Vsestranska aktivizacija
v zadrugah okraja Brčko
Od 75 kmetijskih zadrug, ko-likor jih je v okraju Brčko, jih je bilo lani krediitno sposobnih eamo 27. Sedaj so vse zadrug^, razen šesUh popravile to stanje z lastnimi sredstvi, s posojili in s pamočjo akrajnega ljudskega odbora.
Po zakljuCnih računih za leto 1S54 so iagube znašale 24 mili-jcnov, lani pa niiti 1 milijon. Dobdčki pa so se podeseierili — povečali so se od 12 na 120 mi-lijonov. V teku leta 1955 je pri-šlo v zadružne siklade 108,5 mili-j&na — dvakralt vei od zneska, kl je bil v nji ob pričelku leta.
Med drugitn so ta napredek dosegli zaradi dobre letine, ven-dar pa tudfi zaradi boljšega dela zadrug. Tako se je n.pr. promet kmetijskih pridelkov podvojil. Zadruge so med drugim uspešno prevzemale truidi kontrahjranje nekaiterih pridelkov.
Zadružna dejavnost je postala živahnejša na vseh področjih. Opravili so zimsko škropljenje nad 600 tisoč dreves. Usrtanovili so zadružno hranilnico, sedaj pa jo razširjajo jn ustanavljajo hra-nilniice in posojilnice v zadru-gah. Formirali so zadružno revi-zijsko organizacijo. Udeležba kmeitovalcev v zadružnem živ-lj-enju je dokaj večja; včasih so sp zadružni oMni zbori v »kraju zavlekli tudj po 4 mesece, neka-tpre so zaradi slabe udeležbe zadružnikav odlagali tudi po trj ali štirifcrat, LeUJis nd bil prelo-žen prav noben dbčni zbor. Raz-prave so živahnejše, v nekaiterih primenih pa so na samem otoč-nenn zboru udeleženci povišali svoje deleže.
Je pa ve<5 stvari, ki zavirajo ta splošni napredek zadrug, ven-dar ne bi mogli reči, da se ne bi dale odpraviti. Naj med drugim omendmo, da zadružni sklad kmetijskih' strojev ne narašča ' tako hitro, kakor bi objekivno lahko, v posameznih primerih pa sf sploh ne povečuje. V obdini Dragaljevac so kmetovalcš v zadnjih ireh letih privatno ku-pili 6 mJaitilnic, število zadrui-nih mlatilnic pa se je hkraiti zelo zmangšalo, Prav tako moramo ugokivilti, da je v zadružneni prometu industrijskega blaga precej malo maiteriala za gospo-darstvo in pospeševanje kmeij-ske   proizvodnje.
V prometu kmetiiskih pridel-kov v načelu sprejeM »ristomo« (t.j. naknadno izplačevanje dela dobička proizvajalcem). Toda la-ni so — predvsem zaradi slabe evidence — ristorno izplačali' samo v nekarterih zadragah in še v teh evidenca, ki je bila os-nova za razdeljevanje ristoma, n; bila povsem sigurna. Letos 9i prizadevajo izboljšatt tudi to. Med drugim so tiskali knjjžice, ki služijo za evid«nco, vendar jih Se niso razdelili.
Kmetijske zadruge razpolagajo v svojiih sklaidih s približno 120 miliioni dinarjev. Nimajo pa noben.ih dolotenih planov za u-porabo teh skladov. Rasen tega jih v precejšnji meni ne more-jo uporabfti, ker so »zamrznje-ni« v velikih zalogah, terjaitvah in prediujmih.
Ob koncu moramo poudardti tudii na>pore za odpravo teh po-manjikljivosti. Teh naporov je yei pri okraijni zadružni zvezi kafeor pri samib. zadrugtii.