Hospitacija. er vern, da še marsikateri učitelj ni razmišljal o velikej važnosti _r^V hospitacij, \n da marsikateremu še niso znane velike koristi, katere one učitelju donašajo, namenil sem se nekoliko o njih spregovoriti, želeč, da bi rodil moj članek med zavednim učiteljstvorn najboljši sad. Kakor je vsakemu znano, dobili smo na pripravnici neko pripravo za prakso t. j. teorijo in še nekaki obris, nekaki kažipot do prave prakse. Ravno tako smo si pridobili iz raznih knjig in časopisov nianj ali več teorije in tudi precej migljajev, kako se pri pouku spretno postopa, a prave prakse si tudi tu še nismo pridobili. Pravi, popolni praksi se moramo vedno vaditi, ne samo nekaj let, tudi ne-le mnogo let, arapak ves čas svojega delovanja — vse življenje. Razloček pa je, kako se tej praksi vadimo in kako si jo pridobivamo, ali s poskusi in dvomljivimi ekspereraenti, ali po izkušnjah svojih lovarišev. Vsakdo mi bode pritrdil, da je zadnja tu imenovana pot najboljša in najhitrejša do gori imenovanega smotra. Te izkušnje pa lahko zverao od svojega tovariša posrednje, t. j., da se ž njim razgovarjamo o raznem postopanji pri pouku, ali pa neposrednje, t. j., da ga opazujemo v šoli pri njegovem delu. Gotovo je druga pot boljša od prve do zaželjenega nam smotra in po tej poti hoditi, omogočijo nam le hospitacije. Pri hospitacijah nanireč vidimo: kako se po tej ali onej teoriji v žoli postopa, kako v tem ali onem slučaji z učenci postopamo, in katerih sredstev se moramo posluževati, da z gotovostjo dosežemo ta ali oni stavljeni si smoter. Tedaj vidimo, kako ima učitelj snov raznovrstna, kako jo razvija in nazorno poucuje, kako stavi vprašanja, deluje na mišljenje in izražanje mislij in kako vse uporablja. Res zaniraivo in poučno je videti, kako učitelj krmi svoj čolniček ter se bolj ali manj srečno in spretno ogiblje raznih zaprek in ovir in kako jih tudi premaguje. Omeniti pa moram, da učitelj, kateri da hospitacijo, naj se dobro pripravi za pouk, saj pripraviti se inora sploh vsakokrat, a učence tvarini priučiti in potem isto (tvarino) pri hospitaciji še enkrat kot učencem že neznano podajati, to pa — ne gre, ni zanimivo, pa tudi ne poučno. Tedaj, kar pri hospitacijah na novo jemljemo, bodi res novo, kar pa ponavljarao, pa ponavljajmo! Koliko si učitelj, ki pazno sledi pouku, lahko priuči, vidi se najbolje iz tvarine, katera se vzarae že pri eni taki hospitaciji. Omeniti hočem le podano tvarino prvih treh hospitacij preteklega šol. leta. Nova enorazrednica pri Sv. Trojici (2 oddelka višje skupine; drugi oddelek le z 2 učencema): Računstvo: (I. oddel.) Seštevanje in odštevanje do števila 70 iz II. računice; (II. oddel.) pismeno množenje z uporabnimi nalogami iz III. računice. Jezikovni nauk: Citanje, ponovitev vsebine in slovnična obravnava berilnega sestavka ,,Kaj dobivamo iz gozda." Lepopisje: Pokončna pisava. Enorazrednica v Pečah (2 oddelka višje skupine): Računstvo: (I. oddel.) Pisineiio odštevanje z uporabnimi nalogami iz 111. računice; (II. oddel.i ustineno in pismeno razštevanje z uporabnirni nalogarai iz IV. računice. Prirodoslovje: (II. oddel.) Hlapenje (Pojin in razlika mej parjeiijein in hlapenjem). Zemljepis: d. oddel.) Politična občina kot priprava k čitanji zemljevidov. Zgodovina: Marija Terezija (Pragmatična sankcija). Dvorazrednica v Moravcah (II. oddelek II. razreda): Računstvo: Množenje desetinskih števil z uporabniini nalogami iz IV. računice. Prirodopisje: Žolne. Jezikovni nauk: ,,Priraerjava sesalcev s pticami'' kot priprava za spisovno nalogo. Izdelek spisovne naloge. Vprašam le: Ni li to veliko tvarine za 3 poldneve, in v kolikih letih si učitelj imel priliko pri raznih konferencijah in zborovanjih deležen biti obravr.av tolike in tako različne tvarine? Z hospitacijo naj bode vselej takoj po pouku kritika v zvezi. Pri kritiki ti tovariši, kot tvoji znanci in najbližji sosedje, odkritosrčno, a ne žaljivo pokažejo vse hibe, katere si storil, kar se pri raznih zborovanjih vsakokrat ne zgodi. Kritika je sicer malo grenka, pa je — zdravilo, katero te spodbuja in ti daje moč, da zamoreš razne hibe iz svojega delovanja odpraviti. Vsako trditev pri kritiki je pa treba utemeljiti. Tako pridejo v razgovor tndi razne izkušnje iz šolskega delovanja, katere nam nudijo priliko k posrednji pridobitvi prakse t. j., kakor sem že prej omenil, z razgovorom o raznern postopanji pri pouku. Hospitacije imajo pa še drugo vrednost. Vspehe in razne uzorne naprave stavi si namreč učitelj v izgled in želi tudi on to doseči. Tako se rau vzbuja želja po nasledovanji, morda še celo želja po tekmovanji, kar ga napeljuje in vspodbuja k vstrajni delavnosti, pa tudi, ko vidi vspehe, daje veselje do dela. Vzroke raznih nevspehov pri pouku in vzgoji išče; več ali raanj najde jih tudi pri sebi Tako se vadi spoznavati sebe, svojo dobro in slabo stran, spoznava pa tudi težkoto in odgovornost, kakor tudi lepoto učiteljskega stanu. Spozna, da ni navaden delavec, spozna, da njegov stan je vzvišen on — ljubi svoj stan. Tej ljubezni pa ni nobeno delo pretežko, noben trud prevelik, ki vodi k dobremu vspehu k časti in povzdigi učiteljskega stanu. Kdor pa ljubi svoj stan, ljubi tudi svoje tovariše ter se ogiblje vsemu, kar bi iraelo škodovati časti in ugledu tovariševi, on goji toliko potrebno slogo. Tako sem naštel nekaj koristij, katere hospitacije donašajo posainezneinu učitelju in učiteljstvu sploh. Bojim se pa, da morda šc katuri nečt; sprevideti važnosti hospitacij, takemu kličern — poskusi! Tudi je mogoče, da se ta ali oni čuti že dovelj praktičnega, ter se niu zaradi tega zde hospitacije nepotrebne Kdor je tak, ta naj se usmili nas drugih in naj pokaže svojo spretnost. Hvaležni mu boderno mi, hvaležen ves stan, ker storil ne bode le nam nmogo uslug, ampak vserau učiteljskemu stanu; čira več dobrih učiteljev, tem večja čast za učiteljski stan, za stan, katerega oni, kat.eri si je z velikim trudom pridobil popolno prakso, gotovo ljubi. Dalje je mogoče, da se ta ali oni ne čuti še dovelj spretnega ter se boji kritike. Ravno takeinu bodo hospitacije največ koristile. Sprevidel bode, da ni tako nespreten, da njegovi vspehi niso tako mali, kakor si jih domišlja in to mu bode dajalo veselje in moč, da bode še vstrajneje deloval. Ako ima pa v svojeni delovanji res kaj pomankljivega, bode gotovo skušal to popraviti, hospitacije mu bodo zopet v hasen. Nihče naj se tudi ne izgovarja, da ne niore vstrpeti stroškov, katere provzročijo hospitacije. Res imarno borne plače, a priprosto kosilce za 5 - 10 oseb, lahko že vsak enkrat v letu žrtvuje v svoj in svojih tovarišev napredek. Ne izgovarjajmo se tedaj, ampak delajmo! Prosti četrtki so tu, darujmo jih v svoj in ljubega stanu napredek! Pokažimo, da se ne sramujetno in ne strašimo pokazati svojih vspehov niti učitelju-pedagogu, kot strogemu pa razuranemu kritiku, kateri se ne da mamiti z nekolikim navideznim znanjem. S tem svetu pokažemo, da storimo kar moremo, če pa vendar le ljudi ne zadovoljimo, krivi nismo rni, ampak druge okolščine - niorda — človek - sam. Tovariši, na delo hospitujmo! M. Janežič-Peče.