141 stališč posameznikov do poročane tematike. V obdobju od 22. 10. 2015 pa do 5. 11. 2015 smo s pomočjo programa NVivo kvalitativno analizirale tri slovenske spletne portale, in sicer MMC RTV Slovenija, Planet Siol.net in 24ur.com. Novice so vsebinsko opozarjale predvsem na zunanjepolitične razmere (npr. težave na nivoju EU, konflikti s Hrvaško), zelo veliko pa je bilo tudi poročanja o otrocih in beguncih kot žrtvah. Na implicitnem nivoju, ki se močno izraža preko uporabe jezika, je izstopalo pogosto opozarjanje na nekontroliranost, paniko in množičnost. Relativno malo je bilo poročanja o kulturnih oz. religioznih vidikih. V istem časovnem obdobju smo spremljale tudi Facebook stran »Slovenija zavaruj meje«, kjer smo bile s pomočjo programa NVivo pozorne na to, kaj ljudi pri begunski krizi najbolj skrbi in kakšen je odnos do medijev oz. njihovega poročanja o tej tematiki. V komentarjih se je najbolj izražal dvom v slovensko politiko, strah pred ogroženostjo Slovenije in pa tudi dvom v verodostojnost medijskega poročanja. V skladu s pridobljenimi ugotovitvami smo oblikovale anketo, s katero smo preko »error-choice« metode poskušale na indirekten način spoznati stališča ljudi do beguncev. Poleg tega smo v anketo vključile tudi lestvico socialne distance, tj. direkten način merjenja stališč. Želele smo ugotoviti predvsem, ali obstajajo kakšne povezave med stališči ljudi in spremljanjem medijev. Rezultati kažejo na kompleksnost problema in na pomen finančnega vidika krize pri oblikovanju stališč, kulturne in verske razlike so bile manj izpostavljene, kot zelo pereč problem pa se je izkazala nekonsistentna raba terminologije pri izrazih »migrant« ali »begunec«. Ustna predstavitev / Oral presentation Sociometrični položaj prikritega narcisista Anuša Petr in Vesna Vrečko Pri konstruktu, kot je prikriti narcisizem, se zdi analiza sprejetosti ali nesprejetosti v socialni skupini in analiza medosebnih odnosov posebej smiselna, saj gre pri narcisizmu za izdatno socialni fenomen. Skozi celotno poročilo podajamo vzporednice z bolj znanim grandioznim ali odkritim narcisizmom ter poudarjamo divergentnost obeh konstruktov. V poročilu se ukvarjamo s sociometričnim položajem prikritega narcisista preko povezave med sociometrijo in testom HSNS (The Hypersensitive Narcissism Scale, HSNS, Hendin in Cheek, 1997; slovenska priredba Mori, 2012), ki meri prikriti narcisizem. Sociometrično preizkušnjo smo izvedli v dveh razredih 61 učenk drugih letnikov srednje šole v Savinjski regiji, poleg tega pa so udeleženke rešile tudi test HSNS. Izkazalo se je, da na našem vzorcu obstaja pozitivna povezava med rezultatom na testu HSNS in sociometričnim statusom za negativne izbire ter negativna povezava med rezultatom na testu HSNS in socialnim vplivom ter sociometričnim statusom za pozitivne izbire. Poleg tega se je pokazala signifikantno negativna povezava med rezultatom na testu HSNS in socialno preferenčnostjo. Ugotovili smo tudi, da ni signifikantne razlike v točnosti samoocene med skupinama posameznikov z višjim in nižjim rezultatom na testu HSNS. Poster Delovna kariera v tujini Franja Žišt in Eva Boštjančič Izbira zaposlenih za delo v tujini, ki ga je in ga bo vedno več, je zelo pomembna zaradi velikih stroškov podjetij, ko zaposlene napotujejo v tujino. Le-ti so še posebej visoki, če izberejo napačnega kandidata. V magistrski nalogi nas je zato zanimalo, ali je mogoče s poznavanjem osebnostnih lastnosti in nekaterih drugih značilnosti napovedovati, kateri zaposleni se bodo v tujini bolje prilagodili in bodo bolj zadovoljni z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 364 oseb, ki so rešile Vprašalnik petih velikih faktorjev osebnosti BFI, Vprašalnik medkulturne prilagodljivosti CCAI, Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS in Blackovo lestvico prilagodljivosti. Predpostavili smo, da bodo imeli posamezniki, ki so že delali v tujini, v primerjavi s tistimi, ki še niso, drugače izražene osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti, prav tako, da se bodo razlikovali v zadovoljstvu z življenjem. Predpostavili smo, da so osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti povezane z boljšo prilagoditvijo na mednarodno nalogo v tujini, torej s prilagoditvami na delo, interakcije in življenje, predpostavili smo, da osebnostne značilnosti omogočajo boljše medkulturno prilagajanje. Ugotovili smo, da se tisti, ki so že delali v tujini, od tistih, ki še niso, razlikujejo v odprtosti, čustveni odpornosti, prilagodljivosti/odprtosti in zaznavni natančnosti, v zadovoljstvu z življenjem pa med skupinama ni razlik. Osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti so v večji meri povezane, osebnostne značilnosti omogočajo boljše medkulturno prilagajanje, dobro ga tudi napovedujejo. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno preveriti še, ali so zaposleni v tujini delovno nalogo zaključili ali so se vrnili predčasno, v kateri državi delajo in kaj so po poklicu. Poster Odnosi do posmeha in šaljenja v medosebnih odnosih: povezanost z interpersonalnimi kompetencami in pozitivnimi medosebnimi odnosi Bor Vratanar, Daša Dolenc, Katja Habuš, Saša Bajc in Andreja Avsec Gelotofobija (strah pred posmehom), gelotofilija (veselje, da se ti drugi smejijo) in katagelasticizem (veselje ob smejanju drugim) so v osnovi medosebni konstrukti posmeha in šaljenja. V raziskavi preverjamo, kako se povezujejo z empatijo in socialno inteligentnostjo in kakšno vlogo imajo pri medosebnem vidiku psihološkega blagostanja. Predvidevali smo, da bodo imeli gelotofobisti težave z razumevanjem vedenj drugih, katagelasticisti pa se bodo težje vživeli v perspektivo drugega in v manjši meri občutili sočutje. Za gelotofilijo nismo predvidevali večjih povezanosti z interpersonalnimi kompetencami. Na drugi strani smo pričakovali, da se bosta gelotofobija in katagelasticizem negativno povezovala s Študentska sekcija / Student section