9. maja 1945 Cena 2 Bei POSEBNA IZDAM ob osvoboditvi Ljubljane Lfablfmuif sree Stavern^ pozdraviš® nesreäns vsfskv, M man je prinesla svs'bts&l®. P®idl'rtsvlfa tmroäno vtßäo SUwensje, Pozdravil?* dem€tkmt?esw §eä&taihme p&ü t maršala Tita* prave. Le v miru, v luči svobode in v toplini bratstva se razvija cvetje, kj naj rodi obilo žlahtnega sadu. Kdor bo s tem cvetjem Slovenijo krasil, bo pozlatil njeno bodočnost. In glejte: vrata vanjo so se danes odprla na stežaj ... V teh prvih urah svobode pač šele komaj slutimo, kaj nam je dano in koliko premoremo. Le to verno poslej, da je za tako dragotino vredno živeti, delati, umreti. Naše življenje dobiva novo vsebino in novo ceno. Ali prav cb tem ne pozabimo: vso to dobrino so nam s krvjo in življenjem odkupili naši junaki 'n mučeniki, Id trohmjo po naših gozdovih in livadah, v Kakor da je za nami pot ob grozotnem breznu, stojimo zdaj na novem breg, a. In kakor človek, ki je stopil iz noči, prepolne — ne mračnih prividov in sanjskih izrodkov — marveč presunljive resnice tr- Ijenja m poniževanja, strmimo v luč svobode, še omamljeni od njenega žarkega,, zlatega blišča. Za nami je plaz dogodkov, M so v zadnjih mesecih, tednih, dneh pretresli svet in ga vnovič postavili v tečaje, da se bo obračal pravilneje kakor doslej. Dokončno je zapahnjen jez nacistični moriji ia pogubnosti. Za nami je vojna, ki je zvrhano polna štiri leta odpirata našemu narodu žile, da je krvavel h tisočero ran. A vso to strašno dobo največje preizkušnje so bili Slovenci — z redkimi izjemami — ves čas neuklonljivi optimisti. Razen slabičev, špekulantov in zapeljancev ni nikdo izmed naj dvomil o končnem porazu nacizma in fa&zma in s tem o končni zmagi Jugoslavije. ge čn!:ajo, nestrpno čakajo nekatere naše prelepe, po trpljenju še posebno poveli-č&.e pokrajine, da sprejmejo osvoboditelja. To se bo kmalu zgodilo, že je sovražna vojaka povsod v razsula m ca begu. Tako bo v kratkem naša domovina združena, cb^ata, svobodna kakor žs nikoli, a zalo poslej za vse čase. Prag domovine, ki ga poljublja naše sinjo morje; slavni r,rj Trst, ki so po neprecenljivi zmagi naše vojske bohoti pred na;rd kakor velika roža pred razcvetom; tr,f?a Gorica, sončnih Brd kraljica; poslednji okr^-jki naše domačije na zahodu; zelena Korošca, zihel našega rodu, vse naše pisane deželice, ld so tako dolgo čakale na zarjo svobode, se bodo zdaj strnile z vsemi drugimi našimi pokrajinami v eno samo skupno domovino, v Slovenijo. Tod biva narod, star težkih tisoč let. Ve-^e odpadajo jetniku, rane jenjavajo krvaveti novo življenje se drami. Danes piruje Ljubljana. Iz polnega srca ji kipi veselje, ki izzvenela v en sam vzMik: Veselite se z nami vsi., ki ljubite Ljubljano in domovino! In pozdravite z nami našo vojsko, ki prinaša odrešenje in svobodo: Junaki! Čim več uspeha je imela vaša borba, toliko bolj nestrpno smo si želeli vašega prihoda in z njim zlate svobode. Čim blrže ste prihajali, tem hitreje smo vas hoteli imeti v svoji sredi ter vam na tisoče načinov izpričati svojo hvaležnost za nepopisne muke in napore v vaši trdj borbi. Imena Sušaka, Klane, Ilirske Bistrice in drugih krajev, ki ste jih zapovrstjo osvobajali, so zvenela v naših ušesih kakor bližnji glasniki svobode. Ob zasedbi Trsta, Gorice in Keke pa se je navdušenje stopnjevalo in se ni poleglo vse a"o vašega prihoda v Ljubljano. Bane^ ste ta in vidite naše prekipevajoče navdušenje. Gore cvetja, s katerim vas kitijo dekleta In žene, ter morje zastav, ki vihrajo ob viharnem vzklikanju množice vam v pozdrav, junaki, so le skromen zunanji izraz tega, kar je v srcih in dušah. Poleg narodne vojske sprejema Ljubljana tadi novo narodno vlado Slovenije. Prijazna notranjska Ajdovščina se .je minulo nedeljo zapisala v zgodovino kot kraj njene sestave in prvega bivališča. Mladi, toda izkušeni možje dejavnosti, katerih imena so narodu že dobro znana, so poklicani, da zaorjejo ledino v novi pomladi. Oblikovali bodo podobo Slovenije, ki naj bo narodu v blagor in srečo, Jugoslaviji v kras in ponos. N! ga med nami, ki ne bi sprevidel, kolikšne naloge obnove in presnove se zastavljajo novi vladi. A takšno narodno spoznanje je že tudi dokaz in poroštvo volje, da hočemo Sodelovati, pomagati, poprijeti vsi, kjer-koi nas domovina potrebuje. Pr av svetinja nam je obstanek naroda, neločl jiva združitev vseh Slovencev v novi Jugoslaviji. Vsa droga — pa naj bodo še tako težavna — vprašanja se bodo rešila v duhu resnične demokracije in žive socialne misli; za mnoge najbolj pereče natege so i» bile izvršene že dragocene gri- skupnih grobovih taleev, po grobiščih koncentracijskih taborišč. Njih bele kosti — r.aj počivajo kjer keli — so vzidane v temelje domovine — in taki temelji so ne- porušni. Z globoko pieteto do padlih junakov in mučenikov, s toplim čustvovanjem do mater, žena, nevest in sester, Id so morale z vdano požrtvovalnostjo in pogostokrat s somučeništvom prenašati teükero žalost, in s prisrčno zahvalo našim osvoboditeljem, praznuje danes Ljubljana svoj najvišji dan, praznik svoje najkrasnejše pomladi. Njen klic sega do Jadrana in Soče, do plodnih panonsk-h goric in ravnic, od Korotana in Triglava do hrvatskih meja: SLAVA ŽRTVAM ZA NAŠO SVOBODO! NAJ ŽIVI NAŠA NARODNA VO.SKA! NAJ ŽIVI SVOBODNA SLOVENIJA S SVOJIMI PRVIMI KRMARJI USODE! NAJ ŽIVI VELIKI KLADIVAR JUGOSLAVIJE, MARŠAL TITO! H -a t:: . : * et is V odgovor na »revolucijo« v časi vode, ki jo je skušala v Ljubljani 3. t. m. uprizoriti druščina obupancev, je že naslednji dan izšel v osvobojenem Trstu tiskan razglas in bil presenetljivo hitro razširjen po Ljubljani in tudi po drugih krajih Slovenije. Poleg udarnega obračuna z navedeno pustolovščino, ki bi lahko prinesla nad naš narod še večje gorje, vsebuje razglas navodila, ki ostanejo slej ko prej merodajna tudi za zadržanje Ljubljančanov. v uvodu ugotavlja razglas, kako so se v t^ -nutku, ko junaška jugoslovanska vojska -ssvobaja prav vse slovenske pokr ajine ter tako ustvarja po tisočletnem suženjstvu enotno Slovenijo v okviru demokratične federativne Jugoslavije, zbrali predstavniki reakcije, voditelji prosiule »črne reke«, sokrivci za tisoče žrtev v ltencen-tracijsr.r taboriščih — ter proglasili nekako »Zeli uženo Slovenijo« pod nacističnim pokroviteljstvom. Ti ljudje, ki so včeraj '-egli Hitlerju in prisegajo danes kralju, ljudje, ki irnajo r.a vesti tisoče in tisoče slovenskih žrtev, se sedaj proglašajo za prijatelje zapadnih zaveznikov, da bi tako zabrisali svojo krivdo. S svojim početjem so se še zadnjič udinjali umirajočemu nacizmu, nad naš narod pa klicali novo nesrečo. — Nato nadaljuje proglas: Za nas. ki se zavedamo, da je mednarodni položaj Slovenije v okviru nove demokratične, federativne Jugoslavije že zdavnaj nerazrnšeno določen; da je edina zakonita oblast, priznana od vseh zaveznikov, naša vlada pod vodstvom maršala Tita, njen zunanji izraz pa naša narodna vojska, ki vodi borbo proti okupatorju že štiri leta in je danes na pohodu ter bo v najkrajšem času odstranila vso navlako uzurpatorskih oblastnikov, ne more ničesar spremeniti početje teh obupancev in žongierjev z narodnimi interesi. Za nas, ki smo prekaljeni v veri v našo pravično stvar in v boljšo bodočnost našega naroda, veljajo sledeča navodila: 1. Povežimo.tesno hišne odbore z uličnimi in te v rajonske odbore. Oblika organizacije naj ostane kot doslej strogo lion-spirativna. Pri organiziran j n se poslužuj-n?,o predvsem starih preizkušenih ter ne-konipromitiranih tevarišic in tovarišev. 2. Med ljudstvom delajmo v cilju, da bo naš nastop organiziran, vojaško discipliniran; dostojen pač veličine borbe, presta-nih muk in bližajoče se svobode. 3. Naš cilj mora biti, da preprečimo vsako samolastno dejanje nad tujo imovino zasebnega ali javnega značaja. O usodi imovine (zalog itd.), ki pripadajo sovražnikovi vojski, našim javnim ustanovam, pe-tokoloncem, narodnim izdajalcem, pripadnikom nam sovražnih narodov itd. bo odločila naša oblast, ki uživa popolno zaupanje našega ljudstva. Povsod je treba poudarjati, da je ta imovina narodna imovina. Zato, kdor se dotakne te imovine, kdor pleni, krade, ropa in uničuje — pleni, krade ali uničuje ljudsko imovino in bo zato odgovarjal ljudstvu. Vsak v svojem okolišu naj ukrene vse potrebno, da bo ta imovina v danem trenutku zaščitena in nedotaknjena prišla v roke redne oblasti. 4. Naša srca so sicer polna gneva do onih, ki so povzročili poedincem ali narodu kot celoti tekom okupacije in s svojim sodelovanjem s fašisti in nacisti gore gorja, vendar moramo tudi ta preprečiti sa-molastna dejanja in osebna obračunavanja poedincev nad tujim življenjem. S samo-lastnim obračunom se postavi poedinec za tožitelja, sodnika in izvršilca sodbe, kar je nedopustno. Sočasno s takim postopanjem se ne uniči samo narodni škodljivec in izdajalec, temveč z njim so uničeni tudi sledovi za sokrivci. Naš cilj mora biti: izre-zati vse tvore iz narodnega telesa, bodisi da so neposredno ali posredno krivi trpljenja poedincev ali naroda. Zato je vsako samolastno dejanje ne samo zabrisan je sledov za sokrivci, temveč tudi poseganje poedinca v priborjeno pravico ljudstva do sojenja zločincev, katero pravico izvaja le ljudstvo po svojih zaupnikih v odrejeni obliki. 5. Onemogočiti moramo tudi uničenje inventarja, zlasti pisalnih in računskih strojev, spisov itd. v javnih in zasebnih uradih. Paziti morp tn© u vsakogar, ki bi poskuša! izvrševati taka zločinska dejanja prvi prilik! izročiti naši oblasti za sojenje, še posebej moramo preprečiti vsako uničenje tovarniških naprav kakor strojev, orodja jtd., bodisi da ti pripadajo javnim ustanovam ali zasebnikom. 6. Brezpogojno se moramo vzdržati ne- orgs.nteiron*» manifnfitafllje, fror jo lahko neodgovorni elementi spremenijo v demonstracijo s sledečimi nečastnimi izgredi. Na drugi strani pa se moramo pripraviti na dostojne cficrelne manifestacije, s katerimi bomo dali duška «vojomn navdušenju, sreči ter veri v boljšo bodočreost. Vse dotlej pa hočemo pričakovati razvoj dogodkov pripravljeni, mirni in disciplinirani. 7. Tovarišice in tovariši — bodimo trezni, vzdržujmo se vsake alkoholne pijače ter vplivajnrm na našo okolico, da bo sledila našemu primeru. — Sočasno opozarjamo vse, da so predvidene težke in najtežje kazni za one. ki ne bodo npoštevali navodil pod točko 3. in 4. Na delo z geslom: že prvi dan svobode dokažimo, da smo zreli in vredni svobode! živela svoboda! živela demokratična federativna Jugoslavija! živel naš vodja — maršal Tito! Dol z reakcionarno kliko in narodnimi izdajalci! Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Trst, 4. maja 1945. Upu Ajdovščina, 6. maja. Predsedstvo Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta imenuje po lern, ko je poverilo mandat za sestavo narodne vtede Slovenije tov. Borisu KIcLiču — naslednjo narodno vlado Slovenije: predsednik vlade: Boris Kidrič, podpredsednik: dr, Marjan B r e c e I j, notranji minister: Zoran Polič, minister za pravosodje: dr. Jože Pokern, minister prosvete: dr. Ferdo Kozak, minister za finance: dr. Aleš Baehier, minister za industrijo in rudarstvo: Fran Leskovšek, mm ster za trgovino in oskrbo: dr. Lado V a v p e t minister za kmetijstvo: Janez K r i h a r, minister za gozdarstvo: Tone Fajiar, minister za socialno politiko: Vida Tomšičeva, minister za narodno zdravje: dr. Marjan Ah čin, minister za gradnje: dr. Mika K a m b i č, minister za lokalni premet: Fran Snoj. Predsedniku vlade se naroča, ci izvrši iz ukaz. i c Ajdovščina dne 5. ma»a 194*5. Za SNOS: predsednik: Jože Vidmar, tajnik: Fran L u b e j. ★ Ajdovščina, 6. maja. Predsedniku jugoslovanske vlade, maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu je bila odposlana naslednja brzojavka: »S svoje svečane seje, na kateri je bila postavljena prva narodna vlada Slovenije, pošilja predsedstvo Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta svoje pozdrave Vam, velikemu voditelju, k: m a tudi naš narod hkrati z vsemi drugimi narodi Jugoslavije dolguje najglobljo hvaležnost za smelo in modro vodstvo narodnega osvobodilnega gibanja. Slavna jugoslovanska armada, Idi ste jo Vi skovali in vzgojili, je te dni osvobodila slovensko Primorje, Trst, Gorico in Tržič ter sedaj uresničuje stoletni slovenski sen, osvoboditev in združitev vsega našega naroda v močni in svobodni Jugoslaviji. Ta slavna armada je omogočila postaviti prvo narodno vlado Slovenije in tako tudi na slovenskih tleh ustvariti Vašo veliko zamisel demokratične in federativne Jugoslavije. Ajdovščina, dne 5. maja 1945. Za SNOS: predsednik Jože Vidmar, tajnik Fran Labe j. Svečana sel a Trst, 8. maja. O slovesni seji Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS) v Ajdovščini, na kateri je bila postavljena narodna vlada Slovenije, je dal danes tržaški radio podrobno poročilo: Ob 2. popoldne je sejo otvoril predsednik SNOS Jože Vidmar. Prisostvovali so ji poleg članov SNOS predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar, podpredsednik centralne i lili I &> ÄU nsfHimu VOJI Zagreb zavzet In ©svetujeta Jugoslovanske čete so osvobodile tudi VaraSöIn — iz Sagpgfea so {ffiMe do Brežic In Krškega Baograd, 8. maja. Generalni štab jugoslovanske vojske je izdal danes naslednje vojno poročilo: Naše čete so v hitrem prodiranju z jnga in vzhoda, lomeč hud sovražnikov odpor, zavzele in osvobodile mesto Zagreb, glavno mesto federalne Hrvatske. Sovražnik je nudil izredno žilav odpor, posebno na vzhodnih dostopih v mesto. Gonjenje sovražnika in srdite borbe trajajo še dalje na področju Zagrebške gore. V Podravini so naše čete zlomile trdovratno sovražno obrambo ln v naskoku zavzele in osvobodile mesto Varaždin ter nadaljevale gonjenje sovražnika proti Ptuju. V današnjih borbah je bilo osvobojenih več kakor sto večiih naseljenih krajev, kakor tudi vse področje med rekama Savo in Krko južno od Zagreba. Goneč neprijatelja in napredujoč proti zapadu, so naše čete dospele na črto Bre-žice-Krško. V današnjih borbah za Zagreb je sovražnik pretrpel velike izgube, ld Se niso preštete. Samo v okolici vasi Bukovce sever-novzhodno od Sesvetov je bil popolnoma uničen 359. polk 181. nemške divizije. Naše letalstvo je uspešno podpiralo čete na zemlji in uničilo 14 kamionov in IS voz z ljudmi in materialom ter povzročilo večje število požarov in eksplozij v sovražnih avtokolonah. LškvMaeija oemSkih Set v severni Istri Beograd, 8. maja. V današnjem Izrednem poročilu je objavljeno, da je zaključena likvidacija obkoljenih nemških čet na sektorju Hirske Bistrice In na področju Pazi na. ^ _______ _________________ __________ ___Po večdnevnih krvi.vfh borbah so se nem- ter ga moramo y primero prestopka ob ' ške edinjce vdale. Ujeti so bili 97. armijski planinski korpus na čelu z vsem štabom korpusa in komandantom generalom Küblerjem, štab 188. divizije na čelu s komandantom generalnim poročnikom Hesslinom, štab 2S7. divizije na čelu s komandantom generalnim poročnikom von Greevvitzom, štab 392. divizije na čelu s komandantom polkovnikom Reindelom. Ujetih je bilo 26.000 nemških vojakov in oficirjev. V vsej Istri in v Trstu je bilo ujetih nad 44.000 nemških vojakov in oficirjev. V roke naših čet je padel ogromen vojni plen, ki ga še preštevajo. Število mrtvih in ranjenih Nemcev v Istri in slovenskem Primorju bo objavljeno takoj, ko bodo zbrani podatki. Danes govori maršal Tito Beograd, 8. maja. Na praznik zmage bo jutri 9. t. nu ob 10. dopoldne po beograjskem radiu govoril predsednik ministrskega sveta in minister narodne obrambe maršal Josip Broz-Tito. Poglobitev prijateljskih in zavezniških stikov s Poljsko Beograd, 7. maja. Jugoslovansko poslaništvo v Varšavi in poljsko poslaništvo v Beogradu sta bili v svrho še večje poglobitve • prijateljskih in zavezniških odnošajev povišani v veleposlaništvi. Nastop našega novega podanika t Washingtonn Washington, 7. maja. Novi jugoslovanski poslanik v Washingtonu Stanoje Simič je danes v posebni avdienci( izročil prezi-deotu Trumami svoje poverile listine. jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, ministri Sava Kosanovič, dr. Drago Marušič, Edvard Kocbek, Stankovic in Krstulovič, načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske general Jovanovič in predstavniki javnega življenja. Edina točka dnevnega reda je bila postavitev in zaprisega prve narodne slovenske vlade. V svojem nagovoru je predsednik Vidmar omenil, da sta bila kraj in čas primerno izbrana. Ajdovščina je geografsko in politično središče slovenskega Primorja, ob sestavi nove vlade pa je bil osvobojen tudi že velik del slovenskega ozemlja, kjer se začenja doba nove zgodovine, ko bo volja slovenskega naroda prišla končno do svojega izraza. Da pa smo to dosegli, smo dolžni zahvalo predvsem našemu vodstvu z maršalom .Jugoslavije Josipom Brozom Titom na čelu in vsem onim, ki so dali za dosego zastavljenega cilja na razpolago vse svoje moči, nešteti pa tudi svoja življenja. Podpredsednik centralne jugoslovanske vlade je prinesel zborovalcem pozdrave maršala Tita in je v globoko zajetih izvajanjih podal pomen in cilje osvobodilne borbe. Po referatu Borisa Kidriča je predsedstvo SNOS-a temu dalo mandat za sestavo vjade, ki je bila po posvetovanju mandatarja z Izvršnim odborom Osvobodilne fronte sestavljena, kakor je bilo objavljeno. Sledila je slovesna zaprisega članov narodne vlade Slovenije predsedstvu SNOS. M ©lotov o potisnem in fugosfovastsKecn vprašanju San Fiancisco, 8. maja. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je sinoči sprejel novinarje ter jim izjavil, da je sedaj po brezpogojni kapitulaciji Nemčije nujno potrebno, da se kar najbolj pospeši delo konference za določitev temeljev mednarodne varnosti. On ne dvomi, da bo tudi poljsko vprašanje zadovoljivo rešeno, enako kakor ie bilo tudi jugoslovansko vprašanje uspešno in dokončno rešeno. Najvažnejše je, da se reši poljsko vprašanje v skladu z željami poljskega naroda samega. Prav tako je nagi as il, da so predstavniki Sovjetske zveze, Anglije, Zedinjenih držav in Kitajske v izredno kratkem času dosegli popoln sporazum glede vseh glavnih dopolnitev k predlogom iz Dumbartcn Oaksa. Obnovitev diplomatskih odnošajev z Bolgarijo Beograd, 7. maja. Na sestanku med zastopnikom jugoslovanske vlade in bolgarskim zunanjim ministrom je bilo dne 5. aprila sklenjeno obnoviti medsebojne di-j plomatske odnošaje, ki jih je leta 1941 1 prekinila vlada Filova. V pričakovanju vstajenja in osvoboditve »Ljubljana — ljubica nebes in sreče!« Presunjena od radosti in ponosa vzklikajo naša srca te besede, ki jih je pred 100 leti posvetil naši beli metropoli genij našega rodu. Še nikdar nikoli ni feila nobena preroška beseda izpolnjena s tolikšno resničnostjo kakor ta stih Franceta Prešerna. Ljubljana pozdravlja danes v svoji sredi zmagoslavno vojsko. Veliki vihar je za nami, prizadel je tudi Ljubljano, oskrunili so tudi njo nešteti zlo-hotniki, a vendar — vsa bela in prerojena, srečna in ponosna pozdravlja tiste slovenske junake in brate, ki so nam na bajonetih prinesli svobodo. Tu so zdaj med nami, njihova srca utripajo na naših pršili, mati sprejema sina v svoje naročje, žena objema moža, sestra brata. Toda rosa, ld se zdaj pa zdaj posili na oči, je biser tiste prekipevajoče radosti, ki se z besedami ne da Izpovedati. Resnično, sami ne moremo dosti govoriti, zato naj venomer drhti na naših ustnah, v naših mislih in naših srcih izklesani stih tistega, ki ne stoji med nami pričujoč samo v bronu sredi Ljubljane, marveč nas vseh večna last, naš prerok in vodnik, France Prešeren: >Ljubljana — ljubica nebes in sreče!« Za nami je veliki teden Za nami je veliki teden upanja in pričakovanja. Teden, ki smo ga pravkar preživeli, nam je prinesel dogodke, kakršnih svetovna zgodovina še ni zabeležila. Kar drug drugega so prehitevali. Dokončni zlom nasilja, padec metropole nacizma in v njenih ruševinah smrt Hitlerja, ki je sledil v pozabo svojemu italijanskemu pajdašu, kapitulacija za kapitulacijo, — nad vsem tem blesteče zmage zaveznikov, ki so kakor pozlačen lovorjev venec okrasile letošnji Prvi maj, veličina naših zmag v Istri, v Trstu in v slovenskem Primorja, odkoder gre polet naše zmagovite vojske više na sever, vse, do koder gredo naš rod, naše pravo in naš iezik — vse to obilie nas je v preteklem tednu navdajalo z nepopisnimi občutki radosti, a obenem tudi z občutki hrepenenja in nestrpnosti. Vse-naokrog so pokali okovi suženjstva, Ljubljana pa je kakor Trnjulčica med bodljifkavim grmovjem še morala čakati na svoje odrešenje. Ras smo vedeli, aa je treba potrpeti, a vendar, bili smo neučakani kakor otroci. Res, počutili smo se kakor v pravem velikem tednu, r katerem nikoli nismo omahovali v veri, da je naš veliki praznik vstajenja že tik pred vrati... Priprave na tej h oni strani Nešteto svobodoljubnih ljubljanskih družin je bi'o večer za večerom na delu. da pripravijo zastave in cvetno okrasje, s katerim hočejo pozdraviti zmagoslavno vojsko! Kako urno in veselo so ss sukale naše gospodinje in njih vnete pomočnice, da pripravijo prihajajočim junakom poslastic, okrepčil in cigaret, Najsi so bile zaloge še tako skromne, notena zavedna gospodinja in noben še tako strasten tobakar nista hotela za-ostati za. tistimi, ki so pripravljali majhne obdaritve za borce junake, da jim vsaj s temi, četudi skromnimi, a vendar tako iskreno priklenjenimi darilci izkažejo svojo toplo hvaležnost za odrešitev izpod tujega jarma. V vsaki družini je večer za večerom pozno v noč sledil razgovor, v katerem je billo eno samo ugibanje: kdaj le pride tudi Ljubljana na vrsto? Česar niso prinesla nočna poročila, so povedali dnevni razgovori na ulici, po trgovinah, na trgu, v družbi, na obiskih. 2e se je culo: zdaj so na Rakeku... v Logatcu... na Vrhniki... na Verdu... v Grosupljem. Resnico takih poročil so potrjevali, tisti, ki so imeli svoj vzrok, da so pobegnili pred zmagoslavno vojsko v Ljubljano. Noč za nočjo so skozi Ljubljano hitela nešteta nemška vozila. Vojaki na kami-jonih, zaprašeni, utrujeni, "biti, demora-lizirani... Potem dolge vrste vojnega prateža, težki tovorni avtomobili., zagrnjeni, skrivnostni. Tem so sledili oddelki s protiletalskimi strojnicami in reflektorji, pa spet vozila z znamenji rdečega križa in naposled dolge procesije navadnega prateža, vsakovrstni vozovi s konjsko vprego — vse na begu, na neskončnem begu skozi Ljubljano, nekam na Gorenjsko, pot v neznano. Tam po Wolfovi uiici vlečeta dve ženici svoj visoko naloženi voziček na dveh kolesih. Odkod in kam? Pribežali sta v petek v smeri od Vrhnike in tavata po Ljubljani. Zakaj? »O, ljudje božji,« pripovedujete, »ko bi vi culi, kako pokajo granate, bi se tudi ustrašili!« In povrh jadikujeta nad partizani! Kdo ju je navdal z grozo? Kdo jima je vcepil tolikšen strah, da sta popustili svojo borno domačijo in begata kakor ptici brez gnezda? »Goepod župnik so rekli: zda.j pa le pojdimo!« In sta šli — poleg mnogih drugih vernih ovčic — tudi ti dve ženici. Spet se je nabrala gruča takih beguncev, pristopih so Ljubljančani in Ljubljančanke, pristopili so tudi stražniki, izpraševali, maloverno majali z glavami, naposled pa je rgkel star možiček: ;>To je sad štirih let! Štiri leta smo ped tujcem trpeli — zdaj pa bežite? Mar nismo na svoji zemlji? Če sc nismo bali tujca, zakaj se ne bi veselili brata!. . Domov pojdite!« — je odločno rekel krepka siva grča. Drugi so glasno pritrjevali. Žalostna burka Minuli zgodovinski teden pa pri nas ni mini! brez klavrne tragikomedije. Nastala bi iz nje lahko tragedija, če bi pr, -__za kratko dobo nekaj dni —'prečila nakana peščice obupanih pustolovcev. K sreči pa je ostalo le pri farsi, ki se ji na račun njenih režiserjev in igralcev iz srca smeji vsa Ljubljana. V mislih imamo tisti zborcič na Taboru, s katerega je bilo naslednje jutro, y petek, strmečim oznanjeno, da »Združena Slovenija vstaja«. Razglas je izprva nekoliko osupnil Ljubljančane. Toda kar brž so se znašli, ko so iz poročila razbrali, kdo vse so se zbrali prejšnji večer, da bi se postavili narodu za »vlado« in »parlament«. Da se Ljubljana to pot ni več dala ne zbegati ne ustrahovati, so pokazale zastave, ki jih je kljub pritisku bilo po vsem mestu komaj za tucat, pa so še te začele kmalu druga za drugo izginjati. Čeprav so nemški oblastniki seveda dobro vedeli za »revolucijo«, ki se pripravlja, in so ji sami kumovali, so jo potem vendarle izrabili za izgovor, da so še v zadnjih urah stresli nad Ljubljano svojo staro mržnjo. Radio je v petek zvečer objavil policijsko uro od devetnajstih zvečer do sedmih zjutraj. Spričo grožnje s takojšnjo uporabo strelnega orožja je ljubljansko prebivalstvo izpraznilo ulice. V glavnem pa je bilo »poostreno obsedno stanje« krinka nemškega umika, ki se je naglo izvajal v nočeh. Zlasti v noči od sobote na nedeljo je bil beg skozi Ljubljano neprekinjen, tolikšen, da so si Ljubljančani, stanujoč ob glavnih cestah, koder zaradi neprestanega ropota in vpitja niso mogli za-tisniti očesa, lahko ustvarjali približno sliko, kak šele mora biti beg in razkroj velikih nemških armad, na katere so z združeno silo pritisnili zavezniki. Tiha in cvetna nedelja obenem In prišla je nedelja, vedra, sveža, sončna. Skozi Ljubljano so se še vlekli poslednji repki begunske vojske, docela preprosti vozovi, ki so jih privlekli od bog ve kod. Skoraj za vsakim vozilom, na katerem si videl najrazličnejšo ropotijo, so trudno peketali ogoljeni in mrša-vi mezgi ah kumrna žrebeta. Med tem je bila Ljubljana vsa na nogah, vsa nasmejana, vsa v razgovorih, polnih pričakovanja. Na ljubljanskih glavnih ulicah si spet enkrat videl ljudi, ki so si med seboj brezpogojno zaupali in so se tokrat odkrito pogovarjali o vsem, o čemer so morali prejšnjo nedeljo morda še šušljati. Z zadoščenjem so se mladeniči in dekleta, ki so prestali internacijo ali so bih drugod v izgnanstvu, na prisilnem delu aH vrženi iz šol, mučeni po zaporih in zaničevani po jet-nišnicah, pogovarjali, kdo vse je že odnesel pete iz Ljubljane in kak je položaj na fronti pred Ljubljano. Pred Kazino, ki so jo bili Nemci za slovo sivo pre-pleskali, so neprestano polnili tovorne in osebne avtomobile. Tam izpred univerze je zdaj pa zdaj zahrumel tovorni avto, visoko naložen z ljudmi in z vso ropotijo, ki so jo bili še zadnji trenutek na-plenili in jo bodo morah kajpada odložiti tam gor nekje na Gorenjskem. Ljubljana je bila polna govoric o gospodih, ki so štiri leta nedeljo za nedeljo po svoje pridigovali in so zdaj odšli bog ve kam O policijskih pobalinih, ki so se dovolj napasli sadizma, se je govorilo, kako so v soboto dali pleniti kolesa po Ljubljani, natoar so jo ubrisali tja nekam v severno smer, kakor da neki namišljeni zavezniki že čakajo nanje in na njihove pokrovitelje, samo zvane »narodne predstavnike«, katerih »vlado« je blagovolil po radiu priznati sam pobegli »vrli ovni komisar« dr. Rainer... Z večjim zaupanjem kakor vse zadnje dni je Ljubljana današnjo nedeljo nabirala cvetje in pripravljala zastave, da okrasi pročelja hiš za zmagoslavni sprejem vojske, ki si je prisvojila vsa poštena, in jeklena ljubljanska srca. Ves dan je bila sončna ta naša zgodovinska tiha in cvetna nedelja. Ban nemškega zloma Tudi noč od nedelje na ponedeljek je potekla v mrzličnem pričakovanju. Bila pa je mirnejša od prejšnjih noci. Kdaj pa kdaj je votlo zagrmelo, ker ie butnil top z gradu, ali pa je bila kaka nemška detonacija. Vkljub temu pa so Ljubljančani mirneje spali kakor prejšnje noči, ker je bil umik v glavnem že opravljen in so le še redka vozila motila s svojim hrupom nočni mir. Najmočnejša je bila ! detonacija ob 3. zjutraj, ko je zletel v j zrak železniški most za mestno klavnico. , Iz same zlobe in mržnje, brez najmanjšega haska zase, so ga Nemci porušili in močno poškodovali tudi več hiš v oko-Mci. Čez dan je bil vsepovsod živahen vrvež. Videl si čudno mešanico vseh mogočih uniform in vseh mogočih vozil in vse se je pomikalo v smeri proti severu. Pozno popoldne pa je po Ljubljani završalo. Kakor ogenj je šla naokrog novica: Nemčija je dokončno klonila! Izprva so bili nekateri še malovern kmalu pa se je izkazalo, da je novica resnična. Svetlo veselje je prešinilo j Ljubljano, ki je sedaj še bolj srečna ' pričakovala svoje osvoboditelje, zmagoslavno jugoslovansko vojsko. Zadnji dan suženjstva Tatoo je prišel torek, zadnji dan ponižanja in trpljenja slovenske prestolnice. Ponoči in čez dan ae je vedno bliže oglašalo streljanje ter oznanjalo skorajšnji prihod osvoboditeljev. Popoldne in proti večeru so odhajali zadnji ostanki poražene in razpadajoče nemške vojske tja proti Črnučam in proti Št. Vidu. Naposled so izginile tudi straže, katere so okupatorji v petek postavili pred vsa javna poslopja. Ko je padal mrak, že skoro ni bilo videti nemškega uniformi-ranca na ulte*. Ljubljanski radio, ki je bil zadnje, dni popolnoma ^ vojaški upravi, je medtem ' - r še ves dan trobil, da ni nemške kapitulacije in da bo takoj ustreljen, kdor bi o njej govoril. Toda ljudje so videli na lastne oči in slišali na lastna ušesa, da je konec nemške strahovlade. Svoji žalostni in temni usodi nasproti so odhajali proti severu tudi zadnji oddelki domobranskih nemških usužnjencev, katerih komandanti z Rupnikom na čelu so jo previdno pobrisali že prejšnje dni. Do polnoči in čez so še na slepo streljali tja na Barje in drugo mestno okolico, tako da je bila ta zadnja noč ena najbolj nemirnih, kar so jih kdaj doživeli Ljubljančani. Med grmenje topov, lajanje minome-tov in med regljanje strojnic so se neprestano vmešavale zamolkle eksplozije, časih tako močne, da so se kakor ob potresu zamajale stavbe in so šklepetala vrata in okna. Zadnje nemške zaščitnice so v svoji onemogli jezi brezsmiselno rušile in uničevale naše narodno premoženje ter na ta način še v agoniji izpričevale ono nemško miselnost nasilstva in sovraštva, ki je proti Nemčiji dvignila ves svet. V tem hipu še ne moremo ugotoviti, kaj vse je postalo žrtev tega zadnjega uničevanja. A naj bo škoda še tako velika in boleča, popravili jo bomo in ona ne more skaliti naše sreče, da je vkorakala v Ljubljano naša zmagoslavna vojska. Ljubljana, ljubica nebes in sreče! ... Tu je tvoj dan, vseh živih dan! Vzklikaj, poj, pozdravljaj — vojsko, vlado, domo- Tri dnevna povelja maršala Stalina Zasedba Olomuca, Draždan in Znojma. — V ponedeljek je kapitoB- rala trdnjava Vratislava vino! In nad vsem svobodo! Maršal Tito bosanfko- liercegcvski mladini Beograd, 8. maja. Na zborovanje bo-sansko-hercegovske mladine je poslal maršal Tito pismen pozdrav, v katerem se je najprej oprostil, da se ni zborovanja osebno udeležil, kakor je nameraval. Važni državni posli so ga zadržali. V pozdravnih besedah se je bosansko-hercegovski mladini zahvalil za vse žrtve, ki jih je v sedanji osvobodilni borbi dala za boljšo bodočnost nove Jugoslavije. Moskva, 8. maja. Maršal Sovjetske zvezo ( Stalin je izdal danes tri dnevna povelja, i Prvo dnevno povelje, izdano ob 19.45, je ; naslovljeno na poveljnika črt 4. ukrajinske armade, arniadnega generala Jeremenka. j Čete 4. ukrajinske armade so 8. maja v j nadaljevanju ofenzive zasedle mesto in železniško križišče Olomuc, važno oporišče nemške obrambe na Moravi. Ob 20. uri so v Moskvi počastili čete 4. ukrajinske armade z 12 salvami iz 121 topov. Drugo dnevno povelje, izdano ob 20.45, je naslovljeno na poveljnika čet 1. ukrajinske armade maršala Konjeva. Čete 1. ukrajinske armade so po dvodnevnih bojih zlomile odpor sovražnika in osvojile mest« Draždane, važno prometno križišče in mogočno oporišče nemške obrambe na Saškem. Ob 21. uri je Moskva počastila doseženo zmago z 20 salvami iz 224 topov. Tretje dnevno povelje, izdano ob 22*45, je naslovljeno na poveljnika čet 2. ukrajinske armade maršala Malinovokega. <5ete 2. ukrajinske armade so 8. maja v nadaljevanju ofenzive zavzele na češkoslovaškem ozemlju mesti .laromeriee in Znojnno ter druge kraje, na avstrijskem orcemljn pa mesti Hollabrun in Stockeran, važni prometni središči in močni oporišči nemške obrambe. Ob 23, uri je Moskva počastila čete 2. ukrajinske fronte z 20 salvami iz 224 topov. Moskva. 8. maja. Včeraj izdano dnevno povelje, naslovljeno na maršala Konjeva, sporoča, da so čete 1. ukrajinske armade dne T. maja docela osvojile mesto in trdnjavo Vratislavo (Breslau). Nemška posadka. ki je štela še 10.000 \ ojakov in oficirjev, se je s trdnjavskim poveljnikom generalom pehote Niehofom vdala. Politični jetniki v Begunjah osvdiafenf Ljubljana, 7. maja. Včerajšnje jugoslovansko vojno poročilo navaja, da so naše čete med drugim uničile sovražno oporišče v Begunjah na Gorenjskem in iz tamošnje jetnišnice osvobodile 650 političnih jetnikov. Razveseljivo vest so vedeli povedati potniki z Gorenjskega že v nedeljo opoldne. Vsepovsod je bila sprejeta z velikim zadoščenjem, saj so bile Begunje prva postaja križevega pota neštetih naših rojakov, ki so morali zapustiti rodno grudo na povelje nacističnih okupatorjev. Gorje in trpinčenje mučenega slovenskega naroda sta bila v tem lepem gorenjskem kraju nepopisna, zato bodo misli mnogih še dolga leta romale v najkrutejšo gestapovsko mučilnico pri nas. Tisočem in tisočem slovenskih mož in žena, fantov in deklet bodo Begunje pomnik na najhujšo dobo narodnega ponižanja, našim potomcem pa glasen opomin na tuje nasilje. Tajno koncentracijsko taborišče v Aloah Curih, 6. maja. Zavezniške čete so pri svojem prodiranju v Alpah odkrile tajno koncentracijsko taborišče za visoke politične osebnosti. V tem taborišču so osvobodili dva bivša francoska predsednika vlade Edvarda Daladiera in Paula Reynauda, nadalje francoska generala GamePna in Wey-ganda. Zadnjega avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga pa so nacisti odvedli tik pred zasedbo taborišča. Rini, 7. maja. Bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga katerega so hoteli nacisti še v zadnjem hipu odvleči rta drug kraj, so angleške čete rešile ter ga spravile na varno v znano kopališče Toblach. Skupaj z njim je bil rešen tudi nekdanji francoski ministrski predsednik Leon Blum, ki se sedaj prav tako nahaja v Toblachu. Tudi Hitlerjevo truplo najdeno London, 8. maja. Po nepotrjenih vesteh iz Londona so v Berlinu našli od strelov preluknjano Hitlerjevo truplo. Ljudje, ki so Hitlerja osebno poznali, zatrjujejo, da je truplo res njegovo. Fotografske posnetke trupla so poslali v Moskvo. Moskva, 7. maja. Uradno poročajo, da so sovjetske čete v Berlinu našle trupla dr. Cöbbelsa, njegove žene in otrok. Vsa trupla kažejo znake zastrupitve. Niso pa doslej naši: Hitlerjevega trupla. irezpogojna KSf iiimsci Listina o kapitulaciji je bila podpisana v pon zdeljek zjutrai v Heinisis — Ksp tnlaclfa je Etopi-a v veljavo v «teči cd torka na sredo eno minuto po polnoči Pariz, 8. maja. Ko je postal zlom nemških oboroženih sil nezadržen in je kapitulirala že armada za armado, je Hitlerjev naslednik veliki admiral Dönitz ponudil zaveznikom brezpogojno kapitulacijo na vseh bojiščih. Pooblaščenci za pogajanja so se sestali v nedeljo dopoldne v neki šoli v Reimsu, kjer je glavni stan angleško-ame-riškega vrhovnega poveljstva. Pogajanja so trajala ves dan in so bila večkrat prekinjena, da so se pooblaščenci obeh strank laJiko ločeno posvetovali. Nemški delegati so bili ponovno v telefonski zvezi z admiralom Dönitzem, enako pa tudi zavezniški delegati vsak s svojo vlado. Nemškim delegatom se je poznalo, da so zelo pobiti. Kapitulacija je bila podpisana v ponedeljek zjutraj ob 2.41. Nemčijo sta zastopala štabni šef vodstva nemškega vrhovnega poveljstva generalni polkovnik Jodl in poveljnik nemške mornarice generalni admiral Friedburg. Zaveznike so zastopali in podpisali kapitulacijske pogoje šef štaba maršala Eisenhowra general Smith, zastopnik sovjetske vojske v štabu maršala Eisenhowra general Ivan Susjapatov in zastopnik francoske vojske v Eisenhov/rovem štabu general Servais. Eisenhower pri podpisu kapitulacije osebno ni bil navzoč, pač pa je po podpisu sprejel v svojem glavnem stanu generala Jodla in admirala Fried-burga ter ju vprašal, ali poznata podrobne pogoje kapitulacije in ali lahko dasta zagotovilo, da bodo ti pogoji tudi izvršeni. Oba sta to potrdila tei- zagotovila, da sta si glede kapitulacijskih pogojev popolnoma na jasnem in da bodo točno izvršeni. General Jodl je nato še dodal: : S podpisom brezpogojne kapitulacije sta nemški narod in nemška oborožena sila na milost in ne-milast izročena zaveznikom.« Zapisnik o kapitulaciji Nemčije je sestavljen v ruskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Nemški delegati so takoj po podpisu zapustili E senhowrov glavni stan, da izdajo potrelna navodila za izvedbo kapitulacije. Po radiu Flensburg je včeraj opoldne objavil kapitulacijo nemški zunanji m nister grof Seh-.verin-Krc gk. V svojem govoru je poudaril, da je fizični in materialni zlom Nemčije prisilil nemško vrhovno poveljstvo, da zaprosi zaveznike za premirje ter da ponud spričo njihove absolutne premoči brezpogojno kapitulacijo. Nemški narod se mora Sprijazniti s svojo usodo. Pogoji kapitulacije so težki, toda šlo je za to, da se prepreči nadaljnje brezsmiselno rušenje in uničevanje nemškega narodnega premoženja in da se preprečijo nadaljnje brezsmiselno žrl ve. Ncm.s-u nai od mora storiti vse, da izpolni prevzete pogoje in da si tako v novih razmerah zagotovi nadaljnji obstoj. V teku včerajšnjega popoldne a n današnjega dopoldneva so o kapitulac:jskib pogojih razpravljale vlade treh glavnih nn vozniških velesil, Rusije, Anglije in Amerike, ter jih odobrile. Danes popoldne je rila nato popolna kap tulacija Nemčije službeno objavljena tudi v Moskvi. Londonu in V.a-shingtonu. Po kapitui \ciiskih pogojih se morajo sovražnosti v Evropi ustaviti v noči od torka na sredo eno minuto po polnoči. Z malini izjemami pa so se boji že povsod končali poprej. Brezpogojna kapitui: 'nja pomeni za Nemčijo konec narodnega socializma. Za prehodno dobo bo postavljena Nemčija po*1 zavezniško kontrolo, ki jo bodo izvajale Sovjetska zveza, Anglija. Zedinjene države in Francija. Osrednja kontrolna komisija bo imela svoj seclež v Berlinu. Svečanost; v Londonu London, 8. maja. Zmago združenih narodov praznujejo v Angliji kakor tudi v vseh zavezniških državah z velikimi svečanostmi danes in jtr-.-t. Vse zairjbno gospodarsko življenje poVva. London je eno samo morje zaata.v in praporov. Ceste in trgi so nabita polni r . ; -r V vseh cerkvah JV'W i.i v vseh',so zahvalne službe božje. Popoldne je po radiu govoril ministrski predsednik Churchill, zvečer pa kralj Jurij. Churchill je govoril ob 15. londonskega časa. Po sporazumu med vladami velesil je objavil konec vojne v Evropi in obenem sporočil, da bo še nocoj podpisan v Berlinu dokončni kapitulacijski protokol v smislu včerajšnje kapitulacijske izjave v Reimsu. Ukinjenje nemških poslaništev v nevtralnih državah Curih, 8. maja. švicarski zvezni svet je sklenil, da se nemška diplomatska zastopstva v Švici zapro, ker v Nemčiji ni več vlade, ki bi lahko imela zastopstvo r inozemstvu. Istočasno so razpustili švicarsko nacistično stranko, zaprli vse njene lokale in izgnali voditelja nacistov Stengeia. Tudi švedska vlada je ustavila nadaljnje delovanje nemških diplomatskih zastopstev in bo del osebja internirala, španska vlada pa je danes prekinila diplomatska odnoša-je z Nemčijo, izpraznila poslopja poslaništev in konzulatov tei- ta poslopja zapečatila. Portugalska je sJičrae ukrepe izdala že včeraj. Prva vremenska napoved London, 8. maja. Prvič po letu 1939 je bila sinoči zopet objavljena vremenska napoved. Za današnji pi-vi dan zmagoslavja se glasi napoved takole: nai prvo jasno :n toplo s svežimi vetrovi, pozneje oblačno in dež. Napoved se je izkazala v glarvnem aa Eerlinsk! kapitulacijski pratek&l Berlin, 8. maja. Potem, ko so vlade za- J vezniških velesil odobrile v Reimsu Nem- j čiji predpisane kapitulacijske pogoje, je bil { definitivni protokol o brezpogojni kapitulaciji Nemčije danes svečano podpisan v Berlinu, s čimer je postala nemška kapitulacija pravomočna. Moskva, 9. maja. Danes ob 2.15 moskovskega časa je bilo objavljeno besedilo protokola o brezpogojni kapitulaciji nemške vojske. Protokol o vojaški kapitulaciji se glasi: 1. Mi podpisani izjavljamo v imenu nemškega vrhovnega poveljstva, da soglašamo z brezpogojno kapitulacijo vseh nemških suhozemnih, pomorskih in zračnih sil, kakor tudi vseh drugih oboroženih sil, ki so sedaj pod nemškim poveljstvom, nasproti vrhovnemu poveljstvu rdeče armade in istočasno nasproti vrhovnemu poveljstvu zavezniških ekspedicijskih sil. 2. Nemško vrhovno poveljstvo bo nemudoma dalo poveljnikom nemških suhozemnih. pomorskih in zračnih sil in oboroženih si! pod nemškim poveljstvom povelje, da morajo 8. maja 1945 ob 23. uri in 1 minuto srednjeevropskega časa (ob 24. uri in 1 minuto sedanjega nemškega poletnega časa l ustaviti sovražnosti, da morajo ostati na svoiih mestih in p" popolnoma razorožil. pri čemer morajo vse orožje in ves voini material oddnti krajevnim zavezrti-3k>m poveljnikom odnosno oficir jem, ki jih ,'o'oč» zavezn'ško vrhovno poveMstvo. Na pavnikih. ladjah letalih na strojih in aparatih ter vcinotehničnih sredstvih se ne smejo izvrš'ti nobena uničenja ali poškodovanca. Nemško vrhovno poveljstvo bo nemudoma določilo notrebn<> novel^lk«1. ki bodo cv-t>pu 71 !r*v°dbo Tipda1 invh povedi vrhovnih T>o"eH~t«v armade in zavezniške eks^ecHeiiske vojske. 4. Pričujoči protokol no bo ovira., da se no bi rndoniectil 7. rinilo splošno kapitu-'aeüsko 1'stlno. Id se bo nanašala na vse združene narode in Nemčijo. 5. V primeru, da nemško vrhovno noveli-stvo ali krtora koli oborožena odinloa ne v; r>o v strnjenih fdrmacijaih ped vodstvom svojih oßctejeiv ter so obdržal; tudi vise svoje «nožje. Priredil odbor nrcdnikwv »Jutzac.