zgoraj navedene besede v «Korošcu» se glasijo — poslušajte in strmite! — v nemški «Auslfrinki» tako-le: «Am meisten blamierte sich der Damkov Foltej (Valentin Tschin-kow.tz), der natürlich überall dabei sein muß, obwohl ihm jedes Verständnis für eine ernste Arbeit fehlt.» Končno je «Auslifrinka» razodela še eno lastnost širši javnosti, lastnost, ki pa je vsem nemškutarjem skupna. «Korošec» je namreč govoril o onih brezvestnih nemškutarjih, ki pod «Südmarkino» patronanco hočejo uničiti vse, kar si pridelata z žuljevimi rokami delavec in kmet; tudi pisec «Auslifnnke» dobro ve, da pomeni «brezvesten» «gewissenlos», pa je, ker trdno prepričan, da so vsi nemškutarji neumni, tako da si nemškutarja brez neumnosti gotovo niti misliti ne more, prestavil namesto «gewissenlose Deutschtümler», kar je res trdil «Korošec», «unwissende Deutschtümler». Torej, borovski nemškutarji, zdaj pa le poglejte in malo premislite, kake lepe lastnosti vam je dal tisti, ki je sklanfal «Auslifrinko»: Schürzenjäger, Blamage, ohne Verständnis für eine ernste Arbeit, unwissend; vse to je pisal o vas eden izmed vaših vrst, vaš somišljenik; vi ga gotovo bolje poznate kot mi; sicer pa mislimo, da storite najbolje, ako se za vse te lepe komplimente zahvalite onemu možakarju, ki se brez pravice in proti postavi imenuje «direktor». Nemci so besedo snedli 1 Nemci očitajo Slovencem in socijalistom, da pri zadnjih volitvah niso držali besede in zavrgli vse nemške kandidate. Po pravilih (štatutib) pa ima vsak član prostost, voliti kogar hoče; dokazali smo tudi že, iz kakšnih tehtnih vzrokov so glasovali vsi delovni sloji proti vsiljivi nemški buržoaziji. In kaj so storili ti? Ne samo, da so se tisto po svojem maščevali (kar je te nekoliko razumljivo pri ljudeh, ki o dostojnosti in pravi izobrazbi nimajo tenkočutnih pojmov), ampak oni so postopali celo protipravilno in proti-postavno in proti dolžnostim, ki so jih prevzeli na občnem zboru. Najprej so torej po razglasitvi volitev naznanili sjoj izstop iz društva. K temu so si vsi drugi samo mislili: «Gut weg!» Svojo nestrpnost, škodoželjnost in maščevalnost pa so pokazali po tem, ko so na vse kriplje začeli delovati proti konzRmu in so svoje pristaše v starem odboru prisilili k odložitvi mandatov navzlic temu, da so jim prej prav oni sami naložili dolžnost, zastopati društvo dalje, registrirati nova pravila in nove odbornike. Vsakdo razume, da to ni nedolžen volilni manever, kakor v slučaju socijalistov in Slovencev, ampak da je to čisto navadno kažnjivo protipostavno postopanje. Se hujše pa šele pride! Zvesti odborniki so si v tej sili pomagali na ta način, da so dali registrirati 4 zadružnike, ki bi posle društva vodili do ta čas, da bi bili legitimirani novi odborniki. Naši nasprotniki pa so proti temu v tvoji onemogli jezici rekurirali, graško nadiodišfie jim ja hitro, broz da bi ae o pravem stanja zadere iz uradne dolžnosti informiralo, ugodilo in registracijo razveljavilo. S tem se je pokazal pravi, podli namen nasprotnikov: ho: teli so doseči, da bi bilo društvo brer .zastopnikov, da bi se moral konzutn zapreti in se na ta račun že hvalili z «besser verstehen». Kajpada! V podlosti in protipostav-nosti se marsikdo boljše spozna. Kaj se bo z konšumo zgodilo nadalje? Ne moremo tega še natanko povedati vendar lahko, že pomirimo naše zadružnike, da se podli nameni nasprotnikov ne bodo uresničili. Opozarjamo pa naše pristaše, naj bodo na straži in naj se za svoj konsum brigajo, kakor za punčico svojrga očesal Mnogo sadov je sedanji konsum za ubožne ljudi že prinesel, še več pa jih more prinesti, če bo imel dobre voditelje. V našem konsumu ravno hočemo dokazati, da si interesi kmeta in delavca niso nasprotni, ampak da se ta dva sloja medsebojno spopolnju-jeta. In ravno nasprotniki so oni, ki bi radi med nje zanesli tra,no sovraštvo in razpor. Torej zadružniki, pozori Vabilo. Društvo „O O ROT AN“ ima svoj občni zbor v nedeljo, 3. septembra ob 2. uri popoldne v benediktinski kleti v Celovcu. Narodne zadeve. Koroški šolski Verordnungsblatt. Kakor je «Korošec» svoj čas (H. 15) poročal, je ho tel c. kr. šolski svet vsiliti šolam na Strojni in v St. Danijelu nemški pouk v šoli. Državno sodišče je pa bilo k sreči nam koroškim Slovencem drugih misli ter odloke prvih inštanc kot popolnoma nepostavne razveljavilo. Koroškemu šolskemu svetu pa ta poper nič ne dč dobro. Radovedni smo bili, kako bodo vihali svoj nos, ko jih bo začel skeleti poper. Pa glej gal Dosedaj ga še menda niso vzeli «zur Kenntnis» (na znanje); da bi ga še ne bili dobili ed zgoraj, ne moremo verjeti. V svojem Verordnungs-blaltu (redigiert im Landesschulrate menda od Volksrata) ne uajdemo v tem ničesar, kar je vendar za celo šolstvo ua Koroškem največjega pomena. Upajmo, da kmalu kaj prideI Na slovenske učitelje jim mrzi. «Stimce» prinašajo v številki od dne 20. avgust« dopis iz Velikovca. V tem dopisu pišejo o učiteljski konferenci takole: «Na Koroškem se resno začenja narodna becarija. V velikovškem okraju je nekaj let sem nekaj zagrizenih bindiiarskih učiteljev, ki se obnašajo zelo ošabno in ostudno. Tako so randali-rali nekateri teh učiteljev na dan konference na kolodvora v Pliberku in v Velikovca so se obnašali ravno tako ostentativno. Pri konferenci pa slovenski učitelji še govoriti niso marali z nemškimi kolegi in so kuhali skrivno jezo.» Tako «Stimce». Mi se pa iz srca veselimo, da imamo tudi koroški Slovenci nekaj naših učiteljev, ki so krepki narodnjaki. Oni se ne bojijo pricspljan h ljudi, katerih ni dost', da jedo naš slovenski krub, ampak, ki hočejo še vihteti na Slovenci bič. Slovenski učitelji se ne bojijo niti sto n iti tisoč takih nemških Mthlnov in se tndi ne bojijo izdajic, ki le plazijo pod nogami teh privandranih mogočnežev. S tem, da klečeplazijo naši odpadniki okrog teh ljudi in se tako sami šebe ponižujejo, pokažejo, da niso nič vredni. Slovenski učitelji bodo korakali tndi nadalje krepko naprej in se ne bodo menili ta podlo druhal in za brezznačajneže. Naj javkajo, naj kličejo na pomoč pekel ali Volana: Slovenski Učitelji se ne ustrai jo, ker i njimi je pravica in barod. Znani rodoljub in narodni dobrotnik goep. F. Omersa, industrialec in veleposestnik v Kranju je bil povodom 80. cesarj evega rojstnega dne odlikovan š zlatim zaslužnim križcem s krono. Čestitamo. Svetovna politika. Državni proračon la lato 1911. «Narodni Listy» poročajo, da bi proračun za 1. 1911. na podlagi dosedanjih računov o dohodkih in izdatkih posameznih resortov izkazal 100 milijonov primanjkljaja. Zato bodo morali brisati toliko, da se vpo-stavi ravnotežje. Seveda se bo to brisanje vršilo na račun ljudskih potreb, zato je gotovo, da s proračunom za leto 1911. ne bo nihče zadovoljen. Delo za davčno reformo, s katero bi se dobilo večje dohodke, tudi počiva popolnoma, ker sta oba prizadeta sekcijska načelnika Reisch in Bernatzky na dopustu. Hrvaiki labor je bil v ponedeljek slovesno razpuščen. — Govori se, da je ban Tomašič dobil par 100.000 K na razpolago, da «napravi» na Hrvaškem volitve po ogrskem vzoru. Jabllajne alavnoitl v Oral gori so se pričele 28. avgusta. Knez Nikita obhaja namreč petdesetletnico svojega vladanja in zlato poroko obenem. Listi pišejo, da je bila Orna gora proglašena kot kraljestvo. Kereja. Kakor so že listi poročali, je Japonska anektirala Korejo. Se pred dobrimi desetletji je bila med Kitajsko in Japonsko ležeča Koreja docela neznana dežela. Šele po vojski 1. 1894. med Kitajci in Japonci se je svet začel zanimati za Korejo. Njeno važnost sta spoznali zlasti Japonska in Rusija. Poleg velikega strategičnega pomena, krije Koreja v sebi tudi mnogo bogastva. Dežeia ima velike množine bakra, svinca, srebra in zlata. Dasi se dobavlja zlato še na zelo primitiven način, se ga vendarle dobi vsako leto štiri do pet milijonov kron. V Koreji je zelo rodoviten svet; prideluje se žito raznih vrst, riž, tobak, bombaž m drugo. Koreja je bila stoletja zaprta tujcem. Vsakdo je bil v smrtni nevarnosti, ako je prekoračil korejsko mejo. Ljudstvo je zelo verno in pošteno m se je pustilo neusmiljeno dreti svojim duhovnikom. Narod bodo zdaj drli še bolj, kajti domačim oderuhom se je pridružila še tuja vlada. Japonsko cesarstvo je zdaj postalo za polovico večje. Japonska meri 417.000. kvadratnih kilometrov, Koreja pa 218.200 Koreja ima pnbližao 9,800.000 prebivalcev, je torej zelo redko naseljena. Z s Japonce je to zelo dobro, ker jim postaja njihova domovina zelo tesna. Aneksija ne bo prinesla Korejcem nič dobrega. Gospodarska vprašanja. Bolehanje govedi na vnetju črevesa. Po naših pokrajinah in tudi preko mej naše domovine je med govejo živino zelo razširjena bolezen, takozvano kronično črevesno vnetje, ki je po Vabilo. Pozori Slovenke In Slovenci! TtMoo Uro „Sokol“ i Boroiljah priredi v nedeljo, dne 9. oktobra 1910. leta ob pol 3. nrl popoldne v dvorani pri Cingelcn --------- na Trati ■■ ^ veliko tombolo. Kdor hoče torej kaj lepega zadeti, naj pride in pripelje tudi druge. Za zabavo po tomboli bo skrbel pevski in tamburaški odsek «Sokola». Za dobro postrežbo s pristnim vinom in raznovrstnimi jedili pa bodeta skrbela Pritka in Janez Fric. Ker je čisti dobiček namenjen v sklad za «Sokolski Dom» v Borovljah, prosi uljudno ža najobilnejšo udeležbo odboar« svojih znakih zelo podobno Črevesni sušici, jetiki, ali — tuberkulozi. Razlikuje se pa od te v tem, da jo povzročajo drugače glivice ali bakterije. Tej bolezni, ki v toliki meri škoduje našemu kmetovalcu, so podvržene zlasti krave od 2.-6. leta, manj starejše. Pri juncih iu bikih najdemo jo le izjemoma. Iz tega sledi, da se ne širi omenjena bolezen po plemenskih bikih, kakor nekatere druge bolezni, in kakor se je to prvotno mislilo. Le redko oboli le ena krava. V več repov broječih hlevih opažamo, da je kar 5 do 10% vse živine okužene. Tndi ni omejena na gotov letni čas, ampak nastopa pozimi is poleti, bodisi, da jo gonijo na pašo. Vendar zatrjujejo strokovnjaki, da se pojavlja bolj pogosto pozimi in tedaj tudi z vidnejšimi znaki. Prvi znak omenjene je, da daje obolela krava oddnedodne manj mleka. Dssiravno povžijejo take živali dosti krme, prično hirati in krave, ki so bile poprej dobro rejene, postajajo mršave in suhe. Dlaka ne pada več tako gladko po telesu, ampak štrli po koncu. Poprej voljna koža, se sedaj tesno drži ogrodja. Oči postajajo motne in upadle. Tem znakom se pridruži še driska. Odpadki so tekoči, zeleno-rujavkaste barve, razširjajo pogostokrat prav neprijeten duh, ter vsebujejo precej neprebavljenega krmila. Okužene živali popijejo izvenredno veliko vode. Množina mleka je vedno manjša in se v posameznih slučajih, predno živiače pogine, popolnoma posuši. Mnogokrat se bolezen brez pravega vzroka izboljša, zlasti če premenimo krmo ali prestavimo živinčs v drug hlev, toda čez več ali manj časa nastopi še hujše nego prej. Dasi je živinozdravniška veda tekom zadnjih let zelo napredovala, ji ni moč to bolezen ozdra-yiti docela. Te bolezni bakterije so tako globoko zarite v črevesno sluznico iu v limfatične šleze v črevesu, da kljubujejo tudi najmočnejšim razkužilom. Nimamo pa posebnega sredstva, ki bi jih zamoril, ae da bi pri tem poškodoval črevesne sluznice Edino, kar moremo za omejitev te kuge storiti je, da odstranimo obolelo žival od zdravih ter jo damo mesarju. S tem jo, kolikor mogoče dobro vnovčimo in preprečimo, da se bolezen ne razširja. Odstraniti pa moramo iz hleva tudi steljo in vse odpadke, ker se v teh nahaja velika množina bakterij. Stajo bolnega živinčeta, jasli in vso okolico moramo dobro očistiti in prebeliti z apnom. Ce hlevov dobro ne razkužimo, nam odprodaja sama veliko ne pomaga. Kako se razširja ta bolezen, ali po krmi, ali na kak drug način, še ni popolnoma dognano. Raznoterosti. KotMtok za irakoploYot. Francija namerava ustanoviti zračno flotilo v bojne svrhe, broječo 60 letalnih strojev raznih sistemov. Celo vojaško zrakoplovstvo bo podrejeno generala Rcqaes-u. Vojaške vaje se ne bodo vršile brez letaln h strojev. Državni zbor bo naprošen za dovolitev dveh milijonov frankov pri prihodnjem proračunu. — Avstrija je vendar dosegla rekord. Avstrijski general je šel v zrak. V mirnem času gredo navadno generali s plavo polo v pokoj. Neki dunajski general je pa napravil izjemo, sedel na letalni stroj War-chalovskega pri Dunajskem Novem Mestu in šel v zrak. Ta vzlet ni imel nobenih posledic. Zakoni ne iklepajo pri — polnih blagajnah. Kakor poročajo listi, se poroči v kratkem času s hčerko amerikamkcga milionarja Morgana španski kronski pretendent don Jaime Bourbonski, Ta so ni odpovedal španskemu prestolu in je sin lani umrlega don Karlosa. Šo vedno sanja, da postane španski kralj, sicer pa ima res precej privržencev v Španiji. Morda misli z aoaenkanskimi dolarji prej priti na prestol. Toda večina Spancev ima že enega i kralja preveč. Kolera hudo razsaja. Kakor nekateri liati omenjajo, je najbolj razširjena na Ruskem, a tudi v Italiji se množe smrtni slučaji. Tudi na Dunaju se je pripetil sumljiv slučaj. Zbolela je pod znaki j kolere dekl'ca, ki pa se ji stanje boljša. Žlindra Kdor takoj kupi, dobi ie poseben a popusti : [zajamčena, po naj nižji ceni se dolbi S samo pri s I Ägfiro Al tir Is: i* rj rt a v Ljubljani in Trstu. I i Dobe se tudi vsa druga gnojila! Naročajte in sirite naš listi podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 5,000.000. x Kolodvorska cesta št. 27. x Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po II Ol ___________ 4 12 10 oo dne vloge do dneva vzdiga. Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vinkuluje In devlnkuluje vojaške in ženltnlnske kavcije. Eakompt in ink&sso menic. :: Borzna naročila. Prodija vseli vrst vred papirjev proti ootovlal po doereem (torzu. Centrala 1 Cjnbtjaoi. Podružnice V Spijeta, Trsta, Sarajevu iu Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8*— za komad. 1 62—53 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad. Edina slovenska kisla voda je po zdravnifekih strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izboraolzdravilo * za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. 8 12— 1 Naroča se pri OSkrbtllŠtVU TolStO-vrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo. :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN MET09AI Varstvena znamka: ,,«SIDRO». 38 £iucm