vseh dežela LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. O (l>io. O). Chicago, September, 1007 I^eto II. (Vol, II.) Našim cen. naročnikom in sodru-gom na znanje. Sodr. "Frank Petri č, kaiteri je bil in agitatoričnem potu za "Proletarca", se je radi posebnih •zadržkov vrnil domov. To loto nam zdaj ni mogoče do-biti pripravnega človeka za ta po-«el, vsled. tega apeliramo na vse cm. aodroge, naročnike m zavedne delavce, da sami pošljejo za-t »stal o naročnino in med seboj agi-tirajo za nove naročnike. Vsa tozadevna poročila daje u-pravništvo in ufredni&kvo lista, Loomis st., Chicago, 111. HAYWOOD PROST! ' V zadnji fttev. "Proletarca" sem povedal, da upamo, da bomo sredi augusta t. 1., pozdravili Haywooda kot svobodnega moža, ker smo prepričani, da je po nedolžnem zaprt in obtožen. Upanje se je spolnilo. Porotniki so soglasno priznali sodr. Haywooda nedolžnim. To pove mnogo, če pomislimo, da so bili porotniki saini kmetje, ki ni-mago pojma o boju med* delom in kapitalom in da so leto dni vsi časniki v Boise, Idaho, slikali Haywooda kot najlbolj krvoločnega morilca in dinamitarda, ki str orni le za tem, da bi pomoril vse, kair se protivi "Zapadni zvezi rudarjev". Kapitalistični zarotniki, pinker-tonei, 'gu bern at or Gooding in druga malovrednai svojat so delali račun brez zavednih delavcev ameriških in brez zdrave kmečke pameti. In 'ker so se zanesli le na svoja hudodelska sredstva in ma-hinacije, ne vpostevajoč naraščajočo zavednost delavcev in nepo k varjeno kmečko pamet, so podlegli; delavci in resnica so pa zmagali sijajno. Ko je dne* 28. julija poročal brzojav sirom Amerike, da. so porotniki spoznali sodr. Haywooda nedolžnim, so starim delavskim veteranom zalile s>lze oči, ki so videli strahopeten justičen umor leta 1887 v Chicagu na sodr. Spiessu. Parsonu in drugih. Niso hiteli verjeti, dokler niso z la^t rimi očmi črtali brzojavko, ozn a njujočo svobodo za sodr. Haywooda. — Oh i kraški delavci, zdiruženi v "Obramlbni zvezi" Moyeff, Hay- wood, Pettibone, so takoj brzojavnim potoni pozvali sodr. Haywooda v Chicago na javen shod, ker vidi j p v sodr. Ilaywoodu nepodkupljivega ameriškega delavskega voditelja, oibenem pa v njegovi oprostitvi zmago organizira-Lih delavcev nad kapitalističnimi zarot niki. Dne 11. ay g. t. 1. olb sedmi uri zjutraj se je pripeljal sod rug in rudar Haywood v Ohieago, dia se odzove vab i li>, katerega so mu doposlali oh ic ask i delavci. Na železniškem peronu ga je pričakovalo kakih 400 osetb. bili su delavci in delavke raznih obrtnih strok in narodnosti. Med priča kuj očimi je bilo tudi 5 Slovencev. Komaj je stopil Haywood na peron, pozdravili so ga burni sla- v a-k lie i v raznih jezikih; mlajši sodnugi in delavci so ga pa hoteli dvigniti na rame, da bi ga nesli po stopnji ca h navzgor. Ali ta namen je Haywood ubranil s tem, d'a se jo uprl s svojo orjaško močjo. S kolodvora se je odpeljal Haywood v hotel "Briggs", kjer so ga poaetile deputacije raznih organizacij, . Za popili udne je bil napovedan v javen sli(<1 v Luna parku. Ze prod tretjo uro populdne je bilo kakih 40 tisoč ljudi v parku. Nekoliko minut po treh jo godba zaigrala omrzel jezo, tedaj je pa ust op i 1 Haywood, katerega je spremljala "socialistična mladeniška zveza". Ljudska mncžiea mu je prirejala burno ovacije. Komaj se je preril do govorniškega (Klra, kajti vsaki delavec mm je hotel seči v roke in tako izraziti svoje veselje, da se je kapitalistom ponesrečil nameravani justični umor v Boise, Idfcho. ■ - Shod je odprl sodr. Gustav Fraenckel, ki je dal besedo sodr. Nookelsu, tajniku "Chicaške delavske z voze". Nockels je v imenu organiziranih chicat-ikiih delavcev čestital Ilaywoodu, da je bil spoznan ne-cktenim. Za njim je nastopil Haywood. Trajalo je nekoliko minut, prodno so polegli sla v ak lici in je pričel govoriti Haywood. Njegov govor se glasi približno tako-le: "Gospodje in dame, člani "Mo-yer, Haywood, Petti*l>one konfe-i^n vprašal za njegovo in n en jo." . Sedaj je nastal hrup in marsikatera pikra beseda se je cula proti predsedniku. Ko se je polegel vihar, je Haywood nadaljeval: "Vi veste, da nas je dne 14. oktobra 1. 1. imenoval neželjene državljane. Ali se je vsled predsednikovega izraza, lahko skovalo javno mnenje proti nam. Nikdar preje niso delavci v dieželi stali ta'ki sovražni koaliciji nast >ti Proti niso bili le vsi kapitalisti, ampak tudi dve dfržavni vladi in zvezna vlada. Tako k:iki>r danos prod* Vami stojim, predstavljam 4o, kakor pomeni brloga med de* lavci. Ker so nam delavci pomagali, radi tega smo zrušili tudi kapitalistično zaroto v mojem slučaju. Kadi toga so imenujem tudi tipifikacija (združenih delavcev, ker se je v mojem slučaju pokazalo, česar zmorejo združeni delavci. Tipifikacija v tem smislu pomeni, dwa morajo delavci v razrednem boju »tati rama ob rami. Kakor se- 'kapitalisti in trgovci združujejo sebi v dobro, tako se moramo tudi mi organizirati. Mi imamo za rešiti problem, katerega pa nemoremo rešiti, dokler vsi delavci — m ozki ali ženske — ne . delamo složno. Vi unij^ki delavci tudi ne smete sklepati nikaker-šnih pogodb z delodajalci. Indivi-duelno ste nič ali nekaj. Dosežete le takrat nekaj, če sto člani velike organizacije." Potom je Haywood govoril o zgodovini "Zapadne zvoze rud'ar-~ jev. Povedal je, da se je rodila v isti celici dne 15. maja 1903, v kateri je bil on zaprt. Rekel je, da tekom časa, ko je bil v ječi, nikdar ni smatral sobe za mučen i k a, da je trdo zaupal, da zadobi prostost, iker je vedel, da ga čuvajo milijoni oči. Koncem svojega govora se je Haywood toplo zahvalil vsem ženskam, za njih požrtvovalni trud. Za Ilaywoodom so govorili se drugi fgovorniki, med njimi tudi sedr. Mills iz Seattle, Wash. Ko je Haywood končal s svojim govorom, je na stotine ljudi drlo k njemu. Žens4ke in otroci s solzami v očeh ga hoteli objeti, drugi so mu stiskali roke. Taki situaciji pa tudi orjaški Haywood ni bil kos. Zmučen je sedel na stol. Ali sprejemni od*bor spozna vsi situ-vaeijo, mu je naglo napravil pot in ga odpeljal k sodrugu Frank Schrecku na 51.. in Halsted ulici, da se odpočije. Med drugimi govorniki omenjamo še sodr. M i lisa iz Seattle, Wash., ki je med drugim, ko je zagledal vdovo sodr. Parsona* dejal tole: "Ako bi bili delavci pred dvajsetimi leti tako zavedni, kakor so dandanes, t od a j bi ne obesili soproga te žene, kakor tudi ne drugih mučeni kov za delavsko stvar. Obravnava Haywood je dokazala, česar zmorejo delavci, če so složni, alko se združijo v skupni obramb j." m. .i »■ 11.1 i Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju člpveš-ke družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila. Klerikalizem se nagiblje preti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala, ZA KOG IMATE GLASOVATI. Pife N. J. Sabalich. (Nastavak.) VojAia bi nila^Ka u Sva j carsko j, gde gradjiHii že murna 52 dana prvi put, a posle svake d vie go-dine 8 dana: vježbe. Uz to idu ku- toniu nije Hog na «put u sebi jo toni d na g o m Bogu predbaeivao za sto ga ni je s novcem pomogo, kad je dušo na sviet, jer je to »tla pone^u sobom puše i oprerau ko niiždua stvar, i jenu svi vojniei bez da tlrpe ne- 44(idje ju mogu za mene boravi Udružba. — Svakotarska po-1 pravda glad, i patnje ko kod nas. &te »naci pita on jednog prola glavarstva, i druge pokrajske via- Ovo jt«.4 naoružana narodnost. zeieg. uJa nesmijem zenilju da morale bi pomagat radnička Radnik pošiten misli na svoju (»brad ju jem." ud r učenju., koja rade za sebe, pri- radnju i hoče, da bude u miru na "Ti moraš raJit za one, ko j ima dmijuči sebi ortaj profit, sto bi svakim. Zato dolje sa »toje&om zemlja pripada," - glasi odgovor c.tšo u žepove razni |>odnzetnika i vojakom! "Kaditi za druge! ftto sam ja kapitalista. Nasi resoJueionaši, takozvani reb, da bi jn premoran bio za dru 'Zato bi pokrajiske vlade mor a- narodni zastupniei, salju .oružni- ge da,-radim ?" le njihove rad'nje dati ovakvim »tvo i vojsku na'1 radništva u Sri- <4To mnraju svi, koji nista ne druwtvima a ne leontrakitlorima. Za jem, da ih prksili raditi, kako ve- posjedujm" usti dobi tak da »a* pribave razni lepcsjednici hoče, prave nad prvi- "Tko je dao ovinia »t^mljiii'' pi »trojevi, ustroje, razna. skladišta, ma betz zakon j a i divljaštvo da je ta Pebar dalje, koja bi odgovarala radtnifkim in- sramota, e'to zato jo dana« oruž- '4To su ovi kupili," bio je od teresima. ništvo i vojska. • I govw. Socijaliati hooei ustanovit veli- Pravo jglaaa. — Na hiljade i hi- "Odkuda i maju ovi taj novae!' ku (strogost na svaku trgovinsku ljade, po svima gradovima i ob- pita Petur opet. stvar, koja je nastavljena od raiz- činama u Ilrvaitlsikoj ..i»i *L»«,Mr>-j fnlto ničari od svog pafcvorenog i nena- dalje betz smetnje. I mogu zemlje <1 chI> i t. Vi čete mi ravnog vina naprava milijune na Mi zahtevamo, ilk na eudnovat na- starosti. Oak le s ve j»e pravo, a zaMo ^ nenaredi i itakva istvar za radeni-ke, da dobe ni i rov in u kad oebare T T ko nas hoče u zdržati, kad ne-černo bif sposobni za rad? Kak v a nas sudbiora čeka, kad naši vlasi ]»o«ijedaju? Ko«tk>bolji i druge tc-ske bok^ti, k oje smo zadobili kod teSkog i naprvrnog rada, glad i ne-volja »m k revet u, to je na£a mi rov in a. Gospoda u državnom »aboru (reizolucionaši) ne bave se stime; oni su nun o go zaposleni za " domovi nu " Današnji poslanici veeinoni sn veleposjedniei, kapitaliste, fiskali, popovi i drugi koje kak ve narreko »emaljske topline, svi je-tlečem sunni, p«tiejim pjevanjem i drugim zemalj'sikim ljepotaina^. U noen motreči sa einkinjoin plavo nebo sa tisuTe i tisu^e sv i jet lini zvijeizdama. I' julro vi i i je mnogo ljudi, koji se žuro, i ve(v,inom i z gl Maše gladili suhi i nezadovoljni. Što Varm fpJi? pitaše nekoliku POVESTI PAGLAVCEV. Spisal Ljudevit Thoma. Poboljšanje. ne deri koze i ovi prave dobro za, ^ v . . . , od njih. \ asa zemlja jo ipak tako svoj u ilornovinu1, prisvojiso» sol)i|.. ' . , . / domfyvinu. Zato ni narodu nedadii pravo glasa, jer kaxl bi narott hira o so cijaliste u soeijalisti bi »ni- zi 1 i plače mnogim visokim einov nieima, ofieirima i ministri ma, koji imadu i kruna na uzima 18 m nu, a ni i rad moramo radit ljopa i bogata, zasto niste veselit On vidi, kako svi rado i misleči b't ee -najbolje ako ^ i ja izadadit poenern, on nadje j4»dno mjesto i poče kopat. Nato dodje jedan eo-vjek i pita: "Jeli ste vi kod prave Ko sem se peljal na velikonočne pueitniee, jo rekla teta Panika: "Morda pridemo na obisk k tvoji materi. Povabila nas je tako u-Ijudiro, da ji> ne smemo žaliti." In strie Jože je pa rekel, da ne ve, če pojde, ker ima talko mnogo dela, ali Vendar uvideva, da ne more vee odlomiti obiska. Prasal sem ga, ee bi ne bilo boljše, da bi prišel poleti, sedaj je še mraz, iii ne ve se, ee ne bo nakrat snežilo. ma-ikrat po 10, 20 i više hiljiada ?amet'1 i1.kj,ko1Vi ,m m0' Ali teta je rekla: "Ne, tvoja god i n u, a i kralju, koji km ^ljmtu kopati? ti ,ho h,mi smo ji ^ toli nilijuna knina na godi- "Tvo ja zemlja ? pita zaeudje- obljubili. Ali jaz viem, zakaj hoee-ni narod u Ilrv^tskoj no taj novi zemialjski gradjanin. |0 priti: ob veliki* noei imamo it za 30 a tako rad je. Doma no srne Zato« današnji rezolueionaški izgubiš." toliko jesti, ker ga teta Panika poslanci nedudu pravo glafca, ne- "Ja vas nerazumijem," kaže takoj opominja, ee ne misli na dadii da: se radnik pridigne iz ne- Pcitar i. misli u ?cbi, iz kakvog sta- Lsvojega otroka, voljno g -stanja, krate mu slobodu novwta je Bog samo tome eovje- Spremila sta me do prstnega udrnživanja: i govora, jer znadu, ku taj konnad zemljo dao. No, ja voza, in stric Joče je bil prijazen h ko se narod osvijewtti izgubit, če mogu kamn drugam iči, ta zem- in rekel,da je tudi dobro za mene, oni svj.jta maistna mje»ta. Socijali- Ija je tako velika, kaže sam u se- ee pride, ker ho pomifil vihar ra-stieka vlada slala bi vojništvo iz bi i poče na drugom mjestu ko- (ii mojega slaiboga spričevala. \ojama svojim kueama, sa jed- pat. A ovdje mm išlo još gore. Je- Resnioa je, da je spričevalo nem prištednjom od 200 milijuna dan čovjok vodi ga pm 1 sudea, slabo, ali jaz nisem bil še nikdai državi na godinu. Nemiri, koji bi koji ga osudi na izgon iz mjesta. v zadregi glede izgovorov. Za to at gdo dogodili izmedju mjesta, Sad id jase fttar od m jesta do ga nepotrebujem, izročali bi se puitem -zakona. Na- mjesta, tražit mje^tlo, gdje bi se Jezil sem »e, da »t.a me spre-r Odnesti bi zaključile izmedjo se- mogiio nnstanit. Ali svi gdje bese mila. ker sem hotel kupiti »m od k«, be mir, sh kojim bi se zahranio zeml.ia od drugih zauzeta. Pa i ta- in sedaj jih pa nisem mogel. Fric svaki rati kao št o su nahranjena mo, gdje pusto bese, nije si mo- je pa sedel v voku in je rekel, ako zl Vrneva i ubojvtva. Od Talija- i?ao da prisvoji, jer nije no vac jih ne flio zadbst i, da jih lahko kuna, Nijernnca il Turčina se ta da- imao zaplatit. Novae! - ja ali ou piva na kolodvoru v Ljnbljani, nišja vlada n^ boji, več se oni bo- nije snoveem na sviet došao! I V poštnem vozu nisva smela pu-je od naroža po glavi. In ljudje v kupeju so godrnja-i: "To je res," in žena poleg mene je rokla, da morajo starisi »iti še hvaležni, ako se taike paglavce dobro našeska tam, kje* irbet. izgubi svoje pošteno j me. n zopet, so vsi godrnjali in nekt velik mož je rekel z nizkim ba-*<«m: "Žal, žal, *la ni več pametnih starišev na svetu.." Frie ni ni iz tega nič storil, ne sunil ime je z nogo, da naj bom vete}. Vzfel je modfcr Sčipalnik iz žepa in si ga nataknil na nos, bodril je vse ljudi, dim pa spušal skozi r*o#. Na prihodnji postaji sva kupila pivo in izpila sva ga naglo. Čaše srva vrgla: skoai akno, dla bi zadela kakšnega železniškega čuvaja. Sedaj je zakričal veliki mož: 4'Te pobe je treba kaznovati/' in učitelj j t* pa (pristavil: "Mir, če ne dobita še par klofutI" Fric je .pa odgovoril: "Poskusite, ee imate korajlžo." Zdaj se pa učitelj ni upal in klaverno je dejal: "Nikogar we ne sme udariti po glavi, ker drugače je elovetk sam kazno-van.'' Veliki mož je pa zopet rekel:. "Le počakajte, jaz bom .ta dva poba že naučil." Odprl je okno in se drl: 4 4 Spre v odti i k, sp revod n i k !'' _Vlak je ravnokar____vstavil in sprevodnik je prisopihal, kakor da hi gorelo za njim. VprašaPje, kaj je, in veliki mož je pa rekel: "Ta dva pol)a »ta čaše za pivo metala skozi okno. Mora se ju aretirati." Ali »prevodnik se je razjezil, ker je mislil, da se je prijvetila kaka nesreča, pa ni bilo nič. Rekel je možu: "Kadi take malenkosti vam ni treba provzročiti tak kraval." Nama je pa rekel: "Kaj takega ne smeta delati, gospoda." To me je razveselilo, in rekel sem: "Oprostite, gospod nad s pre vodnik, nisva vedela, kam bi morala poplaviti čtoše, ali sedaj ne ibodeva več metala eaše vun." Frie ga je vprašal, ee ne želi sinod ke, ali on je odgovoril, da ne lju Ibi močnih srnodk. Potem je odšel, in veliki mož je rekel, da je sprevodnik najbrž Ljubljančan. Vsi ljudje so zopet strašno godrnjali, učitelj je pa rekel : "Gospod deželni svetnik, komaj se premagujem, ali ne sme se nikogar pobožati po glavi." Peljali smo se dalje in na pri hodn j i postaji sva zopet kupila pivo. Ko sem je izpil, mi je pričelo vrteti v glavi in vse je plesalo okoli mene. Držal sem glavo skozi okno, da bi mi odleglo. Ali ni se obrnilo na bolje, delal sem se močnega, da bi ljudje ne mislili, da ne prenesem pušenja. Pomagalo ni nič več in vzel sem naglo svoj klobuk. . Žena je odskočila in vsi ljudje so se dvignili raz sedeče, učitelj je pa rekel. "Tukaj ga imamo." lin veliki mož v drugem oddelku ic pa rekel: "To so pobje, kateri postanejo kasnejše anarhisti in soeialisti. Meni je bilo vseeno, ker mi je bilo grozno slabo. Mislil sem, če ozdravim, da ne bom nikdar vee kadil smod'k in vedno ubogal svojo mater. Misli sem, kaiko lepo bi bilo, če bi bi sedaj zdrav in imel dobro spriČe valo v svojem žepu, kakor da dr zim klobuk v roki, v katerega sem bijuval. Frie je rekel, da mi je najbrž škodovala sklobasa. Hotel mi je pomagati, da bi ljudje mislili, da nem že star kadi Itc. ' Ali to ni bilo prav, da je lagal. Nitkrat sem postiti dober sin in sovražil sem laž. Obljubil sem ljubemu bogu, da ne bom več grešil, ee me ozdravi. Žena poleg mene ni vedela, da se ločem poboljšati in radi tega je \ enomer vpila, koliko časa ji bo reba še prenašati smrad. Sedaj mi je Fric vtzel klobuk iz rok in ga spraznil preko okna. Ali o nemi i 1 je »topnjice. Komaj ji vlak pridrdral v postajo, že je t kwpeditor vpil: "Kdo je bil ta *»vinja?" * Veliki gospod je pa rekel: "Tisti je, ki meče preko »okno eaše. Vi sfte mu pa to dovolili." "Kaj imam jaz s čašaini?" je vprašal eksj>editor. "Vi ste prost človek," je rekel sprevodnik, "ako trdite, da sem jaz dovolil, da sme razmetavati v v , • ease. "Kdo sem jaz?" je vprašal veliki gospod. "Vi ste prost lažnjivee," je odgovoril sprevodnik, "jaz mu ni sem dovolil." "Nikar tako ne kričite, y» je moramo y * rekel eiknpeditor, "mi urediti stvar mirnim potom. Vsi ljudje v kupe ju so kričali križem", da sva midva taka pa-glavea, kakeršna je treba takoj aretirati. Najglasnajši je bil učitelj, ki je vedno ponavljal, da je l>edagog. Jaz nisem nič odgovoril, Ker sem 1>il preslaib. Ali Fric je govoril za mene in je vprašal, če se človeka' mora res aretirati, ker je pojedel otrovano klobaso v železniški restavraciji. Nazadnje je pa ekspeditor rekel, da me ne bo do aretirali, pač da moram plačati kronco iz a očiščenje stopnjic. Na to se ja vlak od|]>eljal, jaz sem pa molil glavo skozi okno, da bi mi odleglo. V Divači je izstopil Frie, na drugi postaji pa jaz. Moja mati in Anica sta me čakali na kolodvoru. Se vedno mi je bilo malo slabo, bolela m6 je glava/ Vesel sem bil, da je bila noč in da se ni dala opaziti mrtvaško Meda barva na mojem obrazu Moja mati me je poljubila in me takoj vprašala: "Po čemu pa dišiš?" In Anica je -pa pristavila "Kje pa imaš klobuk, Ljudevit?' Sedaj sem se spomnil, kako bi bili ol>e žalostni, ako bi vedeli resni eo, zato sem rekel naglo, da sem v Ljubljani povžil staro klobaso in da bi bil vesel, če bi imel malo kamelijskega čaja. ,v Šli smo domov. V sobi je gorela svetilka, na mizi je bilo pa vse pripravljeno za večerjo. Urška, naša stara kuharica, je takoj prihitela in zaklicala: "Je-i.\\H Marija, kakšen pa je naš fant? To je radi tega milostljiva gospa, ker mora preveč študira ti." Moja mati je povedala, da sem pojedel nekaj slabega, in da na mi napravi čaj. Sedaj je pohitela Urška v kuhinjo, jaz sem se pa v sedel na zofo. • Naš Pazi je vedno skakal v me ne in ine hotel o bližati. Sploh so ♦bili vsi veseli, da sem tukaj. In ko me je moja ljuba mati vpra sala, če sem bil priden, sem od govoril, d«, ali da bom v prihod nje še prid ne jš i. lfekei sem, da ko sem snede otrovano klobaso, sem se spomnil, da bom moral morda umreti in da j udje mislijo, da ni škoda za mere: Tedaj sem sklenil, da bom postal drug človek, da bom le to naredil, kar bo moji materi všeč, da se bom pridno učil in ne bom nikdar več kaznovan v šoli. Aniea me je pogledala iii rekla: "Najbrž si slabo spričevalo prinesel domov." Ali moja mati ji je prepovedala zmerjati nu1 iiii rekla je: 'Nikar ne govori tako, ko je bolan in je sklenil, da se bo poboljšal." Sedaj 'sem moral jokati in tudi stara Urška je slišala, da sem pred smrtjo odločil poboljšati se. •Jokala je na glas in vpila: "To je od prevelikih študij in vi bo-dete še našega fanta umorili." Moja mati jo je tolažila, ker ni hotela nehati. Sedaj sem zlezel v posteljo, in prijetno je bilo, ko sem ležal v nji. Moja mati je pri vratih še enkrat posvetila in rekla: "Le počivaj dobro, dete." Jaz sem še (ioltro časa bdel in razmišljal, ka- ko bom sedaj priden. SPLOŠNI HUMBUG. Posamezni i žurualisti inionujejo Zdr. drž. deželo neomejene mogočnosti.. Ta> izraz rabijo radi tega, kervse lepše glasi kot n. pr. dežela 1 neomejenega humbuga. Kes pomeni prvi izraz to, kar zad 11 Vsak humbug se razvija neome j.mc v Zdr. drž. Tembolj ko humbug bazira na neumnosti ljudstva, tem lepši in boljši mu je vspeh, Um ošabne jse dviga svojo glavo. Ljudje/ ki ne lastujejo zdravniškega diploma, izdelujejo poseb na zdravila, in se priporočajo bolniki in kot najbolj izurjeni zdravniki. V ta namen si preskrbe spričevala raznih ljudi, katere izrabijo za reklamo, v nekaterih posebnih listih, češ, da znajo delati sko-ro čudeže. Tako love gimpelje na slabo in nerodno nastavljene li-manice. V z vrši te v humbuga se poslužujejo državne pošte, no za olje (Standard Oil Co.) na 29 milijonov dolarjev globv radi prestopka tisočerih zveznih zakonov. Globa še ni plačana. Najbrž pojde vse na najvišjo instanco. In potem nastane vprašanje, ali bo J. D. Rockefeller sploh kaj plačal. Pa recimo, da bo družba z^a olje plačala svojo globo. Slovenski delavci! Ali res mislite, da bodo lastniki res trpeli škodo? Kaj šel Podražili bodo petrolej, napravili bodo dobiček in drvili od zabave do zabave Jia račun delavcev in konzumentof', kakor drve danila- i.es. lUTse je izrekla razsodba,—so- kričali vsi kapitalistični časniki: MU le j te, v republiki je še pravica pred sodiščem — volja ljudstva je premagala truste. Trust za olje je cbsodil isti sodnik kot Kondata in Kakerja. Zakaj niso ob ti priliki poslali odgovorne faktorje trusta za olje v prisilno delavnico, kot se je zgodilo s Kondatom in Ka- kerjem. Ali ni to zopet v drugi i podobi--? Prvi pondeljek v septembru vsakega leta je delavski dau (Labor day). Kapitalisti in Zdr. drž. so delavcem dovolili milostno, da smejo na ta dan pa raci i rati po ulicah, da delodajalci štejejo armado sužnjev. Delavci mislijo, da demonstrirajo, v resnici pa para-dirajo. Ali ni to zopet humbug? Ali ne bi bilo pametneje, da bi delavci praznovali prvi majnik, kakor da praznujejo prvi ponde-ljek v septembru. Na prvega maj-nika bi demonstrirali, ne pa para-dirali. Na prvega majnika bi delavci odprto pokazali" da so za razlastitev kapitalist v in kapitalisti bi ne gledali ponosno čete sužnjev — delavcev, ampak bi se jim strahu »tresle hlače. In to ne bil več — hivmbug! V Zdr. drž. .imamo tudi jednote raznih ver, narodov in načel. Imamo jednote dobre in slabe. Jednote, v katerih nosijo humbugarji prvi zvonec, in jednote, v katerih člani jednote odločujejo o svoji usodi. Za kakšne jednote naj se odločimo Slovenci? Za prve ali druge? Jaz mislimi za druge, kjer bodo člani sami odločevali, in se ne dali komandirati po dveh analfabetih. V to priporočam to le: Ako kak glavni odbornik kaj ukrade ali csleparj na jednotinem premoženju, naj se ga takoj susj>endira in izroči sodišču. Takih, ki so se okoristili z jed-notinim denarjem, ali ki se hočejo okoristiti, naj se jih ne voli v odbor. Plača odbornikom naj se odloči le v primeri z njih delom. Zakaj? Za to, da se ameriški humbug ne bo vgnjezdil tudi v slovenskih jednotah. Simon Kavčič. 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Uhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone Naatav: "PROLETAREC", 683 Loom i s 8t., ' Chicago, IU. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. * f Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St., Chicago, 111. Subecribtion rates 90c a year. Advertisements on agreement. Kntered ai »euoud-elaH« matter January lith 1906 at the Post Oftloe at Chicago, III., under the act of Oougress of March 3,187». ZGODOVINA 0 ROJSTVU JEZUSA._ Resnica ali pesnižko delo? se je na nebu prikazala sv i tla /vezda. Ko se je prikazala zvezda, so duhovniki oznanili ljudstvu ve» selo sporočilo (Evangelij «=» vedelo sporočilo) in ga povabiti, da se vdeleži spominske slavnosti rojstva ognja. Prva iskra, ki skoči iz jamice, v kateri. stanuje Maja, predočuje rojst;vo in se imenuje "majhno dete" in "nežno l>ožje bitje". Duhovniki jo polože na slamo, ki kmalu zaplamti. Z majhno zastavico pod piha v a duhovnik na altarju. Drugi duhovnik oblije ogeilj s sveto isinolo, Uužjim vinom, tretji ga pa pomazili s svetim maslom. -Sedaj se imenuje Agni 44 mazil jenec" (akta, grško Christ os = Kristus). Z al ta rja se dviga plamen po dimnatem oblaku proti nebu, kjer se Agni zopet združi svoj ink očetom, bogom, katerega jc v odrešenje človeštva poslal ua svet. , Arijska trojica (soince = oče —■ iSavistri, ogenj = sin = Agni, sapa = duh = Vaju) je do dandanes ostala temelj na doguna vseh ver, ki so arijskega zapo fctka. Spisal dr. Jurij Kramer. Pred nekaj leti je izšla na Francoskem knjiga, ki je obudila splošno pozornost. Knjigo, kateri je naslov 44veda in vera", je napisal A. M al we rt. Malwert dokaže, da je krščanska vera le ponovitev starih poganskih nazorov, ki so večinoma v zvezi £ češfčenjem ognja in solnca. Za povest o Jezusovem rojstvu so po Malwertu ti le i>odatki pomembni : Prastara iu povsem svetu razširjena je vera za častenje solnca in po njemu provzročenega ognja. Komaj je bil ogenj v začetku človeške kulture razkrit, že je postal za človeka prevažen. Dolgo časa niso ljudje umeli drugega načina za provzročitev ognja, kakor da so drgnili dva ko-ščeka v krogu, drugega ob drugega. Še dandanes drgnejo Kanaki, prebivalci na Sandwich in Hawai otokih v Pacifiškem oceanu dva suha kc&čeka lesa drugega ob drugega, ako hočejo zanetiti ogenj. Manjši košček je iz mehkega, večji pa rz trdega lesar Izumitev ognja je bila začetek kulture in obenem pa tudi največja dobrota za prvotno, zanetitev ognja, križ, uve navskriž položeni palici kot čudežno in božje znamenje. To znamenje se je našlo v gomilah kamna te dobe, v gomilah, na spomenikih in orodju v Indiji, Perziji, pri Slovanih, na Kitajskem, v Egiptu, Siriji, TunLsu, Meksiki, Galiji, Italiji, na Grškem in v Fe-nieiji. Vede, najstarejše indoarijske listine poročajo: Devica Maja, ki je bila poročena s tesarjem T vast i-jem (izdelovalcem orodja), je bila mati Agni-ja (ognja*, včlovečenega sina Sa-vistra (nebeškega očeta in solnce-boga). V izdolbenici palioe, kateri se pnavi mati, prebiva boginja Maja, p« doba ustvarjajoče sile, ki postane mati sina Agni-ja' s pomočjo Vajuta, duha ali tsape, brez katere je nemogoče zanetiti ogenj. (Kav i str i, Agni, Vaju = oče, sin in sveti duh.) * Po vedijskem običaji se pra-znuje rojstvo Agni-ja dne 25. de-, cembra. Ta dan se je določil, ker Tako Malvert. Njegova razkritja so dalekosežna, zaeno nam pa kažejo vse krščanstvo v povsem drugi luči. Glede sporočila o rojstvu Jezusa je treba še verskozgodovin-ska dejstva vz starega veka vpo-števati: Že m nogo let pred porodom krščanstva so praznovali v Rimu vsako leto dne 17. decembra saturnalije na čast Saturnu, bogu rodovitnosti, pod čigar vlado, tako pripoveduje pravljica, so ljudje v pradobf živeli srečni v svobodi in enakosti. Za časa satur nalij je vladalo največje veselje, tudi sužnje se je pogostilo. Posebno radi so ljudje drug druge& obdarovali z voščenimi svečami in podobami iz ilovice. Še p ml Jezusom so praznovala v riniljanski državi mogočno razširjena društva Dioniza, Mitre, Venere in I z is dne 25. decembra rojstvo boga-solnca. V društvih Izis so nosili v bele srajce oblečeni duhovniki, imajoči izrezano tonzuro na glavi, podobo Ilora v svečani procesiji naokrog. Novo rojenega boga-«olnce je pa držala n ati-devica Izis v naročju. Cerkev je sprejela splošno pra znova ni rojstni dan Mitre (25. december) za praznik rojstva Je zusa. V svetem pismu ni besedice o njegovem rojstvu. Še le papež Julij (umr. 377) je v četrtem stoletju določil, da se m>+ 25. decembra praznuje rojstvo Jezusa. Cerkev je torej ta praznik sprejela od paganov. Nihče ne more povedati ne dneva, ne leta rojstva Jezusa, dasiravno se v šolah uči kot 44čisto resnico", da je bil Jezus rojen dne 25. decembra. Kaj mi splcvh vemo, ne glede na dan in leto rojstva, o rojstvu Je zusa ? Teokigi so že zdavnej odgovorili. Nič. To resnico pa tajita cerkev in šola, naobratnopa učita bi-Llijsko pravljico za čisto resnico Izven biblije nobeden zgodovi-nopisec v starem veku niti z be sedieo omenja rojstvo Jezusa, dasi ravno so se vršili pred rojstvom in po rojstvu Jezusa tako čudezn dogodki, da bi morali obuditi splošno pozornost. V starejših spisih novega testamenta, v pismih Pavla ni besedice o tem. Vse te )njke so še ta kasnejše izumili. Tudi v starejših evangelijih (Marka) ni nič o tem. Le dva evangelija, 1. in 2. poročata o rojstvu, toda vsako poroičilo je različno! Kje je tu 44božje razodetje"?! Cenjeni čitatelj. Čitaj biblijo! Tam bodeš našel v evangeliju Matevža, da je Jezus potomec Davida. Jezus -bi moral biti vendar toliko obljubljeni mesija (Kristus, maziljenec), katerega so Ži-dje takrat pričakovali željno. Po židovski veri bi moral biti mesija potomec, kralja Davida, ki se je narodil v. lie tleh emu pri Jeruzalemu. Radi tega so tudi pristaši Jezusa, ki so ga smatrali za mesijo, dokazovali, da je iHitomec Davida. S (tem se bavita dva evangelista. Matevž in Luka. (Jaz radi tega imenujem Matevža in Lukata, da se kratko izrazim, da ni treba pisati 1. in 3. evangelij, dasiravno ni nobeden pisateljev evangelija zgodovinsko znan, ki bi živel v -dobi 70 let po Kr. r.) Oba opisa rodovi ne sta sestavljena po zgodovinskih knjigah biblije (stari testajnent), nikakor pa ne ujemata ž njim, kakor tudi ne med seboj. Že v glavni točki glede Davida ne soglašata, ker imata že različna imena. Le imena Davidi, Eliakim, SealtieJ, Se-rubabel in Jožef (oče Jezusa) soglašajo'. Matevž pravi, da jc Je: zus . potomec Salomona, znameni tega naslednika Davidovega, Luka pa trdi, da je potomec Na ta na, nekega drugega Davidovega sina. Matevž piše, da je staremu očetu Jezusa ime Jakob, Luka pa izjavlja, da je bil njegov stari oče Eli. V rodbinski lestvici našteva Matevž 28, Luka pa 43 različnih i-men! Torej že v začetku evangelija ne čitamo resnice, temveč pesniško delo, ne 44božjega razodetja" pač pa zmoto 1 V nasprotju »z naštevanjem rod binskih \prednilkov Jezusa pa pravita miikrat oba evangelista, da je Marijo kot devico obsančil sveti duh in »da Jožef sploh ni oče Je zusa. Čitaj Matevža 1, in 18. Seve je obsea&enje svetega duha, tako. »kakor učiti katoliška in luteranska cenkev, direktno v nasprotju z naravni m zakonom. Ob-seiLČenje svetega duha je na vadna izmišljotina, ki je imela svojecasoo privlačno silo, »ker so l judje verovali v čudeže. S (to izmišljotino so pa .hoteli dokazati, tki je Jezus o pravljici isko-raj na tako mist iiVn ujiein luč tega sveta, kakor Jezus. Tudi nje, so duhovniki enalko prerokovali, kakor a«i>gelji Mariji. ]a» mimogrede naj omenim, da so budistične pnavijice podobne staro krščanskim pravljicam: 32 znamenlj asmanj*u»je rojstvo Bude: godba, cvetlični dež, (potres, pe-je'boginj na višavah itid. Nebeški >rebivalci hvalijo rojsttno mesto Jiitldhe. Ob rojstvu je zavladalo splošno veselje. Bogovi in 'boginje, kralji iu duhovniki so prišli, era so obdarovali cJete Buddha. (Primerjaj v evangeliju kadilo in dišave.) Neki stari bramanec (v evangeliju fllari Šimen) prerokuje, da bode dete Bukklha, od rešen i k vsega hudega. Tudi o Hnicikipohtli-ju, o bojnem bogu starih Meksikancev, se pripoveduje, da je bil brez ma-deža» spočet. Svetega bika A^iisa so stari Egipčani častili kot sina boga Pta. Egipčansko Pzis, mati zemlje z malim Horom v naročju so Rimljani še prvd rojstvom Jezusa častili. Bila je predl{K)doba madone z Jezusom v naročju1. Vrnimo se zopet \ bibliji. O rojstvu Jezusa so še druge vesti, katerih ne moremo prezreti, ker jih biblija »podpira. Evan gel im) M atevž razpravlja na sir (ko v bibliji 1:19, da je Je-/ns nr'Zntvon>jk() dete. V drugem poglavju priijx)veduje Mateviž o rojstvu JVizusa in čudežih, ki s<) se vršili vb rojstvu. Motlri iz jutranje dežele so zaznali o rojstvu novega kiralja Židov tem potom, da se jim je prikazala njegova zvezda. Šli so v Jeruzalem, da bi ga molili. Vera, da znamenite do-godtke naznanjajo zvezde, je radi tega takrat cvetela, ker ^o ljudje mislili, da so> solnce, zvezde in luna radi tega tu, da ra&veseljavajo človeka. V starem veku so bili ja-ko znameniti babilonski zveado-gledi, imenovali so jih .t.udi magije in tako tudi imenujejo mo-iVe v biblijskem praspisu. Še v 17. stoletju so prerok wan je iz zvezd smatrali za znanost. Vsaki knez je imel svojega- dvornega astrologa. Že da v ne j se je i>a priznalo prerokovanje iz zvezd za zmoto, kaikor s^v priznali vero v sa-r.je, angeljee in vraiga za človeške blodnje. Da so vse te zmote zapisane še v novem testamentu, se kaj slabo sliši, ako trda, da je biblija 4'božje razodetje". In da se take blodnje še*v 20. stolpu uče v šolah za čisto resnico, je pa sramota in Škandal. Pravljica o modrih in zvezdi, je radi tega zagledala beli dan, da bi se rojstvo Jeizusa'dokazalo kot svetovnozgodovinski dogodek, ki je provzročilo, da sta izemlja in nebo pri rojstvu j>osegla vme«s. Kasnejše so iz <4modrih" napravili kralje, d'a bi se dokazalo, da so »kralji iz najbolj oddaljenih dežela prišli klanjat se Jezusu. (Primerjaj tu omenjane podobnosti s starejšo budistično pravljico.) Židovski kralj Ilerodež se je u-strasil prihoda modrih, kar ;pa ni res, ker o Jezusu najbrž ni nikdar nič sliša-l, k^er v javnosti rojstvo • in življenja Jezusa nidtUi obudila niti na'jmanjse pozornosti. Herod ež, t.aky> se zopet i i ta, je pohval vse višje duhovnike — kar / pet ni ivs, kt'r je bil vedno le eden višji duhovnik in poizveduje, 'kje so bo rodil Kristus (.mesija); Luter je v svojem prevodu izpustil ta wistiavek. Hero-dežu mlgovor(», da v Betlebemu. 4 4 Ta ko je zapisano po prerokih: In ti Beitlehem v deželi Juda, nisi najjxripraivnejsi mt^i knezi Jude, kajti iz tebe bo izšel -vodja, ki bode pasel moje izraelsko ljudstvo." Res se talko glasi v zaoetku 5. poglavja knjige preroka Mihata. (8. utoletje pr. Kr. r.) Ta je pa najbrž hotel lo izreči, da bo mesija iz rodu Davidovega, ^fci je bil betlehemski rod. Ker bi moral Jezus »uresničiti vsa upanja, ki so bilo v osvežil z -mesijo, so v si od krivega tolmačenja preroko-vegal izreka premestili njegov rojstni kraj v Betlehem,.dasirav fio se opisuje v novem testamentu Galileja, severni del židovske države kot njegova domovina, bi v al išče .njegovih starim? v in kraj, kjer je deloval. Oba evangelista ffta se posluižila različnih sredstev, ua sta Betlehem določila za rojstni Ikra j Jezusa. Matevž dovoli že v za£etk>u stlanovati starišem v Bettehemu, da so potem iz strahu pred naslednikom Herodežai bežali v Naizaret. Luka pa blagohot no dovoljuje stanovat i starišein v Naizaretu, da lahko - iradi neke dav&ne cenitve ali štetja j>otujejo v Betlehem, po rojstvu se pa zo-potl vrnejo v Nazaret. Tako si na sprotujeta oba poročila. Ilerodež je prosil modre, da ga naj obvewtijo, ako najdejo dete. Tako izroča zopet Matevž. Ali modre je bog posvaril in vrnili so zopet v svojo domovino; ne da bi ob povratku obiskali Jeruzalem. Ilerodež potem zaukaže pomoriti vsa deteta v Be tie hem u in okolici. Taksen zločin bi moral obuditi po vsi državi splošno ogorčenost. In gotovo bi itla zločin zabeležil tudi kak zgodovinopisee. O vsem tem zgodovina' molči. Nasprotno pa vemo, da se je Ilerodež trudil, da bi se prikupil Židom. Zidal novo krasno svetišče, in ko je vsled slAbe letine nastala lakota, je pa spraznil svojo zakladnico. Ako bi Herod^z hotel »vedeti, kje biva dete, bi za modrimi poslal skrivaj •tgleduha, in tako zvedel, kje biva novorojeni židovski kralj. Pravljico o merjenju otrok v Be tlehemn so izmislili radi tega, da bi se dokazalo, da je sam bog čuval Jezusa, da so se že ob njego vem rojstvu vršili »tlaki dogodki, ki so pričali, da je detetu Jezusu namenjati a velikanska prihod-njost. Take pravljice se pripovedujejo o mladosti vseh znamenitih mož. Tudi detetu Buddha je pretila nevarnost po njegovem stricu. Tudi o Mojzesu kroži pravljica, da ga je ibo»g že v najmočnejši mladosti čuval. Mesto Herodeža nastopa v pravljici o Mojzesu egipčanski kralj Fairao, ki je za-ukazal pomoriti vse židovske o troke. Kasnejše neki angelj posvari Jožefa, da z Marijo in detleitom be ži v Egipt. Po smrti Ilerodeža ga zopet angelj obvesti, da je sedaj pot. prosta v Nazaret. Ob »ti priliki se zopet našteva tri prerokovanja, da se zgodilo, kar je -bog že zdavneg odločil. Po sebno smešno je "prerokovanje" o preselitvi v Na za ret. To mesto se v starem testiamentu niti ne omenja. Evangelist se je tu zmotil, najbrž je uporabil za syojc »vtemeljev^tiij^Jez^ 11:1, kjer prerok o priihoJlu pHčakovanega ml resen ik a pravi: "In rajž (ne kateri pravijo (bilka) bo ]>ognal iz debla Izajsa (Izaj, oče Davida) in mladika bo j>ognala iz njegove korenine. Mladika je v starem hebrejskem jeziku nezer. Iz te besede so pa skovali nazarenee. Sedaj pa primerjajmo poročilo Luke s poročilom Matevža. Luka poroča pred rojstvom Jezusa, o lojstviu Janeza Krstnimi, ob čigar rojvstvui so se tudi godili čudeži, Matevž ne ve o 'tem nič, V poročilu Luke naznani rojstvo Jezusa angelj Gabriel direktno Mariji, n« Jožefu, kakor poroča Matevž. Tudi Luka pripoveduje, da se je Je-/jus porodil v Betleherou, ali on navaja drugačne okolsčine kot Matevž. On niti z besedico ne omenja modrih, zvezdo, betlehem-ski dertomor in beg v Egipt! Nasprotno pa našteva »opet nuiogo dogodkov, o katerih Matevž nič ne vč! Oba vesta mnogo povedati iz življenja Jnzusa, glede dogodkov, ki so se vršili ob njegovem rojstvu, si pa nasprotujeta. Luka navaja ljndsko štetje kot vzrok, da je lahko zapisal, da se je Jezus porodil v Betlehemur. O tem štetju, ki se jet »vršilo, ko je bil Kvi- Nič! Pov<*st o rojstvu ni resnica, am pak — pesniško delo. ....... ' ■ ♦ —....... ...... MOLI IN DELAJ! Napisal J. Z—k. rinius eesa'rski namestnik v Siriji, poročajo tudi drugi zgodovino-pisci. Ali fo štetje se ni vršilo lia-krat po vsi državi, kakor |>oroča evangelisti Sploh pa to ni bilo ljudsko štetje, ampak cenil se je le davek in sicer vedno ki za posamezne dežele. Ta cenitev davka se je pa vršila že le po smrti Herodeža, in ne v Galileji, ker Galileja se takrat še ni prištevala k Siriji. Sploh pa Rimljani niso nikdar zahtevali pri ctavčnith cenitvah, da bi ljudje morali t je, kjer so bili doma. Rim ljanoin se šlo je za davke, ne pa za to, da bi vedeli, odkod je kdo doma. Kar se tiče rojstva v Betleihe-mu, je vsa izmišljeno, je navadno pesniško delo. Luka pripoveduje tudi "o hlevu in jaslicah", "o oznanjenju roj »11 v a pastirjem po angelj ih'ki po jo slavo in po končanem slavospeivu zopet od-"marsirajo v nebesa, »ploh njegova pripoved je taka, ki je všeč ljudem, ki nemo rejo živeti brez vladarja obda rov a ne ga z če zna ravno močjo. Tudi Luka navaja več prerokov, da bi d'ute Jezus bil pri poznan za obljubljenega odrešenika. Tudi stari Šimen in "prerokinja Ana so izmišljene ose lie. Najdemo jih le v tretjem evangeliju. Jože in Marija! sei "čudita", "da se je o njem govorilo", za kar se mi čudimo, kor je bilo preje toliko božjih razodetji. Ali sta Jožef in Marija v tem kratkem času pozabila že vsa božja razodetja? Ko so kasnejše stariši našli 12 let Jezusa v temped ju in on i menije boga svojim očetom, "ne ra-zumita, kar je ž njima govoril". Evangeliji, tudi poročajo, da njegovi sta riši in prebivalci v Naza-retu niso hoteli verjeti kar tako, •da je Jezus obljubljeni odr* senik. Kar zopet verjeti nemoreino, če so se ob njegovem rojstvu vršili veliki čudeži. Čudeži bi morali prepričati ven-dar vsakefga človeka. Ako po prerešetanju biblijskih poročil o rojstvu Jezusa vprašamo: kaj vemo o rojstvu Jezusa, kaj lahko sprejmemo za resnico? Tedaj je odgovor knartek: Resnica je, in tako nas učitla božje razodetje in zdrava pamet, da je vsak človek ustvarjen za delo. "Kakor ptič za let, ta'ko človek za delo." . : (Job. 5, 7.) "Gospod Bog je človeka postavil v raj veselja, da bi ga obdeloval." (I. Mojzes. 2, 5.) Tako pravijo duhovniki iu krščanski soeialci v fraku in cilin-dru delavcem, kedar hočejo ljudi prepričati, da so radi tega na sve tu, da1 delajo, molijo in svojimi žulji rede cesarje, 'kraljč, kneze, papeža, kardinale, škofe, nižje duhovnike, lene redovnike in redovnice, plemenito krvue in pleibej- ske t.vorničarje. "m lvtnift nnj delata, t.r- .do delata, d!a si ohranita zdravje in učakata visoko starost, poleg naj pa še motita, da ju bog po smrti radi prijstanega trpljenja na toni svetu, ne bo kaznoval z večnim po g iubl jen j e m. To je modrost duhovnikov in krščanskih socialcev, golega orodja vseli kronan ih in nekronanih izkoriščevalcev. Ako je tako modrovanje logično, zakaj ne opravljajo ročnih del cesarji, knezi, papeži, škofje in 'vsa druga sodfrga, ki se redi ob siagab delavca in kmeta? Zakaj? Vsa imenovana gospoda dobro ve, če človek »težko dela po deset ali več ur na dlan v delavnici, tvornici, na stavbisču, v rudniku, preniogokopu ali v gozdu in na polju, da človeka čaka prerana smrt in da koncem svojega živ ljcnja sploh ne ve, čemu je ži vel? Zategadelj priporočajo delavcu in kmetu: Moli in delaj! Delati noče imenovana gospoda, pač le moli. Zakaj moli? No, da bi delavca in kmeta prepričala, da jih bode bog na dru geni svetu odškodil, ker so jih drugi ljudje na tem svetu ogulju tali za življenje. Pa zakaj še? Ker se pri molitvi ne trpi toliko, kakor pri ročnem delu, in ker molitev nekaterim ljudem — duhovnikom, redovnikom ih redovnicam vseh ver — več nese, kot ročno delo. "Ob dela svojih rok boš jedel. Blagor ti, dobro se bos počutil." Tako je zapisano v svetem pismu. Ako je to resnica, zakaj papež, škofje in drugi višji pismarji ne jedo od dela svojih rok ? Le-ti bi morali biti vsakemu delaveu in kmetu vendar vzgled, ker so namestniki »božji in se z 'bogom vsaki dan prijateljsko razgovarjajo. Zakaj niso? Ker ve5 nese. a kot se delavcu in knu-tu priporoča : moli in delaj, kakor če bi sami molili, poleg pa še delali. Slovenski zajedale i, to so ljudje, ki žive od dela drugih ljudi j, priporočajo radi izrek slovenske- ga škofa Slonušeka: "Prebrisana glava, pa pridne roke so boljše bogastvo 'kot zlate gore," Zakaj ? Z drugimi besedami bi se reklo takole: "Ti slovenski kmet iu delavce smeta goljufati svojega bližnjega, a'ko molita in se skesata svojih grehov, vama bo pred bogom odpuščeno, če le z delom redite nas, ki mrzimo ročno delo." Da je to resnica, dokazuje fakt, da se Slomšek ni pečal z ročnim delom, temveč ga je priporočal le drugim, naobratno je bil pa prebrisane glave, za svojo lastno osdbo, ker si je itfbral stan in se s pomočjo tega stanu dviguil tako visoko, da mu ni bilo treba opravljati ročnih del. Z enoibesedo: Izbral si je stan, da je lahko iz drugih Slovencev-trpinov norce bril, sam pa živel brezskrbno življenje. In to govori jasno, zakaj ga nekateri slovenski dulhovniki tako priporočajo in tixli posnemajo, se ve z drogi mi liesedanii. Morda ui res? Še ni dolgo, ko je neki Jjradati slovenski misijonar v državi Mi- nesota, ko je pridigoval o tatvini, izrekel te-le pomembne besede: "Delavci! Ne mislite, da je tatvina le takrat, če se komu 4caj u-krade. Tatvina je tudi, ako se delavce- pri delu odpočije, ker je že s tem oškodoval svojega gospodarja." Zakaj je neki bradati slovenski misijonar v Minnesoti tako pridigoval, bo vprašal marsikateri delavec zdrave pameti, ko vendar gospodarji ne plačujejo polno vrednost dela delavcu, ko so vendar taki gospodarji tatovi, ne pa delavci? Zakaj? No, ker bradat i tel o venski misijonar smatra delavce /.a navadne bedake in misli, da še niso nikdar razmišljali o izrekih, s katerimi mislijo prefrigrarvči dbdržati kmeta in delavca v sužu-osti, da bi vedno delala za postopače v fraku in talarju. Moli in delaj! Ta izrek je izgubil pri zavednih delavcih in kmetih svojo veljavo. Zaveden delavec ali kmet, sploh vsak produčent je le za to, da se dela, ne pa moli. Dela naj vsakdo, toda ne do brezzavedno-sti, ne toliko, da bi škodilo človeškemu zdravju, molitev naj se pa opusti, ker ne hasne nikomur. Dela naj vsakdo,1 tudi cesarji, knezi, papež, kardinali in vsi drugi današnji trot je v človeški družbi. To je zahteva zavednih delavcev in kmetov. In dokler te zahteve ne upoštevate, pojdite se solit vsi. ki priporočate: "Moli in delaj!" Listnica uredništva. V. Illinois, S. K. Priobčili in nekaj pridjali, ker vemo, da se strinjaš. Brez zamere. Pozdravi — Chicago, ? ? P. Poznamo tistega požrtvovalnega brata, ki vleče iz blagajne S. X. P. J. po 4 tolarje na dan radi tega, ker "ljubi" svoj narod. Ali priporočamo Vam, da se s svojim dopisom obrnete na "Glas Svobode", ker je ta list glasilo jednote. Pozdrav — pa brez zamere I NIKOLA TESLA — VOJNA, VERA IN SOCIALIZEM. Zadnji spisi Ni kole Tesle o novih iznajdbah na elektrotehnie-~nem polji, ki so izšli v tedniku "English Mechanic", »o'tako sen-»acionelni, da ne. mora čuditi ves liaobraženi svet. Čujrno, kaj Nikola Tesla, ki je rodom Hrvat, torej nas ožji rojak, pravi o ietaautomatični umetnosti, kakor imenuje svojo tajnost. Tel automatic na umetnost pomeni po njegovem izreku reaultat dela, da se zgradi automat, ki se bo -j remikal in delal, kakor če bi bil inteligenten. Ta auto/mat je, talko pravi Tesla, termodinamičen stroj, ki je sestavljen iz različnih delov, in sicer iz sprejem al ca spreminjava kra iu oddajalea energije, dalje iz aparata za premikanje in drugega mehaničnega sodelovanja, tretjič iz organov, ki določajo smer in četrtič iz aparatov, ki so obžutljivi za zunanje pojave. Da an? to ložje razume, primerja Tesla svoj str(>j s človekom,—katerega tudi imenuje automat. Po izjavi Tesle in njegovih skušnjah se lahko mehanične zakone -živega automata prenese na »mrtev stroj. Tesla je svojo idejo najprvo poskusil na motorčolnu, katerega je opremil z aparatom za sprejem električnih val<*v, da ga je vodil s pomočjo »brežicnega ^prenosa. Ta posku&nja se je po 'njegovi izpovedi prav dobro Obnesla, tako, da je mehanizem čolna zvršil vsako gibanje, kakor »e mu je s posredovanjem električnih valov zapovedalo. Tudi tukaj je izdelal vse po živem automata in njegovem živčnem »zistemiu za signalizacijo in naredil je aparat, ki je občutil različna nihianja, kakor n. pr. občuti človeško uho razi i ene glasove. Na ta način se je raizličnost prenosa volje z od-dajalne postaje pomnožila izdatno. Ali Tesla cibljulbuje se mnogo več, kakor je do sedaj po lastni izpovedbi, že iznašel. On sedaj izdeluje mehanizem, ki bo, ne da bi bil nadzorovan, tako delal, kakor če bi imel svojo lastno inteligenco. Vbogal bo naj rahlejši vpliv od zunaj in po tem tudi delal in sicer tako, kakor če bi posedoval logiko in pamet, sploh bo spolnjeval svoje dolžnosti, kakor kak pameten sluga. Nadalje opisuje, kfiko bo njegov tel automat kot bojni stroj na suhem, pod morjem ali v zraku in na ladji, na kateri ne bo žive duše, nositelj neomejene raizruseval-ne in vničevalne sile. Stoletja sem se ljudje trudijo izumiti in poboljšati vničevalne stroje. In do dandanes je priznan top kot najvažnejši vničevalni stroj. Top, 30 ctrn. 'kal., ako je nabasan s kor-ditoni, požene 850 funtov težko krogljo s 900 metri začetne hitrosti v sekundi in 20 milijonov me-terkilogramov sile. Ako bi izrak ne delal opore, tedaj bi krogla preletela 80 kilometrov, pred en j hi padla na tla. Vse to je pa za Teslo nič. On pravi, da se lahko toliko elektrike zibere v obliki eks plozivne elektrike, da> bi bila kor diteksplozieija potem le se toliko silna, kaVor če bi človek dihnil. On pripoveduje, da sedaj izdeluje stroj, ki bo imel eksplozivno moč 800 milijonov konjskih sil, ali 20 •v kra»t 'toliko, kot cela stran 30 centimetrov topov na ladiji "Dreadnought". Teslu se tudi pošiljanje signalov na planet Mam dozdeva za igračo. On smatra rešitev te naloge le še za problem, katerega lahko inženir reši potom računov. Po njegovem mneiyu se bodo ljudje v prihodnje vojskovali le še z vodno in električno silo, če se bodo sploh še vojskovali. Tesla pravi, da se bavi tudi z iznajdbo male m hitre ladije, ki bo slabo oborožena, pač bo pa imela veliko vniČevalno silo, katera bo v primeri z veliko ladjo, kakor David v primeri iz Gol j atom. S »tem t ela u t c matom hoče Tesla provzročiti velikanski val, za kar ne rab i drugega kot 20 do 20 ton cenene razstrelhne snovi. S to podmorsko razstrcibo hoče provzroeiti 20,(XX) atmosfer plinovega pritiska in z valom, ki bo nastal vsled te razstrelbe, pa potopiti vs*> b rodov je. Valu bi sledila 200 metrov globoka dolina. In nepotrebno je.o temi razmišljati, pravi Te- šla, kakšna bo osoda ladije, ki naj 1k> še tako velika1, ako jo zgrabi tak val. Talko Tesla o svojih iznajdbah. Ali bodo še vojne sploh mogoče, ee Tesla dovrši svoje iznajdbe? Ali ni pri takih vnieevalnih sredstvih vsaka vojna nemogoča? Ali bodo ljudje res tako neumni, ko ne bo treiba v boj drugega pošiljati kot stroje opremljene s silno včinkujočo vnjčevalno silo? Ne le vojnehodo ponehale, ampak tudi vera v boga, duhove in čudeže bo šla na boben, ako Tesla uresniči, kar obljubuje. Ako bo mogoče pošiljati znamenja na Mars in če se ho dobil tudi od tam odgovor nazaj, kako 'bodo duhovniki |x>tem zagovarjali sveto pisemsko bajko o stvar jen ju sveta. Vsa njih filozofična zavijanja, s katerimi varajo neuko ljudstvo, bi v enein dnevu bankrotirala, če se trditve Tesle uresničijo. O tem ni dvoma! Z iznajdbami Tesle je resen tudi problem, ki posehno duhovnikom in advokatom dela mnogo skrbi: kdo bo v bodoči socialistični družbi snažil črevlje, kidal gnoj in čistil gnojne jame. Zaeno pa dokazujejo iznajdbe Tesle, da bo čas socializma kmalu prišel. Človeški žen i j bo izumil stroje, da bo človek le poleg njih sedel in jim vsiljeval svojo voljo, stroji bodo pa delali po človeški volji. Filozofija ne bo rešila socialnega vprašanja, pač pa tehnika, ki z vsakim dnem napreduje, ki z vsakim dnem zboljšava sredstva za pridobivanje življenskih potrebščin in nadomesrtuje človeško delavno moč s popolnejšo strojno močjo. —1r. RUSKA BASTILJA. -" Nekateri eest.okrat trdijo, da se človek privadi ječi in da hre penenje po svobodi gineva. Te misli jaa ne razumem, in si domišljam, da se le intelektuelno zaosta li ljudje ž njo sprijaznijo." Te stavke je zapisala politična zločinka L. Wolkenstein. %H>mini Wolkensteinove so le slike, ki nam predočujejo v živih barvah muke žrtev ruskega despo- tizma v eelieah Sehlmwelburga, ruske bast ilje. Tajnosti trdnjave • Schluessel-burg so dandanes vzlie ruski cenzuri razkrite v vsi nagoti. O grozo v i tost ih, ki so se vršile itiilnjavi, še dandanes krožijo najrazličnejše vesti. Stari, zaduhli zidovi oklepajo kot obroč otok od vseh strani, da hranijo takozvano staro ječo. Kot historična "relikvija" se dviga še proti nebu stolp s celico, v kateri je nesrečni Ivan An tonov ič bil živ pokopan 30 let. Druga poslopja so se zidala kasneje. Pred fasado stare ječe je veliko dvorišče, kjer so še pred kratkem vršile ekseku-cije. Sedaj rastejo na ti s krvjo r a po jen i zemlji drevje iu zelenjava. Okiia eelie so vsa na ma-i e m d v o r išei i, ki služi jet n i k t nn 7. a sprehajališče. y Leta 1884 so zgradili dvona-stropno poslopje iz opfKe, kamor so prepeljali vse jetnike. To je nova ječa. Vzlie temu ni zuruhila stara jaea svoje znamenitosti. Kot hladno, mokro gomilo so jo ljudje še vedno smatrali za Dantejev pekel, nad koji m durmi je zapisano: Opustite vsako upanje, ki tukaj vstopite. Razne povesti o mukali, katere so trpeli jetniki v ti ječi, so med r.arod'om poveča vale strah in grozo pred to Jbastiljo. "Mi smo se zmotili," piše gospodična Wolkensteinova: časi podzemeljskih kazemat in mučenja so niinoli. Vtis je bil pri usto-pti celo prijazen: čiste, suhe celice — res temna okna, čiste postelje, umivalnik in stranišče na hodniku. Cel ice so bile majhne, »edem korakov dolge in pet. korakov široke, posti je so se lalhko zložile ob steni, in raz ven klopi ni bilo dru-zega pohištva v celici. Tak je bil prvi vtis. Pri vstopu v celieo nam je povedal stražnik, da nas mora vsled službovnika kot. izven zakona nahajajoče osehe tikati, vzlie temu se je pa trudil, da bi nas vikal. Da bi se b ranilo "trkanje" ob stene, so jetnike tako pozaprli, da je bila med dvema jetnikoma vedno ena prazna celica. Prvi poskus stopiti s tovariši v dogovor je bil s silo zatrt. Komaj je kdo začel trkati, takoj je planilo v celico več stražnikov, ki so jetnika nagovorili s "ti" in ga prav grdo ozmerjali. Ako je jetnik v istem smislu odgovoril, tedaj so planili po njem, ga suvali in tepli, češ, da se je zoperstavil. Potem so žrtvi oblekli prisilni jopič, jo privezali na postelj, v usta pa utaknili kos ltsa, da žrtev ni mogla up i ti. Sosedje so proti temu krutemu nastopu protestirali in zahtevali so pojasnila. In posledica? Pretepli so jih. Tudi v zadnjem kotičku poslopja se je čulo vse, kar se je vršilo v vsaki posamezni celici. Da se ta trusč ni slišal, so odpeljali žrtve v staro ječo, kjer so žrtve mučili neusmiljeno. Vsled 'tega je vsakdo želel iskre no, da takemu življenju ubedh. Smrt »e je dozdevala kot edino sredstvo, s pomoč i o katerega ^e lahko vsakdo reši tab moraličnih muk. Minakcv je bil prvi, ki ni mo-^el prenašati to nasilstvo. Sklenil je, umreti lakote. Šiloma so ga hoteli pitati. Vsled tega je vdaril zdravnika ]m> ohra'/u, in je zahteval, da se ga po inštrukeijah obsodi na smrt* ker je udaril uradnika. ..Potem: sodišče, smrtna obsodba. Zahtevali so, naj uloži prošnjo za ipomilošČenje, ali on je zahteval smrt. Salva iz desetih pušk in rešen je bil muk in trplenja. Obsodba se je zvršila pred očmi slko* raj vseh jetnikov. Dva meseca kasiueje je biLa dru-;a žitev: Klimenko se je obesil. Zopet je minrio nekaj časa in cri je moiila zemljo. Miškin, ki'je sedel cd leta 1879 v ječi, je skle^ ril posnemati Minakova. Na božični praznik 1885 smo culi na krat, da je padel železni krožnik na tla, kasneje pa razbijanje z nogami in vmes pa klice Miškina: "Obsodite me in ne pretepajte me!" Neki njegovih sosedov je bil edini, ki je vedel, da hoče Miškin oejanski razžaliti zdravnika, da bi opozoril javnost na razmere v ječi. Ali pomagalo ni nič. Suroveži s; čuvali svojo »žrtev. Človeški zveri še t<> bilo dovelj, nasitila se se ni človeške krvi. (iraeevsky je hotel istim potom umreti. Njegovo prošnjo so zavrgli, češ, da se norcev ne sodi. Gračevdkega so odgnali v staro ječo, kjer se je siromak polil s petrolejem in izažgal, da se je rešil moraličnih muk. Trdnjavo je stražilo 40 vojakov. Ob kanalu in reki so stale oborožene straže. Paznik, izslužen vojak je bil prava zver. On ni bil bič k za ujetnike, temveč tudi za svoje podložne, ki so živeli življenje jetnikov. Tragična smrt, Gračevskega in strah, da bodo v družbi zvedeli za grofoedejstva, sta vplivala na krvnike, da ho spremenili svojo taktiko napram jetnikom. Dovolili so nekaj olajšav. Ilrana se je ^boljšala, jetniki so smeli čitati knjige, sitne preiskave ob sobotiih so zginile iu tudi čas za sprehod so podaljšali. Ali na k rat je prišel pregledovat ječo general Aebeko. Pred vsako celieo je kričal: "Obesiti jih treba in upajo se še misliti in revolt i-rati!" Včasih je tudi rekel: "Kakšen obraz je to? Ali niste 'bili v kar-etrju. Vi se slabo obnašate in radi tega vas je treba šibati." Jetniki so bili ogorčeni, ali ni-kdo ni energično ugovarjal. General je odredil, da se odstranijo vse olajšave. Knjige so zginile in stari z istem je stopil zopet v veljavo. Jetniki so pa na ta nasil-stva odgovorili s tem, da niso hoteli uživati hrano. Sedaj so pričela pogajanja z administracijo ječe. Dva tedna kasneje je pa prišel odgovor s policijskega oddelka, da se je denar, knjige in. druge reči poslalo sorodnikom. 'Ali bolezni in smrt so čimdalje •bolj divjale med jetniki. Slednjič je administracija uvidela, da se s silo ne da nič opraviti. Jetniki so bili vsi za enega in eden za vse; Policajski opominjaj i niso imeli vspeha. Jetniki so slednjič dobili knjige; dovolilo se je tudi shajati po dva in dva v celicah. V plot, ki je ločil jetnike na sprehodu, so pa urejali luknje, ki »p se kasnejše razširile do malih oken«. Z višine dodi so pa opazovale straže vsako Ikretanje jetnikov, poleg vsakega jetnika sta pa korakala dva orožnika kot večna telesna' »traza. Po aedmih mesecih so nas na-krat poklicali ipred poveljnika. Kaj takega se se ni nikdar '/godilo. Poveljnik je prečital list z nekim podpisom, v katerem je bilo citati, da je doba prisilnega dela znižana za tretjino. Tisti, k; so^ c.dfeedeli dve tretinji kazni, so lahko zapustili trdnjavo. Ali bili niso svobodni. Odgnali so jih v pro-gnanistvo v Sibirijo ali pa na otok Sa ha lin. Ta odredbe je koristila le 6 jetnikom, vseh je pa bilo 21.| Drugi m se 9 let wedeli in danes jih je še pet v trdnjavi, dasirav-no ves narod, zahteva svobodo za politične k&znence. To naj zadostuje! Kamenje t rd nja ve Sdiluesseiburga priča cbloeno za žrtev, ki so ksdiihnike v ti bastilji; žrtve, ki »o izdihnile ali pa trpele grozne, nečloveške muke, pa kličejo ves ruski narod v boj za svobodo .. ---A. H. IN VENDAR SE GIBLJE. .t Velika francoska revolucija, o kateri je tudi "Prolefairec" prine: sel male drobtinice v pripovedo-valni obliki, bi imela koristiti vsem človeštvu. Ali kmalu se je pokazalo, da to ni res, da se je velika francoska, revolucija zavr-šila le v korist slojev, iki posedujejo kapital. V tem trenutku je nastopil Gracchus Babeuf, 'katerega je francoski narod imenoval ljudskega tribuna, in je zahteval v imenu proletarcev, da se načela z leta 1789 uresničijo, da svoboda, enakost, in bratstvo ne ostanejo le gole fraze, temveč da se uresničijo. Govoril je praznim stenam, kajti imoviti sloji, ki so preko kupov mrličev-delavcev v veliki francoski revoluciji prišli do imet-ka in blagostana, niso hoteli o tem nič slišati, da/ bi bili tudi delavci deležni svobode, enakosti in bratstva. Bafoeuf je organiziral punt, ki je pa ponesrečil.. Babeuf in njegovi prijatelji so umrli na morišču, Niai*protn ki velike francoske revolucije, lateji Vladat j ev trdijo o-čitno, da, francoski narod ni imel niti najmanjšega utzroka, da se 'je vzdignil proti svojemu "dobremu ' kraijw Ljudevitu XVI. in proglasil Francijo republiki. Posebno duhov-ni ki še dandanes obrekujejo veliko francosko revoluc jo najgrše. Revo. ticionorce imenujejo: razuzdance, ;>rešestnike, kraljevske morilce -itd. itd). Pred revo'učijo se je duhovn -vorana ie Wiai natlačena, ko so jo pr peljali pred sodišče. Na prvih klopeh so sedele večinoma ženske. Mar ja Antonijeta je bila tipadta in blediu. Lasje -so ji }x>siveli, dasi je štera še le komaj 38 let. Ko jo je predsedii k nprašail for-inena v republiki odpravi jenai: "Marija Anton*: jeta, a v stri j ska nadvojvod nja, vdova Lju-devitni Ca|)»eta prejšnega francoske ga knailja!" Ta netakten odgovor je provzro-čil med občinstvom nenrr in h ruše, ker je hotera Mar i a Antoni i eta dokazati, dal je nekaj boljšega kakor drug' ljudje, ki se niso shičajno nori'li v kakem gnadn ali palači. Po končanih formeinb upraiša-n;ih je sodnjiski pVnir prečital obširno obtožnico. Poto.n so bire zaslišane razne priče, ki so potrdile nekatere točke v obtožnici Obravnava je trajiaila sko. ro tri dini. Porotniki so io spoznal v vseh točkah krivi. In dne 16. oktobra proti peti »uiri zjutraj je »zrekio sod šče smrtno obsodbo. Odpeljali so jo v ječo, kainor so ji poslali duhov n to. Marija An tori 'jeta ie pa odklonila s|x>ved, češ, dial ji bo l>og vseeno grehe odpustil. Proti enajsti or i diopoludine je vstopi sodnjiski pisar in ji prečital smrtno ol^sonlho. Kmalu za njim je priišel krvnik, zvezal ji ie niki in jo na vrvi odgmiai! na \-oz, ki je čaka] pred jetnišneo. 1 Občinstvo, k • je bilo zbrano prel jetnišnico, jo je spi ejelo s klic;. "Doli s t mnko!" Taki in enak - klici so jo spremljali »dO morišča, kamor se je pripekala opol-udne. Na inorišou je krvnik Samson jad'tmo ,zvrš 1 svoje delo. Njegov pomagač je dVigniil odsekano g»aivo in jo pokazal občinstvn. "Vive la Republique!" je zaorilo iz tisoč grl bi «žnje garnizije. Na dvorih škofov, nadškofov in kiatrdinailov so se i>a gostili elegantne d j ne in gospodje ob polnih skledah luknlskih jedil. Rokodelei n kmetje so pa strada l, da so jin pokale kosti. Enako so živeli ttrdi plemiči. Nia j-lcpšiarf posestva so bila v nj h rokah. Davka so plačevali skoro nič. Krnet jim je moral dajati desetino in na tlaki detlati kot črna ž vinai Divjačina inT perotnina je uničevala sadež kmetu na polju. Ce je pa krnet vbil ziabral m« je davčni eksekutor vse, kiair je imelo V.e kol čkaj vrednosti. Tako postopanje je pa le netiio mržn-je proti privilegiranim st»> vo»!TT. Treba je bilo le majhnega piha, da se rnal'» p»'iatmenček spremeni v požar in vniči kralja in privi'egi-rrncc. Tudi v mestih n bilo mnogo boljše. Proletariat se je silno množi , srednji stan je pa od c'me do dne lezel nai beraško palico. Take so bile dVužabne raz.nere na Francoskem pred revolucijo. Tu n «so pomagale več refonne. Treba je bilo operacije, temeljite operacije — revolucije, da vniči stiairi sistem, na njegov h razval'nah pal zida novega. Kdor trdi, da bi se dalo na Francoskem vse mirnim potocn zavrzit:, dbtifini nalašč zavija resn oo, ali p'i nevedoma govori neresnico, ker ne pozniai socia'wib razmer, , ki so biic pret? revoltuc jo na Francoskem. Krivično je tudi, ako se Robies-pierru, Dantomf, Maratu in drugiin voditeljem reyokicije očtia krvoločnost. Saimoobsebi je umevno, da voditelji revolucije niwso mogli držati križem svojih rok, ako niso hote. biti v očeh francoskega naroda navadni izdajalci, ko so se plemič:-•izseljenci na raznih evropejskih dvorih šinokoustno pridušali, da se bodo vrm li na- čelu nnočuie vojske v Franc ;jo, potolk i vse, da ne bodo prizamaišiaiM ne odrašenim, ne dea, ako ie diše po revoluciji PJemiči-izseljenci so sejali veter, sami in njih privrženci so pa že'i v*har. Obljubovali so, kako bodo obešali ki pri vezo vatli revolucionar ce mu kolo,- njim in njih privržencem je pa g ljotina seka a glave. To kar so želeli im obljtubovali drugim so sami prejeli v drugi nekttj milejši; pa vendar krut:« podobi. 11 ik a j sk i zgodov nop isci i 11 ra zn i drufci kfeceplazci prav jo, če so £c drugi morali umreti na morišču, vsaj krtallju in kraljici naj b; bili prizanesli. Posebno zadnjo opisujejo kot angel jat francoskega tiraroda. (lasi je bla v resnici vse kaj drugega, kar dokazuje ' st, katerega ji je p -sal n;e brat, Jožef II., avstrijski ce-sair, ko so se pričeli zbirati nad franco; krm kraljestvom ijogunos'ni ob'aki, oz!ianjuj( č vsevn čuječo nevihto. , . Iz tega pisma navajamo tu le m l odstifvek v dokaz, kako krepostna je bila Mariia Antonijeta 'n ko)'i ko se ;e brcala za blagor fnaincoskega narodcu. Odstavek se glasi: "V fHru si oglejte vse evropcjskq kraljice, in poučite se o njih življenju ; primerjajte njih starost z Vašo n z Vašim položajem; združite s tem tudi opazovanje o narodu, med kater in živite, in niaišli bodete marsikaj težkoč v svojem življenju, p« tudi marskai prednosti. Primerjajte n .pr. cesarico, ki šteje 60 let,-ki je suverenka in vdova. Glejte tu nasilije, kateremu se je salna uklonila, in dostojnost, katero je umefa cilMiti. To n« vseeno. Ali ni (Konec sledi.) Listu v podporo: Frank Podboj..........50c. POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!! Slavnemu občinstvu v Chicagu inoko-naznanjava, da sva odprla na 623 So. THROOP ST., novourejeno pekarij\ kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva. Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki! Z odličnim spoštovanjem JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC 623 80. Throop St., Chicago. Podpisani nasanjam Hrvatom i i Ho vencem v Onicagi in okolici, ra t>čim najboljša raznovrstna \ dna po primirni ceni. * Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, i > Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 316 W> 18th St. Chicago. Ozdravljena težke bolezni Ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 1 io E.Park St. Butte,Mont. zapdmnite si, da je samo dni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami _ zahvaljuje za zadobljreno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To Je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni^vgrlu, nosu, glavi, nervoznost, živičnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni ill pisni kašelj,- \ f • - - • WW, r ( ( * » ---£-----------WW bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v krifu, rokah, nogah, tedjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja) Šumenje in tok iz uŠes» oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, mazulje, liŠaje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi VSe,tajne ali spolne bolezni. %Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,.ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi poduČlivimi slikami v tušu in barvah. ZASTONJ! t * $ * I ZASTONJ! Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Kujiga Zdravje Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 Went 34th St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih io buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i zborna. Vsem Slovcncem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni In ranocelnlk. Zdravnilka pr»>l»kava brezplačno—plačati Je le zdravila. 647 In 649 Blue Itlaad Ave.. C h leaf o Uradne ure: Odldoflpopot. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chtoape živeči bolniki naj pilelo »loveni Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne po najnovejšim kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave t- oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J. DVORAK Sr CO. 598-600 Blue Island Av* Chicago. Jože Sabath advokat In pravni zaatopntk v kazenskih In civilnih zadevah. Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Pearborn St., Chicago, 111 Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vin^, izvrstne smodke in piigri/.t k Oglasite sena Centri: