Politika Zavrč • Opustitev vzdrževanja okolice po novem kazniva O Stran 4 V središču »Ne upamo se podpisati, v času demokracije je to zelo nevarno.« O Strani 4 in 5 Ptuj, torek, 6. decembra 2016 letnik LXIX • št. 96 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik vfmmsu iM'l aU Ptuj • Drsališča z ledeno ploskvijo na Mestnem trgu ne bo Poiitika Sponzorji prispevali premalo denarja Videm • Za Krovni organizator decembrskega prazničnega dogajanja na Ptuju je letos novo ustanovljeni javni občinski Zavod za turizem. Čeprav so v zavodu najprej načrtovali, da bi v središču starega mesta uredili drsališče z ledeno ploskvijo, so jim načrti o tem kakšne bike gre? padli v vodo. So pa zato v MO Ptuj letos zelo podražili najem lesenih hišic za prodajalce. Več na straneh 2 in 3. O Stran 5 Podravje Ptuj • Velik uspeh zdravstvenega osebja bolnišnice O Stran 9 Aktualno Slovenija • Bezjakovi pleskarji najboljši v Sloveniji O Stran 2 Šport Nogomet • Brez sreče in kakovosti O Stran 11 Tenis • Tamara v Čilu do dveh lovorik O Stran 13 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno • Po štirih letih od poplav odškodninski zahtevki na sodišču O Strani 2 in 3 Kmetijstvo Podravje - Največ težav z obnovami vinogradov v Halozah O Stran 7 Podravje Offiož--Vodai smrdela po fekalijah O Stran 9 „ v Življenje ob regionalni cesti NAROČITE STAJERSKI TEDNIK stene razpokane. IN PRIDOBITE NAGRADO s stropa se ¡izrušihometi Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. za v< .Stote TEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 29. novembra 2016 Podravje • Po štirih letih od poplav Drave odškodninski zahtevki na sodišču Za poplave 2012 ni kriva samo na Na mariborskem okrožnem sodišču je bila za minuli četrtek razpisana glavna obravnava v pravdi Mestne občine (MO) MO Maribor od Verbunda terja nekaj manj kot 650.000 evrov odškodnine - za škodo, ki je nastala na objektih javne infrastrukture v uničujočih poplavah reke Drave pred štirimi leti. »Vložitev tožbe MO Maribor je logična posledica glede na dogodke, ki so se pripetili leta 2012. O upravičenosti vložitve tožbe priča tudi število preostalih fizičnih in pravnih oseb, ki so prav tako vložile tožbo proti podjetju Verbund. V MO Maribor je odškodninski zahtevek vezan na škodo, ki je nastala na objektih javne gospodarske infrastrukture (cesta v Trčovo) in javne športne infrastrukture (Mariborski otok),« so povedali na mariborski občini. A Verbund in MO Maribor se v četrtek na sodišču nista srečala, saj je bila obravnava zaradi bolniškega dopusta pooblaščenke tožeče stranke (občine) preklicana. Verbund vodo zadrževal Za četrtek razpisana obravnava bi bila tudi prva v nizu tožb oškodovancev v poplavah Drave leta 2012. Oškodovanci od Verbunda terjajo odgovornost za škodo, ki jo je povzročil poplavni val, ki je nastal zaradi zadrževanja vode v avstrijskih akumulacijah. Po ocenah je Drava državno mejo v Dravogradu prestopila s 700 m3 več pretoka na sekundo, kot bi ta sicer znašal ob naravnem toku - če reka ne bi bila zajezena. Če Verbund rečne vode ne bi zadrževal v akumulacijah, bi Drava v Slovenijo pritekla s pretokom 2.000 m3/s. Zaradi predhodnega zadrževanja je njen pretok dosegel 2.700 m3/s, kar je pokazala leta 2013 izvedena analiza. Oškodovanci na območju Slovenije poskušajo doseči odškodnino za škodo, ki je na premoženju nastala zaradi dodatne obremenitve pretoka s 700 m3/s. Velja pa tudi spomniti, da ko je sredi noči s 5. na 6. november spodnjo Dravsko dolino zajel najhujši poplavni val, je pretok čez zapornice v Markovcih znašal okrog 3.600 m3/s. Zaradi okvare HE Formin so vso vodo preusmerili skozi zapornice v staro strugo, mimo naselij Nova vas, Bukovci, Stojn- Avstrijski energetski gigant Verbund je na tožbe slovenskih oškodovancev najprej odgovoril s pritožbo, da slovenska sodišča za odločanje o mednarodnih primerih niso pristojna. S pritožbo ni uspel. Odločitev, da so slovenska sodišča za odločanje v dotičnih primerih krajevno in stvarno pristojna, je pravnomočna. Foto: MZ Uvodnik Vse dobro! Mesta so si že nadela čarobno ogrinjalo prazničnih lučk, ulice so kljub temperaturam, ki rišejo na okna ledene rože, oživele. Na pot se je podal tudi že prvi od treh dobrih mož. Miklavž je v ponedeljkovi temni zimski noči v spremstvu nagajivih parkljev obiskal številna okna otrok in sklenil svojo do-brotniško pot. Pot, na kateri je pozival in spodbujal k dobroti in odkrivanju, kaj vse dobrega lahko storimo. Ne, dobrota in bogatost darila se ne kažeta v ceni ali znamki darila, kot danes pogosto zmotno mislimo, temveč se merita v pozornosti, srčnosti in lepi besedi, ki jo gesta ali darilo nosita. Kot pravi Pavček, ki je ubesedil tisto nekaj, česar mnogi ne znamo ali mislimo, da se ne da. In pravi: treba je mnogo preprostih besed, kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. In besede so tiste, ki prizadenejo, ljubijo, ki razveseljujejo. Nedavno je ena izmed prostovoljk Rdečega križa dejala, da mnogim ljudem več kot kilogram moke ali kruha pomeni trenutek, ki si ga človek vzame za sočloveka, da mu prisluhne, pokima, zaželi vse dobro. Ob vseh težavah, skrbeh se morda zdi, da gre za prazno govoričenje, pa vendar - kaj dejansko bogati naše življenje? Prepričana sem, da ljudje, s katerimi se zdijo ure neverjetno kratke, osebe, ki opazijo naše dobro delo ter dobre lastnosti in ki tudi podvomijo v naša dejanja, opozorijo na napačne odločitve, korake. Da, ljudje smo bogastvo države, občine, kraja, v katerem živimo. Mi namreč oblikujemo okolje, družbo. Človek je naše največje bogastvo, je bilo rečeno v kultnem filmu o družini Malek, a tudi dodano, da ga moramo nadzirati! Torej imamo moč, da spremenimo tok dogajanja, imamo možnost, da povemo, da nam niso povšeči novoletni izdelki v trgovskih izložbah že konec oktobra, in mi imamo moč, da nekoga razveselimo in mu voščimo nekaj dobrega. Zato: srčnosti, miru in prijetnih doživljajev v letu, ki naj bi bilo vsaj glede letine dobro. Na andrejevo je namreč sijalo sonce. Mojca Vtič Trbovlje • 18. državno tekmovanje slikopleskarjev Bezjakova ponovno najboljša Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je letošnje 18. državno tekmovanje slikopleskarjev in črkoslikarjev skupaj z mednarodno humanitarno akcijo 25. novembra organizirala v Splošni bolnišnici Trbovlje. Na njem so že tretje leto zapored sodelovali tudi mojstri iz drugih evropskih držav (Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Velike Britanije). Med gosti je bil 25. novembra tudi predsednik UO Evropskega združenja slikople-skarjev Helmut Schulz. Državno tekmovanje slikopleskarjev si je pred 18 leti zamislil ptujski sliko-pleskar Branko Goričan, ki je bil tudi letos vodja akcije. Od takrat do danes je to eden večjih humanitarnih projektov slovenskih obrtnikov, ki poteka vsako leto v drugi javni ustanovi. Največji donator z barvami in premazi Jupol ostaja Jub, družba s 141-letno tradicijo. V humanitarnem delu so sodelovali tudi dijaki gradbenih šol iz Slovenije in Avstrije. 97 slikarjev tekmovalcev in članov humanitarnih ekip je skupaj prepleskalo 3.000 m2 zidnih in drugih površin. S pastelnimi barvnimi odtenki so osvežili vse bolniške sobe in spremljajoče prostore v zelo frekven-tnih oddelkih v prvem in drugem nadstropju trboveljske bolnišnice, ki so bili nujno potrebni prenove. Prvič so slovenski slikopleskarji v nove barve odeli prostore trboveljske bolnišnice že pred 12 leti. Vrednost letošnje akcije je ocenjena na 67.000 evrov. Tudi letošnje državno tekmovanje slikopleskarjev je prineslo nadvse veselo sporočilo. Pleskarstvo Mihaela Bezjaka iz Bukovcev, nosilec dejavnosti Mihael je tekmoval skupaj z očetom Stankom, je bilo ponovno najboljše. Med najboljšimi je že od leta 2013, ko je bilo prvič na vrhu. Leto kasneje sta se Mihael in Stanko Bezjak raz- veselila drugega mesta, leta 2015 sta bila tretja. Zagotovo izstopajoča bera, potrdilo, da sta resnično v samem vrhu v svoji dejavnosti, boniteta, ki je zagotovilo uspeha in razvoja, predvsem pa dokaz konstantne kakovosti. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.sL Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 6. decembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 rava, temveč tudi človeški faktor Maribor proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn, energetskemu gigantu Verbundu. Občine Ptuj, Markovci in Gorišnica od Verbunda, upravljavca avstrijskih hidroelektrarn, za v poplavah leta 2012 povzročeno škodo terjajo odškodnino v višini 1,4 milijona evrov. ci in Borl vse do Zavrča in meje s Hrvaško. Odškodninski zahtevki: 103 mio evrov Na sodišča v Mariboru, Ptuju in Slovenj Gradcu so oškodovanci zoper avstrijski Verbund vložili za skupno 103 milijone evrov odškodninskih zahtevkov. Odškodnino za nastalo škodo od avstrijskega energetskega velikana terjajo tudi vse tri občine s ptujskega območja: MO Ptuj ter občini Markovci in Gorišnica. MO Ptuj je tožbo na Okrožno sodišče na Ptuju vložila 4. novembra 2015, višina njihovega odškodninskega zahtevka za v poplavah povzročeno škodo na infrastrukturi in premoženju lokalne skupnosti znaša 527.000 evrov, s pripadki. Za stroške postopka je občina doslej namenila 1.500 evrov. Stranki od leta 2014 peljeta tudi postopke za poskus izvensodnega reševanja spora. Občina Markovci je tožbo proti Verbundu vložila oktobra 2015. Odškodninski zahtevek znaša 763.000 evrov, s pripadki. »Trenutno čakamo na postopek mediaci-je. Če ne bo odziva tožene stranke, bo razpisan prvi poravnalni narok in narok za glavno obravnavo. Stroški tožbenega postopka so doslej znašali 1.686 evrov, v celoti jih je pokrila občina,« je povedala direktorica uprave občine Mar-kovci Marinka Bezjak Kolenko. Podobno kot Ptuj in Markovci je tudi občina Gorišnica odškodninsko tožbo zoper Verbund novembra 2015 vložila na Okrožno sodišče na Ptuju. Višina njihovega odškodninskega zahtevka je 142.000 evrov. Občina je s postopkom doslej imela 963 evrov stroškov. Vse tri občine so tožbe vložile izključno za škodo, ki je bila povzročena na infrastrukturi, ki je v njihovi lasti. V poskusih reševanja spora z mediacijo in postopki pred sodiščem jih zastopa odvetnica iz Kranja Magda Vraničar. Fizične in druge pravne osebe iz v poplavah prizadetih območij, ki jim je poplavni val na premoženju povzročil škodo, so tožbe vložile ločeno oz. posamično; večina na slovenska sodišča, nekateri pa tudi na sodišča v Avstriji. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Drsališča z ledeno ploskvijo na Mestnem trgu ne bo Sponzorji prispevali premalo denarja Krovni organizator decembrskega prazničnega dogajanja na Ptuju je letos novo ustanovljeni javni občinski zavod za turizem. Čeprav so v zavodu najprej načrtovali, da bi v središču starega mesta uredili drsališče z ledeno ploskvijo, so jim načrti o tem padli v vodo. Želja ustvarjalcev letošnje Ptujske pravljice je bila, da bi namesto drsališča z umetno podlago, ki ga ima v lasti občinsko podjetje Javne službe (JS), v mestu postavili drsališče z ledeno ploskvijo. A projekt je ostal samo pri želji, saj organizatorju za postavitev drsali- Letos za najem hišice 600, lani 200 in predlani 100 evrov Letošnji organizatorji Ptujske pravljice so v primerjavi z minulimi leti precej povišali cene najema lesenih hišic, v katerih ponudniki prodajajo svoje izdelke. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc je povedala, da bo letošnji strošek najema hišice za 14-dnevno obdobje znašal 600 evrov, strošek najema stojnice pa 150 evrov. Lani so organizatorji (MO Ptuj) za najem hišice za čas decembrskega prazničnega dogajanja ponudnikom zaračunali 200 evrov. V letih 2014 in 2013, ko so prodajne hišice v najem oddajale Javne službe Ptuj, je cena najema za tritedensko obdobje znašala sto evrov, cena stojnice 50 evrov, dobrodelnim društvom najema niso zaračunavali. / šča ni uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev. »Na Zavodu za turizem Ptuj smo želeli organizirati drsališče z ledeno ploskvijo na Mestnem trgu, zato smo pristopili k nekaterim podjetjem, ki so se zelo pozitivno odzvala. Vendar so stroški najema, vzdrževanja ledu in obratovanja previsoki, da bi jih pokrili s sponzorskimi sredstvi,« je za Štajerski tednik povedala direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc. Informacije, ki smo jo v redakcijo prejeli neuradno - da bi postavitev in najem drsališča stala 25.000 evrov -, Gončeva ni ne potrdila in ne zanikala. Je pa podala podatke o višini predvidenih stroškov celotne dvotedenske praznične prireditve: »Za Ptujsko pravljico - prižig luči 5. decembra in program na Mestnem trgu od 16. do 30. decembra 2016 - je po načrtih predvidenih 15.000 evrov, kar vključuje prihod in odhod fedka Mraza in tete Zime, vsakodnevno animacijo za otroke, koncerte in različne glasbene nastope ter otroško silvestrovanje v sodelovanju z družbo Radio-Te-dnik Ptuj.« Čeprav Zavodu za turizem ni uspelo na Ptuj pripeljati drsališča z ledeno ploskvijo, bodo otroci in mladina imeli v prazničnem času priložnost drsati na drsališču Jav- nih služb. Ker je Zavod za turizem iskal možnosti za postavitev najetega drsališča z ledeno podlago in ker o postavitvi drsališča s PVC-ploskvijo niso razmišljali, se je vodstvo JS Ptuj medtem dogovorilo o postavitvi tega drsališča v sodelovanju z enim izmed gostincev v starem mestnem jedru. »Če že imamo svoje drsališče, se nam je zdelo škoda, da bi stalo v skladišču. S kavarno Bodi smo se dogovorili za sodelovanje in tako bomo drsališče postavili na Lack- ovi ulici. Dopoldan ga bodo uporabljali osnovnošolci, popoldan in ob koncu tedna pa vsi drugi obiskovalci. Šli bomo tudi v nabavo novih drsalk. Uporabnina za drsalke bo znašala dva evra. Tisti, ki imajo svoje, bodo lahko drsališče uporabljali popolnoma brezplačno. V dopoldanskem času bo za upravljanje drsališča skrbel naš uslužbenec, popoldan in ob koncu tedna pa gostinec,« je povedal direktor JS Ptuj Alen Hodnik in dodal, da bodo drsališče na Lack- ovi ulici predvidoma začeli postavljati jutri. Drsališče s plastično podlago so JS Ptuj nabavile pred štirimi leti in zanj odštele 24.000 evrov. V družbi so mnenja, da če bi drsališče (z ledeno ali plastično ploskvijo) vsako leto najemali, bi bili stroški precej višji. Po izračunih naj bi samo stroški električne energije za stalno zaledenitev površine znašali med 5.000 in 10.000 evrov. Relativno visoki so tudi stroški postavitve in najema drsališča z ledeno ploskvijo, s čimer so se organizatorji letošnjega prazničnega dogajanja v mestu Ptuj neposredno soočili. Je pa neuradno slišati, da naj bi za v prihodnje tekla razmišljanja, da bi lokalna skupnost pristopila k nakupu drugega, »občinskega« drsališča. Takšnega, ki bi imelo ledeno in ne plastično ploskev. Mojca Zemljarič Í5® Foto: Črtomir Goznik Drsališče z umetno podlago (PVC) bo letos na Lackovi ulici. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 29. novembra 2016 Ormož • Kaj županu in svetnikom sporočajo nezadovoljni krajani » Ne upamo se podpisati, v času demokra V uredništvo smo prejeli pismo krajanov vzhodnega dela občine Ormož, naselij Pušenci, Frankovci in Loperšice. Sprašujejo, ali sta občina »Po pregledu proračunov občine za leti 2017 in 2018 ponovno žalostno ugotavljamo, da je vzhodni del občine v programih zapostavljen. Na zahodnem delu občine so ceste v celoti asfaltirane, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje, kmetijska zemljišča so urejena, meli-orirana in komasirana - pa še vedno se v ta del občine vlaga večino investicijskih sredstev. Del občine, posebej vzhodni del krajevne skupnosti Ormož z naselji Pušenci, Frankovci in Loperšice, pa je pozabljen. Na tem območju smo si krajani do leta 1995 ceste, vodovodno, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vaške domove zgradili sami. Od takrat naprej je lokalna skupnost na nas pozabila. Ogromna vlaganja v kmetijska zemljišča na zahodnem delu občine (agromelioracije, melioracije, komasacije in namakalni sistem) so tam omogočila razvoj vasi in kmetijstva, medtem ko kmetje na območju pušenske-ga, frankovskega in loperškega polja propadajo. V teh vaseh je v zadnjih 15 letih propadlo ali pa stagnira večina kmetij, saj ni nobene perspektive, pa tudi ne kmetije z dopolnilno dejavnostjo. V preteklosti je bilo to območje solidno razvito, danes je demografsko stanje katastrofalno. V minulih letih se je pokr-palo oz. preplastilo le nekaj cest in še te propadajo. Zgrajena ni bila niti ena asfaltirana cesta, razen infrastrukture, ki se je v Pušencih zgradila v sklopu projekta modernizacije železniške proge,« v pismu navajajo neimenovani avtorji. Podpisali so se kot krajani. Potoki in jarki nevzdrževani »Zemljišča ob pušenskem in frankovskem potoku so zaradi nevzdrževanja odvodnikov ob vsakem večjem deževju popla- vljena. Edini odvodnik, ki je bil pred desetletji zgrajen v Fran-kovcih, se že leta ne more očistiti, saj je povsem zaraščen. To območje je dobro le za razko-pavanja, ko se obnavlja vodovodna cev za Središče, ko je treba izprazniti bioplinarno in ko pti-čarji želijo zaščititi tiste ptice, ki jih že nekaj časa ni. Zaradi prevozov v bioplinarno in iz nje se ceste še dodatno uničujejo, njivske in travniške površine so se degradirale, kakovostno travinje je uničeno,« opozarjajo pisci in dodajajo, da se oblast na krajane teh naselij spomni le v času volitev. »Občani vestno volijo sedanjo županovo opcijo, ki pa naslednji trenutek po volitvah na nas pozabi.« O optiki lahko le sanjajo Avtorji pisma opozarjajo tudi na zastarele telekomunikacijske povezave: »Na območju celotne občine so zgradili širokopasovno omrežje, le na te vasi se je pozabilo. Na zastarelem telefonskem in kabelskem omrežju še internetna cesta ne vodi do nas ali pa je zelo luknjava.« Iniciativa krajanov, ki je sestavila pismo, za prihodnji dve leti predlaga izvedbo sedmih projektov: hidro- in agromelioracije, namakalni sistem na pušen-skem, frankovsem in loperškem polju, preplastitev občinske ceste v Frankovce v letu 2017, asfaltiranje ceste Pušenci-Fran-kovci v 2018, popravilo cest, ki so bile poškodovane pri gradnji vodovodnega omrežja za občino Središče ob Dravi, gradnjo širokopasovnega omrežja ali obnovitev kabelskega omrežja z optiko ter regulacijo treh potokov: Pušenskega, Frankovske-ga in Libanje. »Za vse našteto v proračunih občine Ormož ne bo težko zagotoviti sredstev -le nekaj ne tako pomembnim investicijam na območju Veli- Fotografija je simbolična. Zavrč • 12. redna seja občinskega sveta Proračun za prihodnje leto že v javni obravnavi Završki občinski svetniki so na redni seji potrdili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, ki je zdaj v petnajstdnevni javni obravnavi. Potrdili so zvišanje cen vrtca in spremenili odlok o javnem redu in miru. Predlog proračuna so sicer nameravali pripraviti že prej, vendar so čakali, kakšna bo glavarina za leto 2017 (ta se bo s 522 evrov zvišala na 530 evrov). Pri pripravi novega so izhajali iz letošnjega proračuna, vendar so sredstva na več postavkah spremenili. Predlog završkega proračuna za prihodnje leto predvideva 1.714.283 evrov prihodkov (letos 1.511.293) in 1.883.940 evrov odhodkov (letos 1.670.240), od katerih bodo 355.567 evrov namenili za investicije. Največji investiciji bosta sanaciji plazov pod stanovanjsko hišo Zebec-Ivančič Hrastovec (93.616 evrov) in na cesti Turški Vrh-Hrastovec (96.309 evrov). Za cestni promet in infrastrukturo so rezervirali 232.550 evrov; največja investicija s te postavke bo preplastitev ceste Jurgec-Ponu-dič v Gorenjskem Vrhu (49.500 evrov), ene prvih asfaltiranih cest v občini. Za zbirni center za odlaganje odpadkov bodo namenili 32.600 evrov, povečali pa so se stroški za sofinanciranje dejavnosti, nakup knjižnega gradiva in delovanje bibliobusa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (lani 14.940, letos 18.630 evrov). Nekaj denarja bo šlo tudi za različne projekte. Največji med njimi bo predvidoma čezmejni projekt Halo, si za bike, v katerem sodeluje šest slovenskih (Majšperk, Žetale, Zavrč, Videm, Podlehnik in vodilni partner projekta, Cirkulane) in pet hr- vaških občin (Bednja, Vinica, Donja Voča, Grad Lepoglava, Petrijanec), ki bodo uredile kolesarski park. Projekt so prijavili prejšnji mesec, rezultate razpisa pričakujejo to pomlad. Završka občina bo leta 2017 za ta projekt namenila predvidoma 48.266 evrov. Dobrih deset tisočakov bo šlo še za čezmejni projekt Na pomoč - U pomoč. Na občini upajo, da bo proračun za prihodnje leto potrjen že na naslednji seji, torej še pred božičem. Podžupan Zavrča Janko Lorbek je pozval: »Proračun sprejmimo še letos, da ne bomo šli v začasno financiranje, s katerim bi si naredili veliko škodo.« Poudaril je tudi, da občinski proračun ni »zabetoniran«, temveč je živa stvar. Občinski svetnik Slavko Pravdič je dodal, da morajo biti na občini v odsotnosti župana še posebej složni in enotni. Završki vrtec odslej dražji Občinski svetniki so potrdili zvišanje cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Zavrč; nove cene veljajo že s 1. decembrom. V prvi starostni skupini (od ene- ga do treh let) se je cena s 436,99 evrov zvišala na 536,53 evrov, v drugi starostni skupini (od tretjega leta do šole) pa z 290,52 na 351,45 evra. Ana Černivec, raču-novodkinja zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč, znotraj katerega deluje tudi završki vrtec, je pojasnila: »Zadnji dve leti se cena ni zvišala.« Do zvišanja je prišlo zaradi večjih materialnih stroškov, napredovanj zaposlenih itd. Računovodkinja je tudi opozorila, da večina staršev plačuje nizke deleže programov (10 ali 20 %), zato podražitve ne bodo preveč občutili. ■'//////////////////¿z. Opustitev vzdrževanja okolice po novem kazniva Na zadnji seji so v poglavju o varstvu okolja in zunanje podobe kraja dopolnili Odlok o javnem redu in miru v Občini Zavrč. Poleg pisanja in risanja po fasadah, javnih objektih itd., onesnaževanja okolice in uničevanja rastlin je tako po novem prepovedano tudi »opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov ob javnih površinah, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja« ter »opustiti košnjo na zemljiščih ob javnih površinah in objektih tako, da kazi zunanjo podobo okolice«. Podžupan Janko Lorbek je opozoril, da je v občini primerov takšnih zanemarjanj precej: »Sprememba odloka je nujna, če hočemo to odpraviti.« Popravljen odlok bo seveda šele podlaga za delo pristojnih inšpekcijskih služb in morebitne sankcije. Završki občinski svet se bo znova sestal še pred božičem. Občinski svetniki so spremenili oz. dopolnili še občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Športnega parka Za-vrč, potrdili odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka Ptuj in se seznanili z elaboratom Čistega mesta Ptuj o oblikovanju cen izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Čeprav bo podjetje to službo prihodnje leto opravljalo v 12 in ne več 16 občinah kot doslej, se za uporabnike ne bo nič spremenilo; tako cena kot frekvenca odvoza bosta ostali enaki. Eva Milošič Foto: EM torek • 29. novembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 cije je to zelo nevarno. « in župan na njih pozabila. ke Nedelje in Podgorcev se bo treba odpovedati (asfaltiranje in obnova hišnih priključkov, pločnik in razsvetljava v Podgorcih, agromelioracije in komasacije na območju, kjer so že bile izvedene ...). Na ta zapis, ki ga pošiljamo občini, krajevni skupnosti, svetnikom in javnosti, se ne upamo podpisati, saj je danes, v času demokracije, to zelo nevarno,« so ob koncu še navedli avtorji dopisa, podpisani kot krajani. Občina odgovarja Za pojasnilo na zapisano in predloge projektov smo zaprosili vodstvo občine Ormož. Najprej so odgovorili na očitke, ki se nanašajo na področje razvoja kmetijske dejavnosti in vzdrževanja vodotokov: »V začetku leta 2017 bomo lastnike kmetijskih zemljišč od vasi Pušenci do Središča od Dravi (južno od ceste Ormož-Središče ob Dra- vi) povabili k izvedbi postopka komasacije in agromelioracije. Idejni načrti so izdelani. Po komasaciji se bo lahko razmislilo tudi o namakanju. V zadnjih letih je koncesionar VGP Drava Ptuj na Frankovskem in Pušen-skem potoku izvedel obsežna dela za povečanje pretočnosti in zagotavljanje poplavne varnosti. Tudi za zagotavljanje poplavne varnosti in regulacijo potoka Libanja je odgovoren koncesionar VGP Drava Ptuj, obseg del je omejen glede na namenska sredstva državnega proračuna.« Vložki v cestno infrastrukturo O vlaganjih v cestno infrastrukturo na območju naselij Frankovci, Loperšice in Pušen-ci pa vodstvo občine pojasnjuje: »Leta 2007 smo preplastili javne poti Frankovci (800 m), Pušenci-Hum (500 m), Loper- šice (328 m) in leta 2010 javno pot Pušenci (220 m). V letih od 2010 do 2012 je bil ob glavni cesti Hum-Loperšice zgrajen hodnik za pešce z javno razsvetljavo v dolžini 1,2 km, vrednost del je bila 218.000 evrov. Leta 2013 smo v Fran-kovcih asfaltirali 820 metrov in preplastili 360 metrov ceste. V proračunu 2018 je za Fran-kovce predvidena preplastitev lokalne ceste v dolžini dobrega pol kilometra. Leta 2008 smo v Loperšicah sanirali most, 2012 izvedli kanaliziranje jarka ter ob cesti pri gasilskem domu postavili ograjo.« Vlagali so tudi v obnovo vodovoda in obnovo krajevnih domov »V letu 2009 je bilo v Frankov-cih obnovljenih 600 m glavne linije Ormož-Središče, ki služi oskrbi s pitno vodo za občino Središče ob Dravi in občino Ormož (naseljem Pušenci, Fran-kovci, Loperšice). V nadaljnjih letih se je pristopilo k obnovi celotne linije Ormož-Središče. V letih 2011-2012 je bil obnovljen odsek 2: Frankovci-Sredi-šče ob Dravi v dolžini 7.596 m. V letih 2013-2014 je bil obnovljen odsek Ormož-Frankovci v dolžini 2.556 m. Tudi vaškega doma in vsega preostalega krajani niso zgradili sami, ampak z izdatno podporo krajevne skupnosti in občine. Med drugim smo opremili še športna igrišča in sofinancirali obnovo vaškega doma v Pušencih. Glede optičnega omrežja pa je tako, da omenjene vasi razen Loper-šic niso bile deležne evropskih sredstev, ker imajo zgrajen kabelski sistem. Je pa možno, če bi bil izkazan interes, to v prihodnje zgraditi, saj je kanalizacija za optiko pripravljena do elek-tro postaje oz. trgovine Hofer. Prav tako je občina v zadnjih letih financirala nabavo gasilske opreme in obnovo gasilskega doma v Loperšicah. V letih 2017 in 2018 je predvideno sofinanciranje nabave novega vozila za PGD Loperšice v višini 72.000 EUR,« so še povedali v vodstvu ormoške občine. Mojca Zemljarič Foto: CG Videm • 18. redna seja občinskega sveta Največja naložba 2017 bo kanalizacija Videmski občinski svetniki so sprejeli občinski proračun za prihodnje leto, se seznanili z raznimi poročili in odločili, da bo Naš glas odslej izhajal vsaka dva meseca. Največja investicija prihodnjega leta bo izgradnja kanalizacije Tržec-Jurovci-Lancova vas (do avtoceste), za kar so predvideli okoli 1.180.000 evrov. Župan Vidma Friderik Bračič je naštel še preostale investicije: »Izgradnja kanalizacije v Vidmu, ureditev nekaj cestnih odsekov (okoli 190 tisočakov bo stalo dokončanje ceste Trdobojci), dokončanje javne razsvetljave v Popovcih in Zgornji Pristavi, ureditev fasade in okolice Kočarjeve domačije na Pobrežju, nadstrešnica doma Krajevne skupnosti (KS) Dolena. V KS Sela načrtujemo komasacije na površini 270 hektarjev, opravili pa bomo tudi agromelioracije in uredili ceste.« V javni obravnavi predloga občinskega proračuna je bilo podanih kar nekaj predlogov. Gasilska zveza Videm je predlagala vnos proračunske postavke za delo z gasilsko mladino. Občinski svet Za kakšne bike gre? Svetniki so potrdili predlog investicijskega programa za projekt kolesarskega parka Halo, si za bike. Gre za čezmejni Inter-reg projekt, ki ga je novembra prijavil konzorcij šestih slovenskih in petih hrvaških občin. Rezultati razpisa bodo predvidoma znani spomladi, investicije pa bi se izvajale v letih 2018 in 2019. Celoten projekt je ocenjen na 1.726.920 evrov, od tega naj bi 1.515.293 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Investicije v občini Videm bi stale 280.632 evrov, od tega največ izgradnja infrastrukture (241.399 evrov). Če bodo na razpisu uspeli, bo občina Videm morala zagotoviti 43.458 evrov lastnih sredstev. V občinah Cirkulane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Za-vrč in Žetale bi skupaj uredili 11.867 metrov cest, v občini Videm dva odseka. Na parkirnem prostoru v Vidmu (zemljišče je v občinski lasti) bi uredili kolesarnico, kupili bi navadna in električna kolesa ter postavili informativne table. Občinska svetnica Dušica Avguštin je opozorila, da ime projekta morda ni najbolj posrečeno, saj je mogoče zadnjo besedo, odvisno od izgovarjave, razumeti tudi drugače ... Na občini so pojasnili, da mora biti ime primerno za mednarodno uporabo. Občinski svetnik Brane Kolednik pa je izrazil dvom, da bo projekt uspešen: »Skoraj vsa vsebina je, da se določene ceste asfaltirajo ...« Vsi razpisi v tej finančni perspektivi so sicer predvideni predvsem za t. i. mehke vsebine, pri razpisih Interreg pa je 20 % sredstev dejansko mogoče porabiti za infrastrukturo. Leto Pvewlh?' SkUPaJ IHVÜÉiHUPiJ 1 Investicijski odhodki (v evrih) 2016 (predvidena realizacija) 4.703.256 5.529.445 2.147.155 2017 (proračun) 4.853.798 5.378.396 2.194.642 Proračun 2017 glede na realizacijo 2016 + 150.542 - 151.049 + 47.487 je predla sprejel; 1600 e^, Primerjava proračunov Občine Videm za leti 2016 in 2017 kolikor bo slo v ta namen, so vzeli s postavke za štipendije. Sredstva bo med štiri gasilska društva razdelila gasilska zveza glede na dejanske aktivnosti. Krajevna skupnost Leskovec je dala pobudo, da bi uredili cesto Velika Varnica-Vrh, krajani pa so predlagali tudi ureditev prezračevanja mansarde na Osnovni šoli Videm. Oba predloga bodo na občini upoštevali; sredstva bodo skušali zagotoviti s prvim rebalansom novega proračuna v letu 2017. Pobudo za vnos nakupa bi-bliobusa v letu 2018 bodo upoštevali pri Načrtu razvojnih programov za leto 2018 (12.826 evrov). Vir: Občina Videm Glasovalni avtomati Občinski svetniki so se seznanili s polletnim poročilom o realizaciji finančnega načrta Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in potrdili predlog osnutka odloka o ustanoviti Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, pri letnem poročilu o izvedenih aktivnostih in letnih načrtih za prihodnje leto Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj pa se je vnela vroča razprava. Občina Videm za Bistro letno nameni slabih 5 tisočakov, več svetnikov pa je menilo, da za to ne dobi dovolj. Andrej Rožman je celo dejal: »Bi- stra nas je vedno peljala žejne prek vode.« Župan in podžupan Marjan Se-linšek sta pojasnila, da gre za »nujno zlo«, saj druge možnosti praktično ni; brez Bistre se občina ne more prijaviti na noben razpis za razvoj regij. Občinski svetnik Andrej Forstnerič je komentiral: »Zakaj o teh točkah dnevnega reda sploh glasujemo? Ljudevita Pivka moramo sprejeti, Karola Pahorja moramo sprejeti, Bistro moramo sprejeti. Smo kot glasovalni stroji; namesto nas bi lahko postavili robote. Če zakon določa, da vse Videmski občinski svetniki so proračun za prihodnje leto potrdili soglasno. to moramo sprejeti, naj nam umaknejo to glasovanje, saj tako ne odločamo o ničemer.« Občinski svet je potrdil, da bo občinsko glasilo Naš glas namesto trikrat izhajalo šestkrat letno. Posamezna številka bo imela manjši obseg kot doslej; za tisk bi bil najbolj ekonomičen obseg 36 strani, kar bi olajšalo tudi urejanje in lektoriranje glasila. Finančni vložek (okoli 2 tisočaka letno) naj bi ostal enak, čeprav je nekaj občinskih svetnikov glede tega izrazilo pomisleke. Uredniški odbor Našega glasu razmišlja tudi o vsebinski prevetritvi glasila. Vrednost točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo prihodnje leto ostala enaka kot letos, tudi cenik občinskih storitev se ne bo spremenil. Za predstavnika Policijske postaje Podlehnik v občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so namesto Mirana Brumca imenovali Stanka Vinka. Predstavili so novo sodelavko, pravnico Mojco Gselman, ki so jo zaposlili prek Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju; polovico delovnega časa dela na občini Starše, drugo polovico pa na videmski občini. Eva Milošič Foto: EM 6 Štajerski TEDNIK Poslovna sporočila torek • 6. decembra 2016 PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN Uživaj lahkotno. m ado 12.2016 od 16.00 do 20.00 ure v Qcentru na Ptuju ID > fO "Ö N (D ID ■ ■ U fö O 'ŠT fö > Id 2 o ~o ^ N o. K O o £ > CD to E iD O č ¥ CL Vstopnice po 10 eur so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventim in na blagajni družbe Radio Tednik Ptuj. torek • 6. decembra 2016 Kmetijstvo Štajerski FEDNIK 7 Slovenija/Podravje • V vinogradništvu se vendarle kažejo pozitivni trendi Kaj vse je uvertura v novo vinogradniško leto Mlado vino, ki je bilo blagoslovljeno ob Martinovem, že dobiva na polnosti okusa, vonja in barve. A čeprav je letošnji pridelek že spravljen v sodih vinogradnikov, vinogradniki že pogledujejo proti trti in jo pripravljajo za prihodnje leto. Klimatske spremembe so prinesle bistveno več sončnih dni, kar omogoča večji pridelek vinske trte. »Če smo pred leti govorili, da je možno pridelati sedem do devet ton grozdja na hektar za vrhunsko kakovost vina, lahko sedaj pridelamo še tono ali dve več. A to je mogoče, če poskrbimo za pravilno prehrano vinske trte,« je poudaril Andrej Reber-nišek, specialist za vinogradništvo in direktor kmetijskega zavoda. A to področje, kot ugotavljajo na zavodu, so vinogradniki nekoliko zanemarili. »Zimsko obdobje daje vinogradnikom priložnost, da opravijo temeljito analizo tal in oceno stanja trte. Na podlagi analize naj naredijo plan gnojenja za prihodnjo leto. Paziti moramo, da damo dovolj velike količine in to pravi čas. V veliko nasadih so hranilne snovi nesorazmerno razporejene. Optimalno razmerje kalija in fosforja je 2:1, prav tako kalija in Število izplačanih zahtevkov, višina izplačil in prestrukturiranih površin v zadnjih petih letih Število zahtevkov I Površina 1 Znesek | 2012 490 258 ha 4,1 milijona evrov 2013 460 288 ha 4,2 milijona evrov 2014 370 189 ha 4,5 milijona evrov 2015 440 235 ha 4,5 milijona evrov 2016 620 352 ha 4,6 milijona evrov magnezija. V mnogih primerih so razmerja porušena. V zadnjih letih prihaja tudi do pomanjkanja dušika, a dušik moramo umno dodajati, saj imamo sicer probleme z boleznimi. Morda smo na tem področju premalo naredili. Pomembno je tudi, da se bolj poglobimo v dodajanje mikroelementov - od bora, magnezija, cinka, žvepla ...« Sveti Andraž • Sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem na vasi Konec novembra je v večnamenski dvorani v Vitomarcih zazvenela že sedma Pesem na vasi. Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev je v okviru 18. praznika občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah organiziralo Društvo gospodinj Vitomarci. Pred polno dvorano je nastopilo kar 18 skupin ljudskih godcev in pevcev iz sosednjih in drugih krajev. Tako so poleg gostiteljic Ljudskih pevk društva gospodinj Vitomarci in harmonikarja, prav tako domačina Luka Gomzija, oder zavzeli še: Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, Pevke ljudskih pesmi Urbančanke TD Destrnik, Mejaši iz Repišč Zgornji Leskovec, Kvartet DU Sv. Andraž, Pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Pevci DU Cerkvenjak, Ljudski godci KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, Pevke ljudskih pesmi Lenart, ljudske pevke Lukarice - TED Lukari, Pevke ljudskih pesmi KD Obrež, Katoliško KD Kidričevo, Ljudski pevci okoliških vasi Gomile, Erika Kraner iz Brengove, ljudski pevci Vrelec Benedikt, Ljudski pevci iz Jablovca Podlehnik ter Vaški muzikanti iz Cerkvenjaka. Gostiteljice so bile s srečanjem nadvse zadovoljne: »Polna dvorana poslušalcev je pokazala, da nas občani pri našem petju in druženju podpirajo in da ljudska pesem še nekaj časa ne bo izumrla. Nastopajočim in poslušalcem se še enkrat iz srca zahvaljujemo, saj so s svojo prisotnostjo obogatili dan ljudske pesmi in glasbe.« ML Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci Foto: Arhiv Društva gospodinj Vitomarci Naslednje področje, ki ga vinogradniki pogosto zanemarijo, je struktura tal. Rebernišek je izpostavil pomen zračnosti tal, namreč če v tleh ni dovolj zraka, potem je dostopnost vinske trte do hranil bistveno slabša. »Vemo da se v vrstah večkrat vozimo po isti poti, posledično se struktura tal izredno poslabša, zato je pomembno, da se vsaj vsako drugo leto tla zrahlja. Optimalni čas je čim prej po trgatvi oziroma februarja ali marca. Ob tem ne smemo pozabiti, da nas kmetijsko okoljski ukrepi obvezujejo, da so tla ozelenela.« Analiza tal, gnojenje, obdelava tal ter seveda zimska rez so dela, ki že napovedujejo novo vinogradniško leto. »Z rezjo je že mogoče začeti. Trta je namreč že v fazi mirovanja. Večina večjih vinogradnikov je že začela z rezjo, manjšim pridelovalcem pa priporočamo, da še z rezjo počakajo, saj jim čas dopušča, da rez opravijo spomladi. Namreč zgodnja rez je lahko tudi vzrok pojava kapi vinske trte (esce), saj se rane razsušijo in ne zacelijo. To še zlasti velja pri večjih ranah oz. vrezninah in občutljivih sortah (sauvignon). Sicer pa zgodnja Foto: Splet Upravičenci do podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin so pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev vina in so nosilci kmetijskega gospodarstva, obnavljajo strnjeno posajeno površino, veliko najmanj 0,1 ha, obdelujejo skupaj z obnovljeno površino, za katero vlagajo program prestrukturiranja, najmanj 0,85 ha vinogradov. Podporo za prestrukturiranje lahko uveljavljajo tudi pridelovalci, ki obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,6 ha vinogradov in prestrukturirajo vinograd v vinorodnem podokolišu Haloze, ali če je bil vinograd, ki ga želi vinogradnik prestrukturirati, uničen zaradi naravne nesreče. zimska rez nima večjih negativnih posledic,« je še dejal. Največ težav z obnovami v Halozah Glede obnov vinogradov pa na zavodu ugotavljajo, da se vendarle ta krivulja počasi ponovno obrača navzgor. »Verjetno je to odraz višje odkupne cene grozdja. Pred štirimi leti se je obnovilo do maksimalno od 250 do 300 ha, letos pa čez 400 hektarjev. Največ težav z obnovami pa je še vedno v Halozah. Ni tolikšnih težav na površinah v lasti sklada, večje težave imamo s površinami, vrnjenimi po denacionalizaciji, saj se površine v večini zaraščajo. Ali novi lastniki zahtevajo nenormalne cene najema ali je nerazumno visoka prodajna cena. Ljudje se ne zavedajo, da je nepremičnina tudi breme. Sicer pa opažamo, tudi v Halozah, da so bile še pred približno petimi leti na razpolago številne vinogradniške površine, danes pa le s težavo dobimo površine v zakup. Tudi to je pokazatelj pozitivnega trenda.« Rok za pridobitev sadilne pravice 15. december Vinogradniki, ki želijo obnoviti nasad, morajo pred tem pridobiti sadilno pravico. Vlogo podajo na Upravni enoti. Za prestrukturiranje vinogradov lahko vinogradniki pridobijo tudi evropska sredstva. Vlogo morajo poslati od 1. oktobra do 15. decembra v letu pred obnovo na agencija za kmetijske trge. »Nadalje so dolžni v naslednjem letu do 15. junija vložiti na AK-TRP izjavo o prestrukturiranju vinograda. »Skupna višina sredstev, namenjena prestrukturiranju vinogradniških površin, je vsako leto določena na podlagi sklepa kmetijskega ministra. Pri odločitvi o višini posamezne podpore agencija za kmetijske trge upošteva obseg izvedenih del v sklopu prestrukturiranja vinogradniških površin, tip vinograda (v vertikali ali v terasi) in naklon površine vinograda. Podpora se izračuna na osnovi seštevka pavšalnih stroškov izvedenih del in vsote vseh prijavljenih stroškov v vseh odobrenih zahtevkih. Letos je ta delež znašal 35,67 %; za ukrep je bilo namreč na voljo 4,6 milijona evrov sredstev, Agencija pa je odobrila 620 zahtevkov s skupno vrednostjo,« so pojasnili na agenciji. Vinogradniki se lahko potegujejo tudi za denarno pomoč pri zasaditvi povsem novih vinogradniških površin v okviru Programa razvoja podeželja. »EU je pridobivanje teh sredstev zaostrila. Vloga za to sadilno pravico se vlaga do 15. junija. Nato država na podlagi vlog dodeli sadilne pravice. Nove površine lahko obsegajo maksimalno 1 % površin obstoječih vinogradniških površin, to pomeni približno 160 ha novih sadilnih pravic. Je pa še precej nejasnosti na tem področju, saj gre za spremembe, ki so se uveljavile letos,« je pojasnil Rebernišek. Mojca Vtič Vir: AKTRP 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 6. decembra 2016 Ormož • V zdravstvenem domu na tesnem še slabi dve leti Občine porok pri kreditu za širitev ZD Prihodnje leto bodo pristopili k dograditvi oziroma širitvi zgradbe ormoškega zdravstvenega doma. Z obsežno investicijo, težko 1,7 milijona evrov, bodo rešili prostorsko stisko, hkrati pa vzpostavili prostorske pogoje za satelitski urgentni center, za katerega si na Ormoškem vneto prizadevajo. »V novogradnjo gremo zaradi prostorske stiske. Določene dejavnosti so v neprimernih prostorskih pogojih, kajti naš obseg dejavnosti je presegel trenutne prostorske zmogljivosti. V preteklih desetih letih smo namreč razširili zdravstveno dejavnost za več kot 25 %, tako v splošni dejavnosti, zobozdravstvu, področju specialistične dejavnosti, zagotovili pa bomo tudi primerne prostore za uvedbo tako imenovanih referenčnih ambulant,« pojasnjuje direktorica ormoškega zdravstvenega doma Vlasta Zupanič Domajnko, ki v isti sapi še dodaja, da bi s širitvijo zagotovili tudi prostore za nove time, trenutno imajo namreč kar pet specializantov družinske medicine, in zadostili pogojem za satelitski urgentni center, za katerega kandidirajo. S širitvijo zdravstvenega doma bodo dobili okoli 660 dodatnih kvadratnih metrov površin. V novih prostorih, ki jih bodo pridobili z nadzidavo srednjega trakta, kjer se zdaj izvaja dejavnost otroškega in šolskega dispanzerja, bodo v nadstropje oz. mansardo preselili prostore otroškega in šolskega dispan- Vezni hodnik med traktom splošnih ambulant in sedanjimi prostori otroškega šolskega dispanzerja bodo porušili ter na tem mestu zgradili novogradnjo. Dodatne prostore bodo pridobili še z nadzidavo prostorov otroškega in šolskega dispanzerja. zerja ter uredili specialistične ambulante, pritličje pa bodo preuredili za splošne ambulante skupaj z referenčnimi ambulantami. V sklopu obsežne investicije načrtujejo rušitev veznega hodnika med traktom splošnih ambulant in sedanjimi prostori otroškega šolskega dispanzerja ter na tem mestu izgradnjo pri- zidka, v katerem bodo uredili prostore za izvajanje urgentne in splošne dejavnosti, v mansar-di oz. nadstropju pa tudi prostore za klinično psihologijo, lo-gopedinjo, razvojne ambulante in preventivo. Zgradili bodo še novo stopnišče z dvigalom. Celotna naložba je ocenjena na približno 1,7 milijona evrov, od tega naj bi zdravstveni dom prispeval okoli 440.000 evrov lastnih sredstev. Za zagotovitev preostalih sredstev pa bo zdravstveni dom s poroštvom občin ustanoviteljic najel 15-letni kredit v višini okoli 1,3 milijona evrov, pri čemer bo občina Ormož odplačala 750.000 evrov, Središče ob Dravi 130.000 evrov, Sveti Tomaž 129.000 evrov, še 291.000 evrov pa zdravstveni dom. Kako bo potekalo delo v času obsežne gradnje Projekti so že izdelani, sedaj so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Javni razpis za izbiro izvajalca bodo razpisali predvidoma marca prihodnje leto. Direktorica Zu-panič Domajnkova načrtuje, da bi dela začeli maja oz. junija prihodnje leto, projekt pa v celoti zaključili leta 2017 oz. v začetku leta 2018. Kot nam je še zagotovila, organizacijskih težav v času obsežne gradnje ne pričakuje. Dogovori o tem, na kak način bodo organizirali delo v času gradnje novih prostorov, namreč že potekajo, v izvedbi so tudi nekatere konkretne rešitve. Tako naj bi v prostorih starega rentgena začasno uredili prostore šolskega in otroškega dispanzerja. Sicer pa bodo o tem, kako se bo zdravstvena dejavnost v času gradnje izvajala in kje bodo pacienti našli določene storitve, pravočasno obvestili tudi preko lokalnih medijev, pove direktorica, ki ob tem še priznava: »To je velik poseg in tudi izziv za nas, kako bomo dejavnost v tem času izvajali. Apeliramo na paciente, da naj bodo potrpežljivi, ker bomo začasno delovali v nadomestnih prostorih.« Monika Levanič Foto: ML Videm • Dan slovenske hrane Lokalno je najboljše Na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru, že od leta 2011 teče vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Pridružili so se mu tudi na Osnovni šoli Videm. Dan so začeli s črnim kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki, vse našteto pa je bilo domačega izvora. Tudi pri malici in kosilu so se držali tradicionalnih slovenskih jedi; privoščili so si ajdove žgance, zelje, matevž, pečenico in prleško gibanico. Organizatorji projekta pojasnjujejo: »Otroci skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je treba biti pozoren, kakšno hrano jemo, in da je lokalna hrana ustreznejši izbor.« Otrokom so se predstavili lokalni pridelovalci hrane; čebelar Branko Repič, pridelovalec jabolk Ivan Ber In predelovalec suhega sadja Darko Šlrovnlk, Ana Hrga In Marija Kolednik Črnila Iz Društva kmetic občine Videm pa sta na razstavi lokalnih Izdelkov pripravili različne čaje. Leskovško podružnico šole je obiskala pridelovalka domačega jogurta Ida Vlndlš Be-Išak, vldemskl vrtec pa čebelar Alojz Satler. Organizatorka prehrane Iz vldemskešole TarnaraVamberger je povedala: »Obiskal nas je tudi župan Friderik Bračlč, ki se je dogodka razveselil In nas na prireditvah tudi spremljal. Gostje so nas spomnili, kako pestro Izbiro okusov nam ponuja narava kar z domačega vrta.« Eva Milošič Foto: arhiv Osnovne šole Videm Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je, da bi otroci spoznali pomen domače samooskrbe in ohranjanja čistega okolja. Slovenska Bistrica • S smehom do novih knjig Opozarjajo na pomanjkljivo financiranje knjižnic Knjižnica Josipa Vošnjaka se je že tretje leto zapored s projektom S smehom do novih knjig lotila zbiranja denarja za nakup knjižničnega gradiva. »Z letošnjo akcijo smo zbrali 375,20 evra, znesek bomo namenili izključno nabavi novega gradiva,« je povedala direktorica knjižnice Patricija Breznikar. Knjižnica Josipa Vošnjaka je prostor, ki omogoča izobraževanje, druženje, srečevanje, je poudarila direktorica, a predvsem je osnovna naloga knjižnice omogočiti vsakomur dostop do najrazličnejšega gradiva. Da bi lahko knjižnica karseda sledila nalogam in potrebam bralcev in bralk z Bistriškega, je že tretje leto zapored priredila projekt S smehom do novih knjig. »S projektom opozarjamo na nezadostno financiranje nakupa knjižničnega gradiva ministrstva za kulturo, saj je ena izmed osnovnih nalog splošne knjižnice nakup knjižničnega gradiva in izposojanje le-tega uporabnikom knjižnice,« je pojasnila Breznikarjeva. Knjižnica projekt S smehom do novih knjig izvaja ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic (20. november). Vsako leto povabijo k sodelovanju eno izmed ljubiteljskih gledaliških skupin iz Bistriškega. »Tokrat so bili z nami KUD Lojzeta Avžnerja z Zg. Ložnice z veseloigro Sestanek hišnega sveta. Predstavili smo tudi našo prvo slikanico z naslovom Lovro s košem gre!, ki pripoveduje o Lovru Stepišniku -prvem potujočem knjižničarju na Slovenskem. Knjiga je na voljo v osrednji knjižnici in krajevnih knjižnicah,« je še povedala direktorica. Mojca Vtič Foto: Nives Vantur Dramska skupina KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica je uprizorila veseloigra Bojana Macuha Sestanek hišnega sveta. Priredila in režirala jo je Jožica Repnik. Zgodba se dogaja v bloku na obrobju mesta, v KS Zdrahovci. Stanovalci motijo drug drugega, tako da postane sobivanje nevzdržno. Predsednik hišnega sveta skliče sestanek, kjer se razvije burna razprava. Lenart • Bogato dece Mestni sij v Ta torek bodo na osrednjem sitev, najmlajše pa bo s svojim nem vzdušju. Kot so sporočili z občine, bo mesto Lenart skupaj s krajevnimi centri sijalo v modro-beli kombinaciji novoletnih lučk. »Tako kot v preteklih letih bodo osvetljeni krajevni centri v okviru proračunskega zneska 7.000 evrov. Pri osvetlitvi predvidevamo manjše spremembe, ki bodo zasijale na Miklavžev večer,« so še dodali. S prižigom luči pa bodo odprli tudi bogato decembrsko praznično dogajanje. Na Trgu osvoboditve v Lenartu bo na ta dan potekal tudi prvi bo- Decembrsko praznično dogajanje torek • 13. decembra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ptuj • Velik uspeh zdravstvenega osebja ptujske bolnišnice Uspešno pomagali bolniku, ki je imel kronično rano več desetletij Tudi v zdravstvu obstajajo panoge, ki so manj privlačne. Ena takšnih je gotovo tudi oskrba kroničnih ran, ki pa so se ji ravno zato, da pokažejo in dokažejo izboljšave, v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča izjemno posvetili. In dosegli zavidljive rezultate, po katerih se lahko zgledujejo tudi druge zdravstvene ustanove. Foto: ČG Ambulanta je odprta enkrat tedensko, letno v bolnišnici oskrbijo več kot 400 pacientov z razjedami zaradi pritiska, številni so tudi bolniki z drugimi vrstami kroničnih ran. „Resnica je, da se je malokdo pripravljen ukvarjati s to problematiko. Težava je predvsem v tem, da je za želeni rezultat potrebno veliko časa in truda," pravi zdravnik kirurg, vodja Delovne skupine za oskrbo kroničnih ran v SB Ptuj, Sken-der Veliu. Od lanskega leta naprej imajo v ptujski bolnišnici tudi ambulanto, ki se enkrat tedensko posveča ravno tem bolnikom. Že več let pa je na vsakem bolnišničnem oddelku zaposlena medicinska sestra, ki je usposobljena za delo z njimi in jih oskrbuje po navodilih zdravnika. Prizadevajo si, da bi bili bolniki obravnavani iz vseh vidikov, tako da v obravnavo bolnikov s kroničnimi ranami vključujejo tudi ustrezno prehrano in nasploh skrb za kakovost življenja. Zanemarjen ni niti psihološki vidik teh pacientov, ki jih ni malo. Na različnih oddelkih ptujske bolnišnice letno oskrbijo več kot 400 bolnikov z razjedo zaradi pritiska, številni so tudi bolniki z drugimi vrstami kroničnih ran. To so rane, ki se ne zacelijo v obdobju osmih tednov. „Pravzaprav gre za bolnike, ki so morali z uporabo klasičnih načinov zdravljenja izvajati preveze vsakodnevno ali celo večkrat dnevno, z našim načinom zdravljenja in uporabo sodobnih materialov ter drugih sodobnih metod zdravljenja jim število potrebnih prevez bistveno zmanjšamo ter pripomoremo k izboljšanju ali celo zacelitvi kronične rane, ki jo imajo mnogi več let. Bolniki tako veliko pridobijo na kakovosti svojega življenja," pojasnjuje zdravnik Skender Veliu, ki poudarja tudi pomen preventive pri nastanku razjed zaradi pritiska. „Veliko delamo na tem, da pri ogroženih pacientih izvajamo vse ukrepe, s katerimi želimo preprečiti nastanek razjed zaradi pritiska. Svetujemo pa tudi njihovim svojcem, saj se morajo ukrepi izvajati tudi po odpustu iz bolnišnice," pojasnjuje medicinska sestra Jasmina Kropfl, s pomočjo katere so bile v ptujski bolnišnici zastavljene nove smernice na tem področju. S temi so se sicer seznanili že leta 2003, od leta 2009 pa se tej problematiki posvečajo intenzivneje, kar je z lanskim letom, ko so odprli ambulan- to, postalo še vidneje. Njihove rezultate so prepoznali tudi na mednarodnem nivoju, saj s svojimi prispevki sodelujejo tudi na mednarodnih simpozi- jih. Ravno ptujska bolnišnica je bila organizator mednarodnega simpozija na to temo jeseni letos. „Da smo uspešni, dokazujemo z več primeri. Obravnavali smo bolnico, ki je imela 11 let kronično rano na obrazu. Vsa ta leta se je zdravila v različnih ustanovah in z različnimi pristopi. Z obravnavo v naši ustanovi pa smo uspeli doseči, da se je rana zacelila in danes ima bolnica bistveno boljšo kakovost življenja," je zadovoljen Veliu. Želijo si sicer, da bi se tem bolnikom tudi v ambulanti lahko posvetili več kot enkrat tedensko, a za zdaj te možnosti ni. „Vsi v naši skupini si zelo prizadevamo, da bi izboljšali kakovost življenja bolnikov s kroničnimi ranami. Eden od naših uspehov je tudi, da smo uspešno pomagali bolniku, ki se mu je kronična rana pojavila že pred štirimi desetletji," pa zaključuje Kropflova. Dženana Kmetec mbrsko dogajanje m v- a ri prazničnem vzdušju trgu v Lenartu okoli 17. ure slavnostno prižgali praznično okra-prihodom razveselil še Miklavž. Mesto bo zasijalo v praznič- žično-novoletni sejem. Stojnice se bodo kar šibile pod težo praznične ponudbe raznih izdelkov in dobrot, iz hišic na trgu pa se bo vil vonj po kuhanem vinu in čaju. Ob 17. uri bo najmlajše obiskal prvi od treh dobrih mož, Miklavž, Gledališče Pravljičarna pa bo pripravilo še predstavo za otroke. Uro zatem bo sledil koncert zasebne glasbene šole MuzikluB. V sredo bo v lenarški knjižnici potekala Miklavževa pravljična delavnica, v večernih urah pa bo v Domu kulture Lenart brezplačen božični kon- cert Orkestra Slovenske vojske z Otom Pestnerjem. Pestro bo tudi konec tedna. Sicer pa se bo veselo dogajanje odvijalo cel mesec, ko se bo poleg božično-novoletnih sejmov zvrstilo več predstav in delavnic za otroke, koncertov in drugih prireditev. Med drugim bo v petek, 16. decembra, najmlajše obiskal Božiček. Praznično dogajanje bodo zaključili s silvestrovanjem, ki bo potekalo na glavnem trgu. Tudi letos bo za zabavo poskrbel S.O.S. kvintet. Monika Levanič Foto: Arhiv občine bo letos še bolj pestro, napovedujejo namreč več kot 30 dogodkov. Ormož • V Miklavžu pri Ormožu obvezno prekuhavanje vode Voda smrdela po fekalijah V centru naselja Miklavž pri Ormožu so uporabniki javnega vodovoda pred dnevi zaznali vonj pitne vode po kanalizaciji. A z ormoške komunale trdijo, da je analiza pokazala, da voda ni vsebovala bakterij fekalnega izvora. Kot je povedal predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, je vse od predprej-šnje sobote pa do torka za del prebivalcev v centru naselja Miklavž pri Ormožu (od hišne številke 16 do 44), med drugim tudi za tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec, veljal obvezen ukrep prekuhavanja vode. »Stanovalci bloka so takrat kot prvi zaznali, da ima voda vonj po fekalijah. O tem smo nemudoma obvestili upravljavca javnega vodovoda, Komunal- no podjetje Ormož, ki je izdalo ukrep - prekuhavanje vode. Tri dni zatem so ukrep preklicali, niso pa nam dali nobenega pojasnila oziroma informacije, kaj se je zgodilo. Jaz mislim, da do okuženja vode s fekalijami drugače, kot da je prišlo do poškodbe na vodovodnem sistemu - verjetno počena cev -ne bi moglo priti,« je prepričan Trstenjak, ki je še povedal, da k sreči prebivalci prizadetega območja niso tožili po kakšnih zdravstvenih težavah. KP Ormož: Voda ni vsebovala bakterij fekalnega izvora Z vprašanji, do kakšnega onesnaženja je pred kratim prišlo na vodovodnem sistemu v Miklavžu pri Ormožu in ali je bila pitna voda onesnažena s fekalijami, smo se obrnili na upravljavca, Komunalno podjetje Ormož, kjer pa so odgovorili, da je analiza pokazala, da voda ni vsebovala bakterij fekalnega izvora. »Porabniki pitne vode v delu naselja Miklavž pri Ormožu so nas obvestili o vonju vode po kanalizaciji. Takoj so stekli postopki ugotavljanja vzroka in izvedbe ukrepov za njihovo odpravo. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do nedovoljenega poseganja v javni vodovodni sistem, vendar ne moremo ugotoviti, kdo in kje je to naredil. Izvedli smo izdatna izpiranja tako javnega vodovodnega omrežja kot tudi hišnega vodovodnega omrežja in uvedli ukrep prekuhavanja vode ter izpiranje cevovodov. Ukrep prekuhavanja je bil uveden zaradi varovanja zdravja ljudi, saj bi voda, ki je potencialno onesnažena s fekalijami, lahko predstavljala nevarnost za zdravje ljudi. Z rezultati analiz odvzetih vzorcev pitne vode je bilo ugotovljeno, da pitna voda ni vsebovala bakterij fekalnega izvora in da so bili izvedeni ukrepi uspešni - pitna voda je skladna z zahtevami veljavne zakonodaje,« so odgovorili z ormoške komunale ter še dodali, da je ukrep preku-havanja veljal tri dni. Monika Levanič 10 Štajerski TEDNIK V središču torek • 13. decembra 2016 Ptuj • Odprtje razstave Albina Lugariča Kaj pa bo ... ostalo? Ptujski muzej je v Salonu umetnosti na Ptuju odprl razstavo Albin Lugarič (1927-2014), Iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Številne obiskovalce sta na odprtju razstave pozdravila kustodinja ptujskega muzeja Stanka Gač-nik in direktor iste ustanove Aleksander Lorenčič. Na razstavi, ki bo na ogled do 5. februarja prihodnje leto, so na ogled postavili Lugaričeve slike v oljni in akrilni tehniki, februarja pa bo sledil še drugi del razstave z umetnikovimi deli na papirju. Direktor ptujskega muzeja Aleksander Lorenčič je poudaril, da je razstava nekakšen uvod v leto jubilejev: »Prihodnje leto bomo obeležili 90-letnico rojstva Albina Lugariča, 120-le-tnico rojstva Janeza Mežana in 110-letnico rojstva Franceta Mi-heliča, svoj 90. rojstni dan pa bo praznovala ptujska umetnica Rozina Šebetič.« Kustodinja Stanka Gačnik, ki je pripravila razstavo in napisala besedilo za spremljajoči katalog, je pojasnila: »Med likovnimi opusi, ki jih hranimo v ptujskem muzeju, izstopa, tako po kakovosti kot po številu, zbirka likovnih del akademskega slikarja, profesorja in častnega meščana mesta Ptuj Albina Lugariča.« V tej zbirki je trenutno 57 inventariziranih umetnin iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij; največ v tehniki olja na platno, juto, lesonit ali lepenko. Muzej je dela odkupil ob različnih priložnostih, nekaj pa jih je umetnik podaril. V ptujskem muzeju so doslej pripravili tri obsežnejše in pregledne razstave Lugaričevih del (v letih 1987, 1997 in 2007), pred kratkim so izdali monografijo Iz umetnikove zapuščine, načrtujejo pa še predstavitev celotne umetnikove likovne zapuščine, ki jo hranijo. Gačnikova je poudarila, da si bodo ptujski muzealci prizadevali, da obstoječo zbirko dopolnijo še z dodatnimi deli, nadaljevali pa bodo tudi s študijskim raziskovanjem in predstavljanjem Lugaričeve umetnosti. Eva Milošič Podlehnik • Kulturni večer Pesem in vino Dramska sekcija Kulturnega društva Podlehnik je v Viničarskem muzeju na Gorci pripravila kulturni večer, posvečen vinu. Članica sekcije Danica Kurež, ki je izbrala pesmi in prozna besedila za ta večer, pojasnjuje: »Naša sekcija vsako leto pripravi dva ali tri tematske kulturne večere. Posvetili smo se že ljubezni, ljudski pesmi, kruhu itd., tokrat pa vinu.« Dogodke navadno organizirajo v občinski dvorani, za večer Pesem in vino pa so kot najprimernejši prostor izbrali Viničarski muzej. Znotraj podlehniškega kulturnega društva delujejo štiri sekcije (poleg dramske še pihalni orkester, pevski sekstet in vokalna skupina Cantilena), ki se med seboj povezujejo. Gledališčniki na svojih dogodkih navadno v goste povabijo še koga; tokrat so nastopili pevci ljudskih pesmi Kopači iz Kulturno-folklornega društva Podlehnik ter harmonikar Rok Vaupotič. V dramski sekciji čez zimo novih literarnih večerov ne načrtujejo, saj prav v teh dneh začenjajo intenzivne priprave na novo gledališko sezono. Lotili se bodo Butalcev Frana Milčin-skega, premiero napovedujejo v začetku marca. Kureževa pove: »Ne delamo za zaslužek, ampak se radi družimo. Vse, tudi kulise, pripravljamo sami.« Eva Milošič Foto: Mirko Milošič V dramski sekciji podlehniškega kulturnega društva je okoli 15 članov, vedno pa radi tudi koga povabijo v goste. Ptuj • Sedmi posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Kaj lahko umetnostna zgodovina ponudi turizmu (in obratno)? V letnem refektoriju ptujskega dominikanskega samostana je potekal 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev z naslovom Turizem in umetnostna dediščina Slovenije - gospodarstvo in raziskovanje v dialogu. O težavah, predvsem pa priložnostih razvoja turizma v slovenskih gradovih so razpravljali predstavniki različnih strok, institucij in društev. Z leve: Herta Žagar, Sonja Golc, Alenka Černelič Krošelj, Marjeta Ciglenečki, Srečko Štajnbaher, Ana Božičnik in Franci Lazarini. Dogodek v organizaciji Ume-tnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta (UIFS) ZRC SAZU, Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in novoustanovljenega Javnega zavoda za turizem Ptuj ni soočil le umetnostnih zgodovinarjev, temveč tudi strokovnjake s sorodnih humanističnih področij ter s področja turizma. Zbrane so v uvodu nagovorili: predstojnica UIFS ZRC SAZU Barbara Murovec, državna sekretarka z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, prorektor Uni- verze v Mariboru Marko Jesenšek in ptujski župan Miran Senčar. V okviru posveta sta potekali okrogli mizi o razvoju turizma v gradovih in o umetnosti v podporo ptujskemu turizmu, govorili so tudi o turizmu skozi umetnine in kulturni dediščini kot turističnem potencialu ter predstavili posterje o izbranih temah. Udeleženci posveta so si pod vodstvom dr. Marjete Ciglenečki tudi ogledali (delno) obnovljeni dominikanski samostan. Organizatorji so izbor letošnje teme pojasnili takole: »Čeprav se številni posamezniki in insti- tucije nedvomno zavedajo, kako pomembno lahko h gospodarskemu razvoju države prispeva ustrezna vključitev umetnostne dediščine v turistično ponudbo in kako pomembno poglobljene umetnostnozgodovinske raziskave vplivajo na prepoznavnost in turistično recepcijo umetnosti, Slovenija nima izdelane turistične strategije za področje kulturne dediščine, še toliko manj za umetnostno dediščino kot njen specifični, a izjemno pomembni del.« Upajo, da so se temu cilju s posvetom vsaj za korak približali. Eva Milošič Cirkulane • 9. koncert folklorne skupine KD Cirkulane V Cirkulanah so sanjali Folklorna skupina Kulturnega društva (KD) Cirkulane je v domači večnamenski dvorani pripravila deveti letni koncert z naslovom Sanjal sem. Plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Cirkulane so predstavili plese vzhodne in zahodne Štajerske, ples s »kuhlami« in cirkulanske mejenske vesele plese. Povabili so tudi goste: Folklorna skupina Kulturnega društva Sveta Ana je zaplesala štajerske, koroške in plese iz Razkrižja, zaigrali pa so Tamburaši iz Cirku-lan, ki delujejo znotraj cirkulan-skega kulturnega društva. Folklorna skupina Cirkulane je začela delovati leta 2007 in je najmlajša sekcija kulturnega društva. Vodi jo Boštjan Žumbar, strokovna vodja Maja Glaser pa je pojasnila: »Naša folklorna skupina vsako leto pripravi tematski folklorni večer. Vedno povabimo tudi goste, tako iz Slovenije kot iz tujine. Gostili smo že Hrvate, Madžare in Makedonce ...« Letošnji koncert je bil neke vrste predve- čer večjega obeležja. Glaserjeva je napovedala: »Prihodnje leto bomo ob desetletnici delovanja skupine pripravili prav posebno zgodbo!« Številni člani cirkulan-ske folklorne skupine so v zadnjih letih postali starši. Ker jih otroci spremljajo tako na vajah kot nastopih, se tudi za koncerte ob naslednjih okroglih obletnicah ni bati . Eva Milošič Foto: Božo Vidmar Poleg plesalcev in glasbenikov folklornih skupin iz Cirkulan in Svete Ane so nastopili tudi cirkulanski tamburaši. Foto: CG Rokomet Derbi na Hardeku opravičil naziv Stran 12 Rokomet Kopica zgrešenih priložnosti Ptujčanov Stran 12 Tenis Tamara pod Andi do dveh dragocenih lovorik Stran 13 Boks Prestižni naslov drugič v rokah Denisa Lazarja Strani 13 Mali nogomet Stoodstotne ekipe v zimski ligi ni več Strani 14 Strelstvo Novi zmagi za Majdo Ruši in Saša Stojaka Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 20. krog Brez sreče... Luka Koper -Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Vekič (84.). LUKA KOPER: Antolovič, Andrejašič, Datkovič, Siko-šek (od 36. Paljk), Pučko, Krivičič (od 60. Vekič), Biljan, Kokorovič, Pranjič, Belima (od 90. Horvat), Pekuson. Trener: Igor Pamič. ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič (od 46. Vezjak), Turkalj, Zeba, Kocič, Škoflek, Cvek, Krljanovič, Tahiraj (od 90. Rebernik), Kramer (od 74. Srdič), Vrbanec. Trener: Bojan Špehonja. Aluminiju tudi v sedmem prvoligaškem poskusu ni uspelo premagati Koprčanov. Ti so do zmage prišli v izdihljajih tekme in s tem prekinili strelski post, ki je trajal od 16. kroga. Hkrati so prekinili niz štirih tekem brez zmage in petih brez zmage na domačem igrišču. »V napadu smo odigrali boljšo tekmo kot prejšnji teden v Mariboru, pripravili smo si veliko priložnosti. Večino tekme smo diktirali tempo igre, z vstopom Vekica pa smo postali tudi bolj konkretni v zaključku, kar je odločilo tekmo,« je povedal Hrvat Igor Pamič, trener Kopra. Kidrič ani se morajo s to oceno - neradi - strinjati, čeprav so imeli tudi sami na pladnju nekaj odličnih situacij za dosego zadetka in s tem za pozitiven izid. A že drugič zapored se jim je zgodil padec koncentracije v končnici. »To je enostavno neverjetno: kakovosti v napadu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so proti Kopru v tej sezoni osvojili eno točko na domačem igrišču (0:0), v gosteh so dvakrat minimalno izgubili (1:0). Obakrat so zadetek prejeli v zadnjih minutah tekme... sami že pet tekem zapored zapravljamo tudi najlepše priložnosti, na drugi strani pa jih dobivamo iz slabih pol-priložnosti. Za rešitev tega sem poskušal že vse postavitve, a nič ne zaleže: v napadu enostavno nimamo kakovosti za 1. ligo. Vsaj pet priložnosti smo imeli, iz katerih bi morali zabiti vsaj en zadetek, pa od tega ni bilo nič. Če nam tokrat ni uspelo ugnati tako slabega Kopra, potem res ne vem, koga lahko premagamo,« je po četrtem zaporednem porazu obupano pripovedoval trener Aluminija Bojan Špehonja. Zagotovo PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTAT 20. KROGA: Luka Koper - Aluminij 1:0 (0:0); Maribor - Rudar 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Zahovic (81.); Celje - Gorica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Žigon (41.), 1:1 Volaš (63.); Krško - Domžale 0:0; Kalcer Radomlje - Olimpija 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Zukic (21., ag.), 0:2 Kronaveter (44.), 0:3 Delamea Mlinar (71.), 0:4 Velikonja (84.), 1:4 Jankovic (87.). je Aluminij ekipa, ki najbolj nestrpno čaka konec jesenskega dela sezone. Kramar in Škoflek mimo, rezervist Vekič v polno Prvi polčas so bolje začeli Koprčani, ki so večinoma imeli pobudo in terensko premoč, najnevarnejši strel pa so sprožili v 16. minuti, ko je Courage Pekuson z dobrih desetih metrov zadel vratnico. Gosti so nase opozorili v zadnjih 15 minutah prvega dela, ko so dvakrat resno ogrozili Marijana Antoloviča. V 33. minuti je Blaž Kramer z roba kazenskega prostora meril le malce mimo gola, dve minuti zatem pa se je sam pred koprskim vratarjem znašel Žiga Škoflek, a žogo popeljal nekoliko preveč v levo, tako da je iz bližine zatresel le zunanji del mreže domačih vrat. 1. MARIBOR 20 14 4 2 40:12 46 2. OLIMPIJA 20 14 3 3 33:14 45 3. DOMŽALE 20 11 3 6 42:20 36 4. CELJE 20 8 3 9 24:23 27 5. GORICA 20 7 6 7 23:23 27 6. LUKA KOPER 20 7 5 8 18:24 26 7. RUDAR 20 6 6 8 25:26 24 8. KRŠKO 20 4 9 7 19:30 21 9. ALUMINIJ 20 3 6 11 13:32 15 10. RADOMLJE 20 1 5 14 15:48 8 Vedran Turkalj, Aluminij: »Iz te tekme bi lahko izvlekli veliko več, lahko bi se tehtnica nagnila tudi na našo stran. Smola se nas drži že na nekaj zadnjih tekmah in v trenutkih, ko bi morali tekmo umiriti in pametno odigrati do konca, prejmemo zadetek. Na žalost zaradi tega izgubljamo dragocene točke.« Luka Vekic, Koper: »Aluminij se je izkazal za trdega tekmeca, po mojem mnenju lestvica ne pokaže najbolje njihove kakovosti. Naša akcija ob zadetku je bila povsem normalna, sam sem spremljal let žoge in zadel. Naša zmaga je zaslužena.« Zimski športi V drugem polčasu so prvi zagrozili gostitelji, potem ko je tudi Pekuson v 57. minuti zadel le zunanji del mreže, malce zatem pa je bil nenatančen še Ruben Belima. V 65. minuti se je v ugodnem položaju pred Antolovičem znova znašel Škoflek, a zgrešil žogo. Tri minute pozneje je na drugi strani Belima s strelom z glavo oplazil prečko, v 76. minuti pa je Luka Janžekovič obranil poskus Eda-Kevina Kokoroviča od daleč. V 84. minuti pa so Primorci povedli: po podaji Mateja Pučka z desne strani je žogo z nogo iz bližine v mrežo zabil rezervist Luka Vekič - 0:1. V 88. minuti je od daleč sprožil Pekuson, toda Janžekovič je bil na mestu, v četrti minuti sodniškega dodatka pa je Ivor Horvat zadel še prečko. Aluminij bo v zadnjem krogu jesenskega dela v soboto ob 12. uri gostil Celje. JM, sta Junaka tedna Ilka Štuhec in Domen Prevc Številni ljubitelji športa v Sloveniji so že nestrpno čakali začetek smučarske sezone svetovnega pokala, saj imajo zimski športi med Slovenci posebno mesto. V dolgi tradiciji so naši športniki v smučanju, skokih, tekih in biatlonu v svetovnem pokalu in na velikih tekmovanjih osvajali številne medalje. Tudi letošnji začetek sezone je zelo vzpodbuden ... Prva junakinja uvoda pa je nekoliko nepričakovano Ilka Štuhec. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja v slalomu (2007) in smuku (2008) se je vrsto let borila s poškodbami, zato ji pravega preboja v članski konkurenci ni uspelo narediti. A trdo delo in vztrajnost sta jo pripeljala do točke, ko je v Kanadi na obeh uvodnih smukaških tekmah stopila na najvišjo stopničko! Za nameček je v superveleslalomu dodala še eno vrhunsko uvrstitev, 5. mesto. Zbranih 240 točk na omenjenih treh tekmah zvečine presega letni izkupiček prejšnjih sezon ... 26-letna Mariborčanka tako na najboljši možni način dokazuje, da je proces zorenja v športu lahko zelo različen: nekateri zablestijo takoj po prestopu v člansko konkurenco, drugim to uspe po letih trdega dela in premagovanja zahtevnih zaprek, v končni fazi nekaterim to ne uspe nikoli. Prav zaradi tega je lahko Ilkina zgodba, ki kljub številnim oviram ni nikoli podvomila v svoje sposobnosti, navdih za vse ljudi na različnih področjih, ne samo za športnike. Sprejem na Trgu Leona Štuklja tudi zanjo pomeni delček zadoščenja . Del uspešne slovenske smučarske zgodbe pa niso samo zmagovalci (Ilka Štuhec, Domen Prevc), ampak tudi Peter Prevc, Jurij Tepeš, Boštjan Kline, Žan Kranjec, Ana Drev, Ana Bucik ... Na poti do zmag je treba včasih stopiti tudi na 15., 10., 7., 5., 4., 3. in 2. stopničko . Drugi slovenski zimski junak uvoda je Domen Prevc. 17-le-tnik stopa po povsem drugačni športni poti kot Ilka in že v drugi sezoni med člani - zmaguje. Dve zmagi v dosedanjih treh posamičnih tekmah sta dosežek, ki ga od njega ni pričakoval nihče. Skakalna dinastija Prevc (in celotna slovenska smučarija) tako ob Petru dobiva nov steber, na katerem lahko gradi nadaljnjo pot. Uspešno pot ... Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Velenjčani pretili, Zahovic odločil Predzadnji krog jesenskega dela sezone ni spremenil razmerja moči na lestvici. Maribor in Olimpija sta razred zase, Domžalam je spodrsnilo drugič zapored, v sredini lestvice pa pet ekip loči le šest točk. Igralci tokrat niso bili radodarni z zadetki, od skupaj devetih jih je bilo več kot polovica doseženih v Domžalah. Velenjčani so za Maribor tradicionalno neugoden tekmec, tako je bilo tudi tokrat. A so vijoličasti našli zdravilo tudi za to težavo in so slavili z zadetkom Luka Zahovica v zaključku tekme. Trener Darko Milanič je bil po tekmi vidno zadovoljen z minimalno zmago: »Takšne tekme, ko je treba za zmago pokazati veliko strpnosti, kolektivnega duha in še česa, so za moštvo zelo pomembne. Res sem vesel za fante, da so uspeli.« Branilci naslova so imeli lažje delo, glavni del so opravili že v prvem polčasu. Takrat je iz prostega strela fantastično zadel Rok Kronaveter za vodstvo Olimpije 0:2, ki je v nadaljevanju rutinira-no dokončala začeto. Še drugič zapored je točke oddala ekipa Domžal, ki kljub vsem prejetim pohvalam v zadnjem obdobju vendarle kaže nekaj slabosti. Tako ni zadela na drugi zaporedni tekmi, kar pa po primerjavi z Aluminijem (šest tekem brez doseženega gola) še vedno ni razlog za skrb . JM 12 Štajerski Šport torek • 13. decembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m) Derbi na Hardeku upravičil naziv, prazni naboji Drave Jeruzalem - Krka 30:26 (15:14) JERUZALEM: Balent (9 obramb), Šutalo; Kavčič 2, Petrovič, Ocvirk, Zidarič, Čudič 7 (5), Ciglar, Grabovac, Žuran 7, Kocbek 3, Kosi 4, Ozmec 2, Mesaric 2, Cirar 3, Rajšp, Šoštarič. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Krka 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 24; Krka 16 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož). »Brodolom« v Škofji Loki (poraz 31:19) je na Ormoža-nih pustil določene posledice, kar se je videlo v prvih desetih minutah tekme proti Krki. Kar sedem izgubljenih žog so si privoščili gostitelji (kapetan Bojan Čudič tri) in Krka je povedla z dvema zadetkoma (3:5, 4:6). V teh trenutkih so imeli igralci Jeruzalema srečo, da je bil v golu Krke popolnoma neraz-položen vratar Aleksander Tomic (brez obrambe do 22. minute). Za končno zmago Ormožanov je bilo izjemno pomembno obdobje od 11. do 23. minute. Nekaj teh- Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran (RK Jeruzalem Ormož) je vseh 7 zadetkov dosegel iz igre. ničnih napak in zgrešenih strelov gostov je omogočilo Ormožanom po delnem izidu 6:2 prevzem vodstva 10:8. Polovica od teh šestih doseženih golov je bila dosežena na lahek način iz protinapada ali pol protinapada. To je ugajalo četi trenerja Saše Pra-potnika, ki je imela težave na postavljeno obrambo Krke. V nadaljevanju je potekal hud boj za vsako žogo. Je- Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Naša ekipa je dala vse od sebe in se oddolžila navijačem, ki smo jih v Škofji Loki pustili na cedilu. Premagali smo odlično ekipo, ki je tudi na Hardeku dokazala, da ni zastonj na visokem tretjem mestu.« Mirko Skoko, trener Krke: »Na začetku tekme nismo izkoristili slabih trenutkov Jeruzalema, ki je zaigral v krču. Tu mislim, da je bila prelomnica te tekme, ko smo nasprotniku omogočili, da prevzame stvari v svoje roke. Moramo povedati, da je zmaga domačih zaslužena, odigrali so odlično tekmo, navdušil me je predvsem Tilen Kosi. V zaključku so stvari v svoje roke vzeli izkušeni igralci Jeruzalema. Mi smo odigrali slabo tekmo, tako sta imela vratarja do 40. minute le dve obrambi. Premalo za uspeh na Hardeku, kjer je znova vladalo izjemno vzdušje. Menim, da je bil to pravi derbi, ki je lahko v ponos slovenski elitni ligi.« ruzalemu je pri izidu 21:19 uspela serija štirih zadetkov in prevzem vodstva s kar +6 (25:19). Zadnjih deset minut tekme so se Ormožani preveč ubadali s pogledi na semafor, kjer je ura zanje tekla zelo počasi. Krka se je po zaslugi napak Jeruzalema skoraj vrnila v igro in se v 57. minuti približala le na dva gola zaostanka (27:25). Na krilili bučne podpore ormoške publike je Čudič v 58. minuti zadel iz kazenskega strela (sedemmetrovke 5/5) in po-vedel svojo ekipo v vodstvo 28:25. V končnici je ormoška barka z goloma Roka Žurana in Danijela Mesarica mirno priplula do pomembne zmage, ki ohranja Jeruzalemu možnosti za napredovanje v Ligo za prvaka. Uroš Krstič Drava Ptuj -Maribor Branik 24:30 (11:17) DRAVA PTUJ: Rajič, Žuran 1, Osterc, Bračič 1, Maroh 2, Lesjak 1, Belec, Hrupič 6, Šalamun 2, Gregorc 1, Reisman, Jenster-le 8, Sabo, Jeftic 2, Belic, Prvo-nožac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 3/7, Maribor Branik 1/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut, Maribor Branik 12 minut. Rokometaši Maribora so na Ptuju vzeli ponujeno in vknjižili zmago proti Dravi, ki pred svojimi dokaj številnimi navijači ponovno ni bila prava. Pritisk ob pomembnosti štajerskega derbija je bil pri ptujskih igralcih prisoten od samega začetka, saj so zgreši- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave v lokalnem derbiju niso uspeli presenetiti Mariborčanov. li nekaj uvodnih metov, medtem ko so »branikovci« zadeli trikrat zapored. Takšno razmerje moči se je nato kazalo skozi ves prvi polčas. Gostje so dosegali t. i. »lahke zadetke«, medtem ko so se domačini mučili v napadu, kjer sta bila strelsko razpoložena le Jensterle in Hrupič. Omenjen dvojec je približal Dravo iz zaostanka - 4 na -2, kar je bila tudi posledica učinkovitejše obrambne postavitve 3-2-1 in predvsem zaradi dobrih posredovanj vratarja Belca. Slednji se je z obrambami izkazal skozi celotno tekmo in je bil najbolj konstanten posameznik domače vrste. Pri gostih je v prvem polčasu solidno branil Čudič, v drugem je to nadaljeval Le- ben. Vratarji so tako opravili svoj del, medtem ko so bili Mariborčani veliko učinkovitejši v napadu, kjer Dravi ni in ni steklo. Pri tem so zgrešili preveč odprtih metov in gostje so ob koncu polčasa prišli do otipljive prednosti 11:17. Ta pozitiven moment so Mariborčani nadgradili v drugem polčasu, ko so že tako ostro obrambo 6-0 še okrepili in v 37. minuti povedli + 9 (1322). Po tem zaostanku so za nekaj minut vrste strnili tudi rokometaši Drave, saj so stisnili v obrambi, Belec je obranil nekaj strelov. Z lepo serijo so izid znižali na 19:23 in imeli priložnost za novo približanje, a so v preveliki želji ponovno zgrešili Boštjan Belec, Drava Ptuj: »Na tekmi smo zastreljali zares preveč strelov, in če bi jih zadeli le nekaj od teh, bi bili zelo skupaj z Mariborčani. Slednji so zasluženo zmagali, krivda pa je na naši strani, saj nismo odigrali tekme na pričakovanem nivoju.« David Bogadi, Maribor Branik: »Obrambo smo odigrali dokaj dobro, tudi v napadu smo igrali solidno. Mogoče je krožila žoga nekoliko prepočasi okrog obrambe, vendar pa smo ne glede na to na težki tekmi zasluženo zmagali. Ptujčani so na tekmi zastreljali zares veliko strelov, kar je odločilo tekmo. Ekipa Drave je boljša, kot kaže njen položaj na lestvici, zato smo se morali zares zelo potruditi, da sta dve točki odšli v Maribor.« nekaj metov. Mariborčani so na drugi strani nato odigrali mirno končnico in z zbrano in učinkovito igro slavili pomembno zmago. Pri Ptujčanih je bilo tokrat premalo razpoloženih igralcev, da bi bili bolj konkurenčni »branikovcem«. Ti so z lahkoto izkoristili večino ponujenih situacij ter na (pre) lahek način prišli do končne zmage. David Breznik 1. NLB Leasing liga REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 30:26 (15:14), Drava Ptuj - Maribor Branik 24:30 (11:17), Dobova - Trimo Trebnje 30:30 (15:15), Riko Ribnica - Istrabenz Plini Izola 34:25 (14:10), Koper 2013 - Slovenj Gradec 2011 29:23 (14:12), Dol TKI Hrastnik - Urbanscape Loka 27:27 (10:16). 1. RIKO RIBNICA 14 12 2 0 26 2. KOPER 2013 14 11 2 1 24 3. KRKA 14 9 1 4 19 4. URBANSCAPE LOKA14 7 4 3 18 5. JERUZALEM ORMOŽ14 8 1 5 17 6. DOBOVA 14 7 1 6 15 7. MARIBOR BRANIK 14 6 1 7 13 8. TRIMO TREBNJE 14 5 3 6 13 9. DOL TKI HRASTNIK 14 4 19 9 10. SLOVENJ GRADEC 14 2 3 9 7 11. DRAVA PTUJ 14 3 1 10 7 12. ISTRABENZ IZOLA 14 0 0 14 0 Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Tričetrt dobrega srečanja premalo za uspeh Črnomelj -Moškanjci-Gorišnica 30:27 (13:16) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 3, N. Bedrač, Kočar 3, Arnuš 1, Lozinšek 3, Grobelnik 13, Ranfl, Žuran, Kra-bonja 3, T. Bedrač, Koštomaj 1. Trener: Robert Bezjak. Nov poraz za rokometaše Moškanjcev-Gorišnice ne pomeni nič dobrega, saj bodo poslej morali v boju za obstanek ukaniti tudi kakšnega na papirju močnejšega tekmeca. Tudi tokrat so bili rumeno-črni izjemno blizu uspehu, toda na koncu se spet ni izšlo za kaj več kot le časten poraz, čeprav so imeli praktično tri-četrt tekme pod nadzorom. Za končni uspeh je včasih tudi to premalo ... Za goste sta nastopila bolna Arnuš in Krabonja, poškodovani Koštomaj pa je na tekmi izvedel le eno sedem- metrovko. Prvi del igre je kljub temu povsem pripadel gostom, ki so bili absolutno gospodarji dogajanja na parketu. Igrali so dobro, vseskozi nadzorovali potek igre, njihova najvišja prednost pa je nekaj minut pred koncem prvega polčasa znašala +5 (9:14). V tem delu bi lahko napravili še občutnejšo razliko v svojo korist, a so zastre-ljali kar nekaj »zicerjev« in tako Črnomaljcem dovolili, da so se »vrnili med žive«. Tudi uvod 2. polčasa ni nakazoval kasnejšega razpleta. Varovanci Roberta Bezjaka so bili še naprej podjetnejši, toda domačini so se po nekaj kriznih minutah gostov le začeli približevati in na polovici igre v drugem polčasu prvič povedli z 21:20. Nekaj časa je bilo nato izenačeno, gostom je predvsem v obrambi začela pohajati sapa. Ko so nekaj minut pred koncem tekme imeli na parketu kar dva igralca manj, so to domačini izko- ristili in srečanje obrnili sebi v prid za končnih 30:27. Novo priložnost za točke bodo imeli konec tedna, ko bodo rokometaši Moškanj- 1. B SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Herz Šmartno - Krško 36:37, Mo-kerc-Ig - Sevnica 22:21, Radeče Papir Nova - Cerklje 37:35, Slovan - Škofljica Pekarna Pečjak 30:35, Črnomelj - Mo-škanjci-Gorišnica 30:27, Krim - Brežice 34:27, Sviš Ivančna Gorica - Rudar 32:24. 1. SVIŠ IVANČNA G. 11 9 0 2 18 2. HERZ ŠMARTNO 11 7 2 2 16 3. ŠKOFLJICA PEČJAK 11 8 0 3 16 4. KRŠKO 11 8 0 3 16 5. KRIM-OLIMPIJA 11 7 1 3 15 6. RADEČE PAPIR 11 7 0 4 14 7. SLOVAN 11 6 1 4 13 8. BREŽICE 11 6 1 4 13 9. RUDAR 11 4 1 6 9 10. ČRNOMELJ 11 4 0 7 8 11. MOŠKANJCI - G. 11 2 0 9 4 12. MOKERC - IG 11 2 0 9 4 13. CERKLJE 11 2 0 9 4 14. SEVNICA 11 2 0 9 4 cev-Gorišnice doma gostili ekipo Brežic. Gre za težkega tekmeca, toda slej ko prej bo ob pristopu, ki ni sporen, »na mino« stopila tudi kakšna boljša ekipa. Domačini srčno upajo, da bo tako že na naslednji tekmi ... tp Serija zmag se nadaljuje: Velika Nedelja - Grosuplje 34:27 (16:11) RK VELIKA NEDELJA: Jaušo-vec, Šulek 12 obr., PZorec 9, Kolmančič 7, Bombek 8, Topo-lovec 3, Mavrič, Bokša, Preac 2 obr., Sok 2, Meško 3, Lorenčič, Štumberger, Kosi, Gašič 2. Trener: Matjaž Hanželič. Po veliki zmagi v Murski Soboti so rokometaši Velike Nedelje v svoji športni dvorani gostili ekipo Grosupljega. Obe ekipi sta doslej zbrali 6 točk. Da Velikonedeljčani želijo nadaljevati serijo zmag, ki skupaj s pokalno tekmo šteje že 4 tekme, je bilo jasno že takoj na začetku. Bili so boljši tekmec na igrišču in so v 8. minuti povedli 5:2, v 19. minuti je bilo že 10:6, polčas pa so končali s prednostjo 16:11. Gostje so sicer poizkušali pa-rirati domačim, vendar je domači obrambi uspelo zaustavljati njihovega najbolj nevarnega igralca Davida Kastelca. Tudi v nadaljevanju tekme so vse niti igre imeli v rokah domačini, saj jim je kljub številnim menjavam uspelo vod- 2. SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja - Grosuplje 34:27 (16:11), Arcont Radgona - Po-murje 19:28 (10:12), Ajdovščina - Kronos 32:30 (19:15). 1. JADRAN HRPELJE 6 6 0 0 12 2. AJDOVŠČINA 7 6 0 1 12 3. METLIKA 5 4 0 1 8 4. VELIKA NEDELJA 7 4 0 3 8 5. POMURJE 7 4 0 3 8 6. ALPLES ŽELEZNIKI 6 3 0 3 6 7. GROSUPLJE 6 3 0 3 6 8. KRONOS 7 2 0 5 4 9. ARCONT RADGONA 7 0 0 7 0 10. GRČA KOČEVJE 6 0 0 6 0 stvo celo povečati. Tako so v 38. minuti vodili že z 21:13, v 52. minuti 29:20 in dvomov o zmagovalcu je bilo konec. Gostje so sicer poizkušali obrniti potek igre, vendar jim ni uspelo. Na trenutke groba igra gostov in nenehno nerganje trenerja Potočnika zaradi sojenja in slabe razsvetljave nista vplivali na odločitve sodnikov. Za Velikonedeljčane sledi zelo naporen teden, saj v torek ob 20.00 v svoji športni dvorani igrajo pokalno tekmo proti prvoligašu Dol TKI Hrastnik, v petek pa sledi prvenstveno gostovanje v Kočevju. Proti prvoligašu se fantje želijo dokazati kot zrela ekipa in goste prisiliti v resno tekmo in ne samo lažji trening; v petek pa se pričakujejo nove prvenstvene točke. Janko Meško Pokal Slovenije, 1/8 finala: Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik, torek, 6. 12., ob 20.00 v Veliki Nedelji torek • 13. decembra 2016 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 13 Tenis • Članski ITF-turnir v Čilu Pod Andi do dveh dragocenih lovorik Za 18-letno Tamaro Zi- danšek (235. na WTA) je odličen teden, saj je tako med posameznicami kot med dvojicami slavila na 25.000 dolarjev vrednem turnirju v San-tiagu. V glavnem mestu Čila (več kot 5 milijonov prebivalcev) je osvojila četrti letošnji turnir med posameznicami in drugega med dvojicami. S tem dosežkom se bo čez teden na WTA-lestvici znova zavihtela znotraj najboljših 200. Pod slovito gorsko verigo Andov v Santiagu so zvečine nastopila dekleta iz južnoameriških držav, prav vse Tamarine tekmice med posameznicami so bile iz tega dela sveta. Pohod k lovoriki je Konjičanka začela proti brazilski vrstnici, ki se je na glavni turnir uvrstila preko kvalifikacij, nadaljevala pa z veliko težje priborjeno zmago proti 20-letni Paragvajki. Sledil je četrtfinalni obračun proti 6. nosilki, 21-letni Me-hičanki Victorii Rodriguez (374.). Dvoboj je Tamara slabo začela (0:3), nato pa »stopila na plin« in tekmo dokaj mirno pripeljala do zmage. Podobna je bila tudi polfi-nalna zgodba proti 26-letni Alexi Mathison Guarachi. ITF-turnir v Santiagu (25.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: Zidanšek (2.) - Rafaela Rodrigues dos Santos (Brazilija) 6:2, 6:2; 2. krog: Zidanšek (2.) - Camila Giangreco Campiz (Paragvaj) 4:6, 6:1, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (2.) - Victoria Rodriguez (Mehika, 6.) 6:4, 6:2; polfinale: Zidanšek (2.) - Alexa Mathison Guarachi (Čile) 6:7(4), 6:4, 6:1; finale: Zidanšek (2.) - Paula Razlika je bila le v tem, da je domača povabljenka uvodni niz dobila. V 2. nizu se je še naprej odlično upirala do izida 4:5, nato pa je članici TK Terme Ptuj uspel odločilni break. Do konca je domačinki uspelo osvojiti le še eno samo igro ... V finalu sta se srečali prvi nosilki, tekmica Zidanškove je bila 26-letna Paula Cristina Concalves (180.). Izku-šenejša tekmica je pretekli teden na tem prizorišču slavila na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, z novo uvrstitvijo v finale je tako nanizala serijo 9 zapo- Cristina Concalves (Brazilija, 1.) 6:1, 6:4. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Perez Rojas (3.) - Bosio/Uzcategui (Argentina/Venezuela) 6:4, 6:4; četrtfinale: Zidanšek/Perez Rojas (3.) - Talcott/Totka (ZDA/Madžarska) predaja; polfinale: Zidanšek/Perez Rojas (3.) - Ce/Concalves (Brazilija, 1.) 2:6, 6:3, 10:6; finale: Zidanšek/Perez Rojas (3.) - Arconada/Brescia (ZDA, Italija) 6:3, 7:6(5). rednih zmag. Desete ji ni uspelo vknjižiti ... Zato je z najboljšo predstavo na turnirju poskrbela varovanka trenerja Zorana Krajnca, ki je imela po dobri uri igre pri rezultatu 6:1, 5:2 že tri zaključne žoge. Brazilka se je iz tega položaja začasno rešila z dvema zaporednima igrama, pretila je tudi pri izidu 5:4, 40:40, a je Tamara izkoristila peto zaključno žogico in se veselila končne zmage. Dobitna slovensko-argentinska naveza Podoben uspeh ji je uspel Zoran Krajnc: »Na tem turnirju je šlo v veliki meri za iskanje točk za WTA-lestvico, s katerimi 'lovimo' zanesljivo uvrstitev v kvalifikacije prvega grand slam turnrija v naslednjem letu - odprtega prvenstva Avstralije. Z mentalnega vidika je šlo za zelo zahtevno preizkušnjo, ki pa jo je Tamara uspešno prestala. Iz teniškega vidika je bil najboljši dvoboj tisti v polfinalu, kjer je proti izkušenejši domačinki odločalo le nekaj malenkosti v zaključku drugega niza.« tudi med dvojicami, kjer je tokrat združila moči z 22-le-tno Argentinko Guadalupe Perez Rojas. Slovensko-ar-gentinska dvojica je najvišjo oviro preskočila v polfinalu, kjer je izločila 1. nosilki, Paulo Cristino Concalves in Ga-brielo Ce. O finalistkah je odločal skrajšani tretji niz, ki je bil izenačen do izida 6:6, nato pa sta Tamara in Guadalupe osvojili štiri točke zapored. V finalu sta jima nasproti stali 18-letna Usue Maitane Arconada in 20-letna Giorgia Brescia. Tudi ameriško-itali- janska dvojica pa je morala položiti orožje, čeprav je v 2. nizu že vodila 1:5 in imela pri izidu 5:6 dve zaključni žogi . Lovoriki sta za Tamaro Zi-danšek očiten dokaz, da se forma dviguje, da je poškodba pozabljena, in da lahko z optimizmom zre v prihodnost. Naslednje izzive bosta s trenerjem poiskala v Indiji, kjer bosta od naslednjega tedna dalje na sporedu dva turnirja z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Jože Mohorič Boks • 36. Zlata rokavica Prestižen naslov drugič v rokah Denisa Lazarja Na Ptuju je ena izmed športnih prireditev z najdaljšo tradicijo nedvomno Zlata rokavica, ki je letos zabeležila že 36. edicijo. Na njej se je v športni dvorani Gimnazije Ptuj v nedeljo zbralo zares lepo število ljubiteljev boksa z našega območja in tudi iz celotne Slovenije, ki so spremljali deset zanimivih dvobojev. V njih so se pomerili boksarji in boksarke iz osmih slovenskih in enega italijanskega kluba, kar je dalo prireditvi mednarodni pridih. Pod okriljem Boksarske zveze Slovenije je rokavico organiziral Boks klub Ring, ki je bil tudi najštevilčnejše zastopan. Med njimi zaradi poškodbe ni bilo lanskoletnega zmagovalca Nejca Nedeljka. V uvodu so se pomerili mladi tekmovalci, kasneje so prišli na vrsto člani. V uvodni borbi je šele 14-letna domačinka Kaja Tomasino prikazala pogumen pristop in je bila veliko boljša od prav tako mlade tekmice iz BK Legionar. Alen Kralj se je pomeril z Elvito-nom Krasniqem, v izenačeni borbi sta oba napadala v valovih. Nekoliko več natančnih udarcev je za zmago zadal gostujoči boksar. Osemnaj-stletni Blaž Petek je v glavnem vse delo v dvoboju proti Gašperju Podgoršku opravil z udarci z desno roko in je z nekaj dobrimi povezanimi udarci prišel do soglasne zmage. Bolj se je za zmago moral potruditi Timotej Pučko, saj se je proti Niku Poličarju v uvodni rundi še ogreval, nato pa je v drugi in Prejemniki priznanj na 36. Zlati rokavici - levo je Denis Lazar (BK Ring), prejemnik zlate rokavice tretji rundi stopnjeval serije natančnih udarcev. Z udarcih vseh vrst je tekmeca Riccarda Tomasina (BK Pino Culot Trst) dobesedno zasul nadarjeni Leon Lo-vrec, ki je boksal z izrednim tempom in je suvereno slavil ob bučni podpori njegovih številnih navijačev na tribuni. V edinem članskem ženskem dvoboju sta si nasproti stali predstavnici ptujskih klubov Anja Jabločnik (BK Ring) in Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing). Slednji sta se med seboj prvič pomerili v slovenski ligi, tokrat sta si v kratkem času stali nasproti še drugič. S soglasno sodniško odločitvijo je zmagala Jabloč-nikova, ki je bila predvsem v drugi in tretji rundi boljša tekmica. Lažje od pričako- vanj je do zmage prišel Andrej Lendel (BK Ring), saj je Benjamin Gašperšič v drugi rundi utrpel izpah rame. Sledil je najboljši dvoboj 36. Zlate rokavice, v katerem sta veliko borbenost, nepo-pustljivost in kakovost pokazala Jan Sekol (Dejan Zavec Boxing) in Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor). Slednji je diktiral izreden tempo, medtem ko je Sekol čakal svoje priložnosti in je s kombinacijami udarcev velikokrat zadel tekmeca. Sejdinovič je sprožil več udarcev in je tekmeca precej časa dvoboja držal na vrveh ter je na koncu prepričal tudi sodnike v soglasno odločitev. Enaka je bila odločitev mednarodnih sodnikov v zadnjem dvoboju večera med Denisom Lazarjem Rezultati: Kaja Tomasino (BK Ring) - Klara Šurbek (BK Legio-nar) 3:0 Žiga Rebernik (BK Intercom Celje) - Alessandro Josue Orel (BC Pino Colut Trst) 3:0 Alen Kralj (BK Ring) - El-viton Krasniq (BK Tezno Maribor) 1:2 Blaž Petek (BK Ring) -Gašper Podgoršek (BK Legi-onar) 3:0 Timotej Pučko (BK Ring) - Nik Poličar (BK Kranj) 2:1 Leon Lovrec (BK Ring) - Riccardo Tomasini (BK Pino Colut Trst) 3:0 Anja Jabločnik (BK Ring) - Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing) 3:0 Andrej Lendel (BK Ring) - Benjamin Gašparič (ŽBK Maribor) 3:0 Jan Sekol (Dejan Zavec Boxing) - Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) 0:3 Denis Lazar (BK Ring) -Gregor Škrjanec (BK Chagi Ljubljana) 3:0 Foto: Črtomir Goznik (BK Ring) in Gregorjem Škr-jancem (BK Chagi Ljubljana). Slednji je aktualni državni prvak v kategoriji do 91 kg in je bil za približno deset kilogramov težji ter za nekaj centimetrov višji od Denisa, ki nastopa v kategoriji do 81 kg. Ne glede na ti dve razliki je Lazar pogumno stopil v ring in tekmecu vsilil njegov stil borbe. Večino dvoboja je napadal in je bil bistveno aktivnejši nasprotnik, kar mu je prineslo čisto zmago. S svojim nastopom je Denis Lazar prepričal tudi strokovno komisijo, ki mu je podelila Zlato rokavico. Ta prestižen naslov je boksar osvojil drugič v karieri, prvič leta 2013. Komisija je podelila še nekaj nagrad, prejeli pa so jih Žiga Rebernik (najmlajši boksar), Leon Lovrec (najboljši mladi boksar), Timotej Pučko (najboljši tehnični boksar), Anja Jabločnik (najboljša bo-ksarka), medtem ko sta bila najbolj borben par večera Jan Sekol in Edin Sejdinovič. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Najbolj borben par večera sta bila Jan Sekol in Edin Sejdinovič. Denis Lazar, dobitnik zlate rokavice: »Vedel sem, da je moj tekmec težji od mene, zato sem pričakoval težek dvoboj. Tako sem bil tudi pripravljen na močnejše udarce, kot so v moji kategoriji in tudi te sem dobro prenesel. Izbral sem pravilno taktiko in sem predvsem dobro kontri-ral. Dobro sem zadeval z direkti iz bližine, povezal sem tudi natančne serije treh, štirih udarcev. Tako sem prišel do zmage, ki mi je prinesla drugo zlato rokavico, ki sem jo osvojil veliko težje kot prvo. Ta mi več pomeni, saj potrjuje moje trdo delo in boksarski napredek.« 14 Štajerski Šport torek • 6. decembra 2016 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Stoodstotne ekipe ni več REZULTATI 3. KROGA: ŠD Draženci - ŠD Ptujska Gora 3:6, EHM Team - ŠD Rim 0:3, Bagerkom - Hajdina 4:1, MŠD Ptuj - KMN Draženci 3:8, ŠD Destrnik virtuozi - Poetovio Plindom 0807300 7:1, Andia-mo Pizza sAŠ - Trcko 3:2. REZULTATI 4. KROGA: Hajdina - Poetovio Plindom 0807300 3:9, Trcko - ŠD Destrnik virtuozi 3:2, ŠD Rim - Andiamo Pizza sAŠ 2:2, ŠD Ptujska Gora - EHM Team 3:2, KMN Draženci - ŠD Draženci 7:2, Bagerkom - MŠD Ptuj 3:0. 1. ŠD RIM 4 3 10 16:4 10 2. PTUJSKA GORA 4 3 10 12:7 10 3. KMN DRAŽENCI 4 3 0 1 21:8 9 4. TRCKO 4 3 0 1 19:9 9 5. ANDIAMO SAŠ 4 2 2 0 10:7 8 6. POETOVIO 4 2 11 13:11 7 7. BAGERKOM 4 2 11 8:7 7 8. DESTRNIK VIRTU. 4 2 0 2 14:10 6 9. HAJDINA 4 1 0 3 8:18 3 10. EHM TEAM 4 0 0 4 4:14 0 11. MŠD PTUJ 4 0 0 4 5:18 0 12. ŠD DRAŽENCI 4 0 0 4 9:26 0 3. in 4. krog sta prinesla zelo razburljive tekme in polno presenečenj. V soboto je ŠD Draženci proti Ptujski Gori vodilo že s 3:0, a nato prejelo kar šest zadetkov! Enega izmed najhujših porazov nasploh so doživeli »večni zmagovalci lige« in branilci naslova, nogometaši Poetovia, ki jim je ekipa virtuozov z Destr-nika zabila kar sedem golov. V derbiju 3. kroga je ekipa Andi-ama ugnala Trcka s 3:2. V nedeljo je ekipa Poetovia proti Hajdini odigrala neprimerno boljše, v zelo zanimivi in dinamični tekmi med Trck- Srečanje med ekipama Trcko in SD Destrnik virtuozi so z minimalno razliko dobili prvi. om in Destrnikom pa so slavili prvi. Derbi med Rimom in Andiamom ni dal zmagovalca, Ptujska Gora pa je slavila še drugič zapored. V lokalnem obračunu so slavili KMN Draženci, v zadnji tekmi kroga pa je Bagerkom brez težav ukanil novince MŠD Ptuj. ŠD RIM - ANDIAMO PIZZA SAŠ 2:2 STRELCI: 1:0 Krajnc 11., 1:1 Dugolin 12., 1:2 Avguštin 17., 2:2 Krajnc 28. ŠD RIM: Zupanič, M. Gajser, Ž. Krajnc, Pihler, S. Krajnc, Mulej ANDIAMO PIZZA: B. Krajnc, Murat, Leben, A. Čeh, Dugolin, Marinič, Avguštin Derbi 4. kroga v Ligi malega nogometa med Rimom in An-diamo Pizza ni prinesel zmagovalca. Precejšnje število gledalcev je spremljalo dobro, trdo predstavo, boj na parketu je potekal od prve do zadnje minute. Že v uvodu je zapretil Pihler, na drugi strani je zobe pokazal tudi Avguštin. Velja omeniti, da je ekipa Rima od vsega začetka napadala z vratarjem v polju, kar je seveda precej tvegano, toda po drugi strani se v napadu odpre kakšna možnost več. V 11. minuti je za rimljane zadel Ž. Krajnc, že minuto zatem pa je bilo poravnano. Po zelo lepi akciji je iz bližine zadel Dugolin. Na začetku nadaljevanja Strelstvo • 2. kvalifikacijski turnir SZS Novi zmagi za Majdo Raušl in Saša Stojaka Zadnji konec tedna v novembru je SD Kovinar Ormož organiziral 2. kvalifikacijski turnir Strelske zveze Slovenije v letu 2016. Med dekleti s pištolo je še drugič zapored zmagala Ptujčanka Majda Raušl (373), uspešna pa je bila tudi Ormožanka Petra Vernik s 359 krogi na 3- mestu. Med mladinkami je zmagala Anja Prezelj iz Železnikov s 369 krogi, Ptujčanka Vita Volgemut je s 337 krogi osvojila 5. mesto. Med člani s pištolo se je odlično odrezal tudi Sašo Stojak in v odsotnosti Kevina Venta (zaradi nastopa v Bundesligi) zmagal s 574 krogi. 3. Boštjan Simo-nič 564, 6. Nenad Vignjevic 561, 7. Aleksander Ciglarič 561, 8. Ludvik Pšajd 559, 9. Emerik Hodžic 558, 10. Simon Simonič 558, 14. Mirko Moleh 547, 15. Miran Miholič 547, 16. Uroš Mohorko 547 ... Ekipno: 1. SD Jožeta Keren-čiča Miklavž 1683, 3. SD Jur-šinci 1642, 4. SD Kidričevo 1607, 7. SD Tovarne sladkorja Ormož 1572. Med mladinci je zmagal Jože Čeper s 564 krogi, odlično 3. mesto pa je osvojil Žan Bogša s 552 krogi. Ptuj-čani Tadej Širec, Valentin Luževič in Rok Bezjak so s 546, 535 in 534 krogi osvoji- li 6., 9. in 10. mesto, 14. Žan Habjanič 490. Ekipno: 1. SK Ptuj 1615 krogov. Kuharičeva zaostala za Dvoršakovo in Ratnikovo Med članicami je s puško zmagala favorizirana Živa Dvoršak s 415,7 kroga, pred Sašo Marijo Ratnik 413,5 in Urško Kuharič s 413,3 kroga, 9. Petra Vernik 403,1, 10. Vesna Mele 396,0, 11. Suzana Črnko 391,4, 13. Sara Srne 388,4. Med mladinkami je slavila Vesna Markelj s 407,3 kroga, 9. Nuša Špin-dler 393,8, 13. Antonija Kosi 391,3, 14. Nuša Žnida-rič 386,8, 15. Brina Stanjko 386,5, 17. Anja Fras 382,2, 20. Sandra Kaučič 366,6 kroga. Med člani s puško je zmagal Mitja Černi iz Gančanov s 616,6 kroga, 7. Rajmond Debevec 611,8. Najboljši ormoški strelec je bil Tadej Horvat s 600,6 kroga na 18. mestu. 22. Aleš Pernat Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) S sproščeno igro do zmage Benedikt -ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-18, -14, -14) Foto: Črtomir Goznik je »andiamovce« v vodstvo popeljal Avguštin, nato pa so vajeti igre v svoje noge prevzeli igralci Rima. Ti so ob pomoči vratarja pletli mrežo okoli vrat B. Krajnca, si pripravili tudi kakšno priložnost, toda ekipa Andiamo Pizza se je odlično branila ter na drugi strani iz »kontre« zapravila tudi dve lepi priložnosti. Pritisk Rima je v sami končnici vendarle obrodil sadove, vratar Zupanič je od daleč zadel vratnico, žogo pa je nato iz bližine v mrežo pospravil Ž. Krajnc za pravično delitev točk. Obe ekipi tako ostajata na vrhu lestvice in sta na dobri poti za uvrstitev v končnico. tp ZOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Čabrian, Gajser, Pušnik, Emeršič, Lepej. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Razlika v kakovosti na tekmi med benediškimi in ptujskimi odbojkaricami je bila očitno na strani gostij. Domača mlada ekipa, ki jo vodi Darko Zimič (lani trener ptujske vrste), se je v 1. in 3. nizu še delno upirala do desete točke, a dlje ni šlo. Takrat so Ptujčanke po sestavljenih akcijah in močnih zaključnih udarcih prevzele pobudo v igri ter se rezultatsko oddaljile od tekmic. V vseh odbojkarskih prvinah je bil ŽOK GSV Zava izrazito boljši, kar je pomenilo, da so lahko igralke odigrale sproščeno in da je trenerka Marijana Horvat Gojkošek lahko zamenjala najboljše z mladimi ter tistimi, ki navadno igrajo manj. Po poškodbi se je tako v ekipo vrnila Tjaša Emer-šič, skoraj celotno tekmo je 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 9. KROGA: Benedikt - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3, Braslovče - Celje 3:1, Kajuh Šoštanj - Kostmann Slovenj Gradec 0:3, Swatycomet Zreče - Nova KBM Branik II 1:3, Swol-ley Vuzenica - ŽOK Ljutomer 0:3, Prevalje - Mozirje 3:0. 1. PREVALJE 9 8 1 24:6 24 2. NKBM BRANIK II 9 8 1 25:10 23 3. GSV ZAVA PTUJ 9 7 2 25:6 23 4. ŽOK LJUTOMER 9 7 2 23:7 22 5. MOZIRJE 9 5 4 18:16 14 6. SVOL. VUZENICA 9 5 4 17:19 13 7. BRASLOVČE 9 4 5 17:19 12 8. CELJE 9 4 5 14:20 10 9. SLOVENJ GRADEC 9 2 7 10:22 7 10. SWATY. ZREČE 9 2 7 10:23 6 11. BENEDIKT 9 1 8 8:25 4 12. KAJUH ŠOŠTANJ 9 1 8 7:25 4 na poziciji centra odigrala Katja Čabrian, prvič pa je v ptujskem dresu nastopila iz-kušenejša vsestranska igralka Eva Lepej. Dobre predstave bodo Ptujčanke poizkušale potrditi na zadnji letošnji domači tekmi, ko se bodo v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile s Swatycometom iz Zreč, ki so boljša ekipa, kot kaže njihov trenutni položaj na lestvici. David Breznik Futsal • 1. SFL Prleki izgubili pomembno tekmo za obstanek Foto: Strelska zveza Slovenije Med članicami s pištolo je novo zmago v sezoni slavila Ptujčanka Majda Raušl (levo), s 3. mestom pa je bila zadovoljna tudi Ormožanka Petra Vernik (v sredini). Kidričevo 593,8, 29. Stanič Andrej 582,4, 32. Igor Ranfl 577,3. Med mladinci je zmagal Jan Kolenc s 615,2 kroga, 10. Aljaž Čučko 588,6, 11. Metod Rakuša 583,8, 12. Rok Tomažič 580,8, 13. Žan Tomažič 580,7, 14. Domen Širovnik 578,3, 16. Ivo Cicma-novič Zimet 577,1, 18. Mihael Mikolič Sobotič 563,4, 19. Matija Ambrož 562 ... Ekipno: 1. Grosuplje 1749,0, 2. TSO 1734,7, 3. Kidričevo 1710,0, 4. Kovinar Ormož 1682,0. Simeon Gonc Benedikt - Tomaž ŠIC bar 9:4 (3:2) STRELCI: 1:0 Magdič (2./ ag), 1:1 Buzeti (4.), 1:2 Gašpa-rič (6.) 2:2 U. Senekovič (13.), 3:2 Fišer (18.), 4:2 M. Senekovič (24.), 5:2 Škerget (28.), 5:3 Školiber (30.), 5:4 Kociper (31.), 6:4 Klemenčič (32.), 7:4 Klemenčič (37.), 8:4 Klemenčič (37.), 9:4 Klemenčič (38.). TOMAŽ ŠIC BAR: Prijol, Kožar; Magdič, Školiber, U. Gori-čan, Gašparič, Roškar, Kociper, Belšak, Buzeti. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. V 8. krogu 1. slovenske futsal lige je Tomaž ŠIC bar gostoval v Benediktu pri neposrednem tekmecu za obstanek. Tekmo so dobili gostitelji z 9:4 (3:2) in na lestvici prehiteli tokratne tekmece. Na gostovanje v Benedikt je prleška ekipa odšla oslabljena, saj so iz različnih razlogov manjkali Vrbnjak, D. Goričan, Miklašič, Budja, Kurbus in Koren. Kljub temu, predvsem se je poznala odsotnost rutinira-nega Kurbusa, so se varovanci Marjana Magdiča in Mateja Gajserja v prvem polčasu odlično zoperstavili gostiteljem. Po nespretnem posredovanju kapetana Mihe Magdiča so sicer povedli domačini, nato pa v štirih minutah z zadetkoma Roka Buzetija in Mitje Gajšariča spreobrnili rezultat sebi v prid. Kljub dobri igri so igralci ekipe Tomaž ŠIC bar na odmor odšli z zadetkom zaostanka, saj sta za Benedikt v polno zadela Urban Senekovič in David Fišer. 1. SFL REZULTATI 8. KROGA: Puntar - Proen Maribor 2:9 (0:3), Sevnica - Dobovec Pivovarna Kozel 2:3 (0:1), Benedikt - Tomaž Šic Bar 9:4 (3:2), Litija -Bronx Škofije 5:3 (2:0), Zavas Siliko - Oplast Kobarid 4:4 (3:0). 1. PROEN MARIBOR 8 7 1 0 41:20 22 2. LITIJA 8 6 2 0 35:15 20 3. SEVNICA 8 5 0 3 19:15 15 4. DOBOVEC KOZEL 8 4 0 4 34:25 12 5. BRONX ŠKOFIJE 8 4 0 4 22:28 12 6. OPLAST KOBARID 8 3 2 3 25:19 11 7. ZABAS SILIKO 8 2 2 4 22:31 8 8. BENEDIKT 8 2 1 5 32:32 7 9. TOMAŽ ŠIC BAR 8 1 2 5 22:39 5 10. PUNTAR 8 1 0 7 10:38 3 Benedikt je v prvi polovici drugega polčasa z zadetkoma Marka Senekoviča in Kristi-ana Škergeta, ki je zadetek dosegel ob izključitvi Urbana Goričana (drugi rumeni karton), povedel s tremi zadetki naskoka (5:2). Gostje se niso predali in v dobri minuti preko Domna Školibra in Dejana Kocipra so prišli le na zadetek zaostanka. Nato pa je približno 200 ljubiteljev futsala videlo simultanko najboljšega strelca 1. slovenske futsal lige Bojana Klemenčiča. Dosegel je namreč štiri zadetke zapored za visoko zmago z 9:4 in je s skupno 15 zadetki na vrhu liste strelcev. V naslednjem krogu čaka Tomaž ŠIC bar zadnja tekma prvega dela prvenstva. Ta petek bo v Ljutomeru gostoval Puntar iz Tolmina, ki je trenutno zadnji, deseti. Miha Šoštarič torek • 13. decembra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 15 Vitomarci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Zala rada poje in se veseli Prvi decembrski predizbor Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je 2. decembra potekal v večnamenski dvorani v Vitomarcih. Nanj so povabili družba Radio-Tednik Ptuj, Občina Sveti Andraž in podružnična Osnovna šola Vitomarci. Nastopilo je deset pevskih talentov v mlajši kategoriji, starejše ni bilo; izven tekmovalnega dela pa se je prvič predstavila instrumentalna skupina POŠ Vitomarci, ki je dodatno polepšala že tako prijeten petkov večer. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj je o pomenu projekta in petja v vsakdanjem življenju ljudi govoril direktor Drago Slameršak. Mladim pevskim talentom pa zaželel, da se jim izpolnijo pričakovanja. Letošnji projekt je še večji izziv za mlade pevce, saj bo finalno prireditev prvič posnela RTV Slovenija, najboljše čakajo tudi zelo spodbudne nagrade, da bodo lahko še naprej razvijali svoj pevski talent: posneli bodo lastno skladbo in lasten videospot. Mirko Žmavc, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, je povedal, da so hvaležni vsem, ki so omogočili, da so se tudi v tej sezoni lahko predstavili mladi pevski talenti, na katere so zelo ponosni. „Prireditev je odlična, veselimo se takih prireditev. Vsi so bili odlični. Uživali smo, otroška pesem je iskrena. Prav je, da podpiramo talente, tudi pri nas jih imamo veliko. Želim jim veliko uspehov na prihodnjih poteh, ki so jim zagotovo odprte," je poudaril ravnatelj. Petje mladih Sponzorji prireditve G PILOT Simply Write BAGS SMORE ©c^jai SMORE fRi)ion) «M* | ^Nova KBM | $PSAZA5 tarniriapuj "■IlGP PROJECT ING Foto: Črtomir Goznik Za polfinalno vstopnico se je v mlajši kategoriji potegovalo deset mladih pevk in pevcev podružnične Osnovne šole Vitomarci. pevcev je navdušilo tudi županjo Darjo Vudler. „Ta prireditev je nekaj izjemnega. Ne gre samo za spodbujanje petja slovenskih pesmi, gre tudi za to, da otroci premagajo tremo, da se naučijo javnega nastopanja. Iskreno čestitam naši zmagovalki, obiskuje 2. razred, pokazala je, da odlično poje. Zame pa so veliki zmagovalci vsi, ki so nastopili. Vsi so odlično zapeli, naj še kar vadijo, pojejo in naj se veselijo. Kdor poje, slabo ne misli, želim jim vse dobro," je bila zadovoljna županja. Zala Anželj, učenka 2. razreda podružnične Osnovne šole Vitomarci, je odlično zapela pesem Ne bodi kot drugi, ki jo sicer poje koroška pevka Ditka, in si po odločitvi komisije, ki so jo sestavljali Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, tudi voditelj prireditve, priborila polfinale tre- Foto: Črtomir Goznik Zala Anželj, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Peti sem začela že pri treh letih. Zelo sem vesela, da pojem in da sem zmagala. V polfinalu želim zapeti čim bolje." tje sezone. S petjem zabavnih in narodno-zabavnih pesmi so 2. decembra v večnamenski dvorani v Vitomarcih polno dvorano zadovoljnih obiskovalcev navdušili še: Jaka Čeh, Nika Kuri, Zala Kuri, Polonca Ljubec, Tomaž Ljubec, Sara Krepša, Gašper Hanžel, Taja Pučko in Nina Toš. Pokrovitelj večera je bil vito-marški podjetnik Branko Kocuvan, s. p., ki se ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli. MG W / m PRILAGODITE STROSKE RITMU SVOJEGA POSLA tiMm ^.--šssLV^f 5 i&ia&ifflk 99 € NA MESEC V MIROVANJU I !lllf, 111 » \ - „ SI.BLAGAJNA 1,2,3 DO IZDANEGA RAČUNA! Samo pri Si.mobHu: > možnost sezonskega mirovanja, če programa ne uporabljate celo leto, i najenostavnejši blagajniški program, ki deluje na vašem telefonu, » samodejno potrjevanje računov, tudi ko ni internetne povezave. Za več informacij nas obiščite na www.simobil.si/blagajna ali na Si.mobilovem prodajnem mestu. Lahko nas tudi pokličite na 040 40 40 20 ali nam pišete na poslovni.svetovalec@simobil.si. (3 simobiLsi Vse cene so navedene brez DDV. Za tiskanje računov potrebujete tiskalnik, katerega cena ni zajeta v mesečno naročnino. Brezžični tiskalnik je pri Si.mobilu na voljo že od 3,6 € na mesec. Sezonsko mirovanje lahko aktivirate enkrat v koledarskem letu, za do 6 mesecev. V času mirovanja so podatki varno shranjeni v oblaku in so ponovno na voljo, ko mirovanje izklopite. Zgolj za potrebe uporabe blagajniškega programa zadošča paket Mobilni internet 300 MEGA, ki se zaračuna dodatno po promocijski ceni 2,45 €. V primeru uporabe prenosa podatkov še za druge potrebe priporočamo izbiro enega izmed paketov Mobilni internet, ki vsebuje večjo količino podatkov. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000. simobiLsi 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 6. decembra 2016 Ptuju je zgodovina dala veliko, za sodobno, trženjsko uspešno zgodbo pa mesto še ni našlo pravega recepta. Večino obiskovalcev na uspešnih ptujskih prireditvah sestavljajo domačini. Da bi množično v najstarejše mesto na Slovenskem vozili avtobusi od drugod, je ta trenutek še vedno eden izmed oddaljenih ciljev. Imamo najstarejšo in eno najprepoznavnej-ših pustnih prireditev v srednji Evropi, najstarejši festival naro-dno-zabavne glasbe v Sloveniji, vse bolj uveljavljen festival sodobne umetnosti, glasbeni festival Arsana, državno razstavo dobrot slovenskih kmetij, Ptujska klet hrani najstarejše vino na Slovenskem, zlato trto, letnik 1917, imamo mestni vinograd, enega najlepših gradov, mitreje, jezero, tradicionalne stare sejme in še veliko drugih biserov, ki bi v paketu z drugo ponudbo morali vleči in prinašati denar. Kje smo prekratki in nam ne gre? V paketih in njihovem zavijanju, ker ni nikogar, ki bi delal na paketni ponudbi. Naj omenim samo dve zgodbi z zahoda države, pri katerih bi se morali naučiti osnove, to sta praznik češenj v Goriških brdih in veliko mlajši praznik kaki-jev v Strunjanu. Ob obilici individualnih gostov jih v prazničnih dneh dobesedno oblegajo avtobusni gostje, desetine avtobusov dnevno. Vse se prodaja za med, preteklost, sedanjost in tudi prihodnost. Koliko avtobusov pripeljejo od drugod Ptujsko Kurentovanje, Dobrote slovenskih kmetij, pa gre v obeh primerih za veliko več kot zgolj šotorsko dogajanje oz. dogajanje na majhnem prostoru? Navsezadnje delamo povsod za to, da bi nekaj zaslužili, za razvoj, ne pa, da bi bili „statistično" všečni z zakladi, dobrotami, talenti in slogani preteklosti. Slovenska Istra • 16. praznik kakijev Uspešna zgodba zlatega jabolka Radio Ptuj in Štajerski tednik sta svoje zveste poslušalce oz. bralce s štirimi avtobusi 19. novembra v sodelovanju s Turistagentom in Arrivo popeljala na enodnevni ogled slovenske Istre in 16. praznik kakijev v Strunjanu. V Krkavčah, eni najlepših vasi v slovenski Istri, je pritegnila župna cerkev sv. Mihaela, ki je bila posvečena leta 1633. Njeno zgodbo je zanimivo predstavil krajevni vodnik Pavel. Kljub dežju so udeleženci izleta uživali v spoznavanju kakijev, Šavrinskega gričevja, ki je razpeto med tri obalne občine (Koprom, Piranom in Izolo), v zgodbi Krkavč in etnološke zbirke v sv. Petru, Tonini hiši, ki je etnološki spomenik z ohranjenimi značilnostmi istrskega kmečkega stavbarstva, muzejskim prikazom bivalnih prostorov in rekonstruirano oljarno - torklo, kjer so pokusi-li tudi slovensko oljčno olje, ki velja za eno najkakovostnejših na svetu, ter nekaterih drugih zanimivostih v notranjosti slovenske Istre. V osredju pa so bili seveda ka-kiji oz. praznik kakijev v Strunjanu, ki je svojo zgodbo začel leta 2001. Praznik, ki ga organizirata Turistično društvo Solinar Stru-njan v sodelovanju z gostilno Karjola Marezige, vsako leto pritegne veliko obiskovalcev, saj se je v teh letih razvil v enega najodmevnejših in najmno-žičnejših jesenskih prireditev v slovenski Istri. Z njim so pričeli, da bi pospešili prodajo samega sadeža, ki je bil do takrat v Sloveniji še dokaj neznan, in s tem povečali prepoznavnost kraja z zaledjem, ki je privlačen za turiste tudi po izteku poletne sezone. Obiskovalcem pripoveduje zgodbo nastanka prvih nasadov kakijev, na Stari celini naj bi ga začeli gojiti okrog leta Juršinci • 10-letnica medenega zajtrka v vrtcu Nepogrešljive čebele Zdrava prehrana je zagotovo eden od pomembnih dejavnikov zdravega načina življenja. Starši in vzgojiteljice morajo biti našim malčkom zgled, zato je prav, da jemo skupaj in se o hrani in načinu prehranjevanja tudi pogovarjamo. Med zdravo prehrano sodi tudi med. In kako je med zdrav, se zavedamo že v vrtcu. Prav v ta namen smo medse, v okviru projekta »Medeni zajtrk«, 10. zapovrstjo povabili čebelarje iz čebelarskega društva Juršinci. Otroci so okušali sladkobo medu, predvsem pa so spoznavali, kako koristen in zdravilen je med za zdravje. Čebelarji so nas sprva pozdravili s čebelarskim pozdravom »Naj medi«. Po zajtrku smo zapeli pesem Lojzeta Slaka Čebelar, najprej celotna šola, nato pa še vrtec. Čebelarji so nam veliko pokazali ter povedali o čebelarskih pripomočkih, ki spremljajo čebelarja pri svojem delu. Čebelarji ČD Juršinci skupaj s člani čebelarskega krožka so na zelo prijeten in otrokom razumljiv način predstavil čebeljo družino, njihovo življenje, delo čebelarja ter vrste medu. Otroci so dobili tudi informacije o delu čebelarja v čebelnjaku in pripravi čebeljih izdelkov za uporabo. Ugotovili smo, da je življenje čebel izredno zanimivo in pravzaprav precej zapleteno. Zato bomo čebele in njihove izdelke še bolj spoštovali, kot smo jih do sedaj. Ob 10-letnici medenega zajtrka so prejeli priznanje čebelarske zveze Slovenije Osnovna šola Juršinci, Občina Juršinci ter Čebelarsko društvo Juršinci. Namen medenega zajtrka v vrtcu je bil, da otroci že v rosnih letih spoznajo, kako nepogrešljive so čebele v naravi in kako pomemben in zdrav je med v prehrani. S pomočjo medu bomo v vrtcu še naprej skrbeli za svoje zdravje. D. Š. 5w5SËs31 Foto: arhiv občine 1870, v Strunjanu pa leta 1938, kjer jih je prvi zasadil Stanislav Knez. Danes se Strunjan ponaša s tretjino vseh nasadov kakijev v Sloveniji, ki jih gojijo še na Goriškem, Vipavskem, najdemo jih tudi na Dolenjskem in drugje. Vseh intenzivnih nasadov naj bi bilo danes okrog 20 ha, možnosti pa je še za širitev za 50 oz. 100 ha. Vse pogosteje, tudi po zaslugi praznika kakijev, ga sadijo tudi na Ptujskem oz. v SV Sloveniji. Najbolje ga je uživati svežega, na voljo bo do januarja. Zlato jabolko ali sadež bogov je izjemno bogat z vitamini in minerali, ima nekajkrat več vitamina C kot jabolko, vsebuje kar 30-krat več vitamina A kot jabolko, ugodno vpliva na oči, kosti, tkiva, dlesni, kožo, prebavo, čisti ledvice in jetra, krepi obrambni sistem in preprečuje vnetja ter Iz zlatega jabolka ali sadeža bogov Strunjanci pripravljajo številne dobrote, marmelade, peciva, kruh, rižote, frapeje, palačinke ... Za med je šla tudi kakijeva krostata. Foto: MG Med številnimi, ki so 19. novembra obiskali praznik kakijev v Strunjanu, je bil tudi Ivan Beranič s Ptuja. Ptujčani so tega dne preplavili prireditveni šotor, toliko jih je bilo. Skoraj z vsakim pa je šla gajbica ali dve sladkega kakija, tako da na prazniku prodajo skoraj večino svojega vsakoletnega pridelka. infekcije, zato ga je tudi tako priporočljivo uživati v tem času. Odganjal naj bi tudi utrujenost. Nič manj pa ne teknejo tudi dobrote oz. jedi iz kakijev. V slovenski Istri so že pravi mojstri v njihovi pripravi, skorajda ni več domače jedi, v kateri se ne bi našel tudi kaki, tudi v kruhu, sladoledu, pašti, rižoti, ku-skusu. Praznik povezujejo tudi s strokovnim delom, kulturnimi in zabavnimi nastopi. Praznik kakijev in z njim slovenska Istra pišeta uspešno turistično zgodbo, poučno in navdihujočo tudi za druge dele Slovenije, kjer ne manjka kakovostnih zgodb, a se večina, žal, „ne zna prodati". MG Gorišnica • Srečanje nekdanjih sošolcev Po 50 letih ponovno čez šolski prag »So dnevi, ki so vredni spomina, so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno, in so ljudje, ki jih rad srečaš.« 28. oktobra smo se sošolci in letniki 1951, ki smo pred 50 leti zapustili OŠ Gorišnico, zbrali na tradicionalnem srečanju, ki ga organiziramo vsakih pet let. Srečanja se je udeležilo 33 nekdanjih sošolcev. Začeli smo ga z mašo, saj smo imeli v svoji generaciji tudi dva mašnika patra. Potem smo se poklonili pokojnim sošolcem in jim v spomin prižgali svečo. Sledil je ogled osnovne šole, ki nam jo je predstavil sedanji ravnatelj Milan Šilak. Zelo nas je razveselilo, da sta se nam na srečanju pridružila nekdanja razrednika Heda Fric in Franc Kekec. Po ogledu smo ugotovili, kako drugače smo se mi v stari šoli stiskali v številnih skupinah ob zguljenih klopeh in mizah. Prijetno druženje z obujanjem spominov smo nadaljevali v šolski jedilnici. Vsak se je imel priložnost vse tja do poznih uric malo predstaviti in kar nekaj veselih, pa tudi manj veselih zgodbic, smo nanizali in si obljubili, da se ponovno srečamo po petih letih, kot je to že v naši tradiciji. Janez Rožmarin Foto: MG Foto: MG torek • 6. decembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Poljska • Ptujski gimnazijci pred krakovskim zmajem V najsrhljivejsem kraju v Evropi Poljska je dežela kot mnoge druge. Veliko polj, krasna stara prestolnica Krakov, blagoglasen in z nosniki malo arhaično zveneč slovanski jezik . zije že vrsto let hodijo tja. To je strokovna ekskurzija, na kateri mladina obmolkne. . Dijaki 4. letnikov ptujske gimna- Z nami ni bilo nič drugače. Obiskali smo namreč zloglasno taborišče Auschwitz. Še tako dobro pripravljena učna ura zgodovine, obilica prebranih knjig, pregledanih fotografij ali filmov o koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno te ne morejo dovolj pripraviti na trenutek, ko se sam znajdeš na mestu srhljivih zločinov nad človeštvom. Jaz sem tja želela, oblečena sem bila hladnemu novembru primerno in sem vedela, da po končanem ogledu od tam odidem; tam zaprti niso imeli te možnosti. Na Poljskem, v koncentracijskem taborišču Auschwitz, razdeljenem na Auschwitz I in Auschwitz II, imenovanem tudi Birkenau, so se med drugo svetovno vojno pod Hitlerjevim režimom dogajala grozodejstva, ki jih zdrav um nikakor ne more razumeti. Življenje taboriščni- kov je bilo zgolj životarjenje, vsakodnevno nalaganje težaškega dela zgaranim in shiranim Na Gimnaziji Ptuj prirejamo projektni dan na temo Človekove pravice, ki bo v petek 9. 12. 2016. Z delavnicami se nam bodo predstavile nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami ter Tomo Križnar in Dejan Babosek s filmom Strah. Če nehamo verjeti in si prizadevati za človekove pravice, bodo te izginile, tako preprosto je to in tega telesom, odvzem vsakršnega dostojanstva in lastne identitete že ob prihodu z vlaki, na katerih ni bilo potnikov s povratnimi vozovnicami, končni cilj enosmerne vožnje je bila mnogokrat Smrt. Mnogi so po mesecih ostudnega ravnanja z njimi v njej videli celo odrešitev. Pretresle so me fotografije izmučenih in obupanih obrazov taboriščnikov. Pretresla me je soba s shranjenimi lasmi, ki so jim jih ob prihodu odrezali, pretresel me je pogled na mo-dro-bela oblačila, ki so jih nosili, in pretresli so me pogradi, na katerih so spali. Ob fotografijah grozljivo sestradanih teles so se mi orosile oči ... Posebej strašno je poslušati o osebnih zgodbah taboriščnikov, poslušati o tem, kako starejša sestra nekega dne ni več našla mlajše sestrice, kako so se nadzorniki napili in so ljudi postavili v vrsto, streljali prvega, tretjega, petega, sedmega ... Človek, ki je pripovedoval to zgodbo, je imel srečo, v vrsti je stal šesti. Strahotno se je sprehajati med nepregledno množico ba- Foto: Marija Holc rak, v katerih so spali, stopiti v tesen prostor, kjer je moralo živeti trideset ljudi. Ogledovali smo si ostanke samic, v katere so jih zapirali in jim dobesedno odvzemali zrak za življenje, stati na mestu, kjer so jih s streljanjem pobili največ, in opazovati plamene sveč in vence rož, ki so jih obiskovalci prinesli v spomin na brez krivde obsojene na smrt. Boleče je gledati fotografije ljudi, ko še niso bili taboriščniki, preden so se znašli v Auschwitzu. Na fotografijah se smejijo, se družijo s svojimi družinami, ob večerih kartajo, imajo piknik v naravi, se bosi sprehajajo na obali ... Na fotografijah so povsem navadni ljudje, srečni ljudje. V noči z nedelje na ponedeljek, ko sem se že vrnila v varno zavetje svojega doma, nisem mogla zaspati. Podoživljala sem videno, pred očmi so se mi kot po tekočem traku prikazovale grozljive podobe. V spominu so mi ostali posamezni obrazi. Nesrečni, potolčeni, razboleli, resignirani. Zgrožena sem nad krutostjo človeka. Auschwitz je žalosten spomenik pošastnega obdobja človeške zgodovine, ki ga nikoli ne bi smeli izbrisati iz spomina sedanjih in vseh naslednjih generacij. Kraj, ki se ne bi smel nikoli zgoditi in nikoli več ponoviti. Je boleče spoznanje, kako razčlovečena je lahko človeška narava. In obenem opozorilo. Opozorilo, za katerega se zdi, da se mladih v različnih evropskih desničarskih skupinah sploh ne dotakne. Strašno je vprašanje, koliko grozodejstev se še mora zgoditi, preden se bomo iz zgodovine končno začeli učiti. A po ogledu Auschwitza in aktualnih dogodkih si ne morem kaj, da si ga ne bi - z bolečino v srcu - postavila. Tjaša Gajšek, ptujska gimnazijka iz 4. c Sveti Andraž v Slovenskih goricah • 18. občinski praznik in 15 let društva mladih Andreji Čuček posthumno plaketa za življenjsko delo »Brez slehernega dvoma lahko rečem, da so občine, zlasti majhne in podeželske, nezamenljivo in neprecenljivo prispevale k temu, da je Slovenija leta 2016 bistveno bolj urejena,« je na osrednji slovesnosti ob 18. prazniku občine Sveti Andraž zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Da občinski praznik prebivalce Sv. Andraža iz leta v leto vse bolj zbližuje, je dokazal tudi letošnji občinski praznik z množično udeležbo na osrednji slovesnosti ob 18. občinskem prazniku, ki so jo združili s 15-le-tnico Društva mladih Vitomarci. Slavnostni govornik na sobotni svečanosti je bil predsednik države Borut Pahor, ki je v uvodu poudaril pomen sodelovanja in enotnosti ter čestital občankam in občanom ob njihovem prazniku, mladim pa namenil izraze občudovanja in spodbudne besede za njihovo delo v prihodnje. »Letos ne praznujete le vi in vaši mladi ljudje. Letos praznuje petindvajset let tudi naša država. Že veliko pred praznovanjem je v meni dozorelo spoznanje, da imamo eno državo, svojo državo, a da se moramo bolj potruditi, da bomo imeli tudi eno domovino,« je dejal Pahor, ki je v nadaljevanju še izpostavil pomen občin, zlasti na podeželju: »Brez slehernega dvoma lahko rečem, da so občine, zlasti majhne in podeželske, nezamenljivo in neprecenljivo prispevale k temu, da je Slovenija leta 2016, 25 let po začetku naše držav- nosti, bistveno bolj urejena.« Županja ene najmanjših občin v Sloveniji Darja Vudler se je zahvalila predsedniku Pahorju, da je kot prvi predsednik obi- skal občino Sveti Andraž, mladim, ki so v občini gonilna sila, pa namenila naslednje besede: »Skozi predstavitveni film smo lahko videli, da ste mladi v naši občini nadpovprečno aktivni in imate odprtih veliko možnosti, da sanjate. Zato sanjajte veliko še naprej.« Več kot petsto zbranih je nagovoril tudi predsednik Društva mladih Vitomarci Rok Dolinar in se ob tej priložnosti še zahvalil vsem bivšim predsednikom društva za njihovo požrtvovalno in uspešno delo. S podelitvijo občinskih priznanj so se zahvalili še posameznikom in organizacijam, ki so s svojo prizadevnostjo še posebej izstopali in bistveno pripomogli k ugledu občine. Priznanje sta prejela učenca OŠ Cerkvenjak Nuša Čeh in Blaž Čeh, ki sta v preteklem šolskem letu nadpovprečno zaključila osnovno šolanje, ter zlata maturantka Eva Fekonja. Priznanje županje so podelili Tadeju Kostanjevcu za uspehe na športnem področju, Kulturno umetniškemu društvu Vitomarci ob 125-letnici delovanja ter Društvu mladih Vito-marci ob 15-letnici delovanja. Plaketo občine so za izredne športne dosežke izročili Boru Rehaku Frišu, posthumno pa so občinsko plaketo za življenjsko delo podelili Andreji Čuček. Priznanje sta prevzeli hči Hana in mama Milena. Proslavo so obeležili s kulturnim programom, v katerem so nastopili KUD Vitomarci (Tam-buraški orkester Vitomarci, Odrasla gledališka skupina, Vokalna skupina Avis), učenca POŠ Vitomarci Jaka Čeh in Nina Toš ter pianistka Nika Rojko. Monika Levanič Foto: ML Dobitniki občinskih priznanj in plaket z županjo Darjo Vudler, predsednikom komisije za priznanje Tomažem Tošem in predsednikom države Borutom Pahorjem. 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 13. decembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pred nami je že tretja adventna nedelja Vedno svetleje postaja na našem venčku, kmalu bo gorela že tretja svečka, svečka veselja, radosti. Zunaj, na prostem je hladno, mrzlo, zato dela na vrtu ni več. Zdaj je seveda v naših mislih bolj kuhanje, pospravljanje, med pospravljanjem pa naletimo tudi na predale s semenom. Preden se jih lotite, poglejmo najprej, kaj seme sploh je. Potem vam bo morda bolj jasno, zakaj seme kali ali ne kali, zakaj so nekatera semena slabo kaljiva že po enem letu, druga pa uspešno kalijo tudi več let. Ker v novoletnem času ni kaj pisati o delu na vrtu, se bomo v naslednjih nekaj člankih posvetili semenu. V zadnjih letih se veliko govori o domačih, avtohtonih sortah. Končno, 25 let po tem, ko sem prvič napisala, da so tudi stare, domače sorte vrtnin naša kulturna dediščina in bogastvo, se je nekaj zganilo tudi v naši domovini. Pa žal ne na strani stroke in tistih, ki so odgovorni, da zaščitimo tudi ta del naše dediščine, ampak na strani javnosti. Pomembno je, da se Slovenci končno zavemo pomena svojih korenin, naše zgodovine in prenehamo oboževati vse, kar prihaja iz tujine. Med drugim je pomembno, da ohranimo tudi svoje domače, avtohtone sorte. Vendar ne kar vsega povprek, saj je težko reči, da imamo avtohtone sorte paradižnika, kumar, ko pa so te vrtnine prišle k nam šele nekaj desetletij nazaj. Pomembno pa je tudi pravilno razmnoževanje, semenarjenje teh sort. Ohranjanje sort je velika znanost, zato je nujno, da vsi trenutni navdušenci nad vsem, kar je domače, zvedo vsaj nekaj osnov botanike in biologije razmnoževanja rastlin. Mnogi niti ne poznajo razlike med sorto, hibridom, avtohtono, domačo, udomačeno sorto in domačimi ekotipi, genotipi ..., zato bomo v naslednjih nekaj člankih spoznavali te izraze. Kaj je sorta in kako so sorte nastale Rastline botanično razvrščamo v neke skupine, tako jih znanstveniki lažje preučujejo. Najnižji, zadnji člen tega razvrščanja je vrsta. To je skupina živih bitij v populaciji, v našem primeru rastlin, ki so si med seboj podobne in se lahko skoraj vedno razmnožujejo samo med seboj. Seveda je natančnih znanstvenih definicij še veliko več, veliko je tudi izjem. Ampak za začetek spoznavanja pomena sort v vrtnarstvu to zadošča. V naravi poznamo samo vrste, med njimi se najdejo po večini samo že podvrste in različne va-rietete, ki pa jih običajno mi, navadni smrtniki, sploh ne ločimo več med seboj. Človek pa je že zelo hitro v svojem razvoju ugotovil, da ni treba prav vse hrane nabirati v naravi, s tem je porabil preveč časa in energije. Poskusil je in hitro mu je tudi uspelo sejati zanj pomembne rastline v bližini svojega doma in na enem mestu. Kmalu je ugotovil, da je treba pobirati seme najlepših, najbolj zanimivih, najbolj rodnih, skratka najprimernejših rastlin. Vsakemu plemenu, vsaki vasi pa ni bila najlepša enaka rastlina, najbolj okusen enak plod. Dokaj hitro so iz divjih rastlin nastale današnje gojene rastline, ki so se počasi, a vedno bolj po videzu, rasti in okusu oddaljevale od njim sorodnih vrst iz narave. Tako danes v naravi divjega zelja sploh ni, po drugi strani pa še vedno obstajajo predniki solate, paradižnika ... Ker imamo različne okuse, so se v nekaj desetletjih začele med seboj razlikovati tudi rastline iste vrste, vendar vzgojene v različnih naseljih, vaseh. Oblikovale so se prve sorte, čeprav so se tako poimenovale Domače sorte: zelje Ljubljansko je bilo še pred leti v vsej literaturi sanje. Foto: Miša Pušenjak imenovano kot najboljše za ki- šele čez veliko desetletij. Šele v preteklem stoletju, ko je seme-narjenje postalo velika industrija, pa se je nekomu zazdelo, da je treba tudi zakonsko opredeliti, kaj so sorte, kdaj lahko katero skupino rastlin imenujemo sorta in seveda, najpomembneje za lastnike kapitala, sorte tudi zaščititi. Zato lahko danes uradno sorta imenujemo skupino rastlin znotraj botanične vrste, ki so si predvsem v fazi, ko jih mi uživamo, med seboj kar skoraj enake. Tudi ko poberemo njihovo seme, morajo iz njega zrasti enake rastline. In ne nazadnje, ta skupina rastlin se mora vsaj v eni lastnosti razlikovati od drugih, že priznanih sort znotraj iste vrste. Torej imamo rastlinsko vrsto, ki ji rečemo fižol, latinsko (znanstveno, strokovno) Pha-seolus vulgaris. Ko se ga je lotil človek, je obstajala samo visoka vrsta. V stoletjih sta se razvili podvrsti nizek in visok fižol, še vedno pa govorimo o isti botanični vrsti. Različno barvo zrnja so imeli že stari fižoli, ki so jih gojili v Južni Ameriki, od koder fižol originalno izvira. Kasneje je človek s svojo usmerjeno odbiro izoblikoval skupine (sorte), ki so imele stročje brez niti, velika zrna, majhna zrna . , skratka celo število nizkih in visokih sort. Uradno je torej sorta skupina gojenih rastlin znotraj posamezne rastlinske vrste, ki so si med seboj skoraj povsem izenačene na zunaj vsaj v času, ko jih mi uživamo, katerih potomci so povsem podobni, enaki kot starši in ki se med seboj razlikujejo po vsaj eni lastnosti. Te skupine, sorte pa se med seboj že vedno lahko križajo in razmnožujejo, zato sodijo v isti botanični rod in vrsto (tudi podvrsto), čeprav so lahko posamezne sorte med seboj že zelo, zelo različne. Domače, avtohtone, posvojene sorte Še pred nekaj desetletji semena vrtnin ni bilo na policah trgovin. Vsaka gospodinja, če je želela prehraniti svojo družino, je morala sama poskrbeti, da je imela vsako leto znova dovolj semena za pridelavo hrane. Vsaka je potem po svoje razmišljala, katera rastlina je njej najlepša, najboljša in skoraj na vsaki kmetiji so se razvile nekoliko drugačne rastline, ki bi jih lahko poimenovali sorte. To domače seme sicer nikoli ni prestalo uradnih preizkušanj, vendar je odraz tega, kar so naši predniki nekoč uživali, potrebovali, torej nam lahko pove, kako so nekoč živeli. Te sorte imajo samo domača imena, ki so lahko za enako skupino rastlin (sorto) po posameznih vaseh, naseljih različna. Uradno jih ne smemo imenovati sorte, v resnici pa so to naše avtohtone sorte, ki jih končno le tudi bolj glasno in z večjim navdušenjem nekateri želijo ohraniti. Nekatere te domače sorte so naši slovenski žlahtnitelji spravili tudi na sortno listo Slovenije in danes obvezno tudi v katalog sort EU. Zato jih tudi uradno imenujemo sorte. Kot primer naj postavim zelje Ljubljansko, to je avtohtona sorta, ki je na sortni listi Slovenije in tudi v Katalogu sort EU. Iz njega je dr Mihaela Černe požlahtnila sorto Emona, to je domača sorta, saj je plod našega, slovenskega znanja. Poznamo pa se udomačene sorte, to so predvsem sorte, ki niso nastale v Sloveniji, a jih vendarle po več desetletji imamo za svoje. Najlepši primer je sorta zelja Varaždinsko. Po kmetijah v okolici Škofje Loke, v Poljanski dolini, v okolici Kamnika in tudi okolici Blok pa je še veliko domačih, samo z domačimi imeni poimenovanih sort, to so resnično naše avtohtone sorte, ki jih je treba ohraniti. Ne moremo pa z imenom domača ali avtohtona sorta imenovati nekega zelja, ki ga je nekdo na svojem vrtu razmnožil dva- ali trikrat. Potrebno je kar nekaj let razmnoževanja, da se ta rastlina (na primer zelje) vsaj malo razlikuje od tiste, katere seme se je kupilo v trgovini ali po pošti, ali tudi pobralo iz kupljenih plodov paprike, paradižnika ali kaj podobnega. Tudi avtohtona sorta se mora v eni lastnosti razlikovati od preostalih, ki jih imajo že poznane sorte. To razliko namreč da posamezni skupini rastlin ravno gospodinja, ki iz leta v leto z ljubeznijo razmnožuje. Naslednjič boste spoznali, kaj so hibridi, zakaj se jih ni treba bati. Kdaj sejemo in uporabljamo domače sorte, kdaj pa se je bolje odločiti za hibride, je odvisno povsem od vas, vaših želja, pričakovanj in okusa. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Domače razmnoževanje zelja - jasno je, da je šlo nekaj narobe, saj vse glave niso enake. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Hlevi za krave molznice V prosti reji je eno pomembnejših območij hleva ležalni boks, saj v tem delu preživi žival največ časa. Žival naj bi dnevno ležala vsaj 12 ur. Da bo žival preživela toliko časa v ležalnem boksu, mora boks zadovoljiti več kriterijev, in sicer: • mora biti dovolj velik (dimenzije boksa), • omogočati mora nemoteno leganje in vstajanje, • ležalna podlaga mora biti mehka in topla, • pregrade naj bi omogočale čim bolj sproščeno ležanje. Do začetka devetdesetih let je veljalo, da je dolžina 2,2 m dovolj, vendar so zaradi vse večjega okvira, predvsem starejše krave ležale z zadnjim delom na blatnem hodniku, zato je bila higiena vimena slaba, kar se je odražalo pri daljši molži zaradi čiščenja. Dodatno je z repom onečedila tudi boke. Dimenzije ležalnih boksov so se povečale na 2,5 m, očitno pa nekateri kar tekmujejo v dimenzioniranju ležalnih boksov, saj svetujejo dolžine do 3 m. Dolžina samega ležišča zadošča že z 1,9-2,0 m dolžine, preostanek, potrebuje krava za glavo in pri vstajanju, ko zaniha naprej. V starejših objektih lahko povečamo dolžino ležalnih boksov ob steni tako, da odstranimo steno in namestimo protivetrno mrežo. S tem omogočimo nemoteno leganje in vstajanje živali, hkrati pa hlev oskrbimo s svežim zrakom. Prav tako je pomembna širina boksa, saj preozki boksi onemogočajo sproščeno ležanje živali in lahko povzročijo poškodbe seskov. V nasprotju pa preširoki boksi omogočajo obračanje živali v boksu (predvsem prvesnic), ležanje povprek, s tem pa blatenje v bokse in kot posledico slabšo higieno živali. Svetovalna služba, Igor Tumpej, univ. dipl. inž. torek • 13. decembra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 19 EROIKA -Za vse življenje Trije izjemni vokalisti ob desetletnici obstoja skupine predstavljajo nov album z naslovom Za vse življenje. Na njem je zbranih 20 najlepših melodij, od tega tudi dve novi skladbi. Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor) na svoji skupni glasbeni poti publiko navdušujejo s prepoznavnim pop opera žanrom, v katerega so prirejene številne slovenske skladbe. Skupina je prejela platinasto ploščo za debitant-ski album, zlato ploščo za drugi album, dva gonga popularnosti, ki so jim ju namenili poslušalci, predvsem pa jim je v ponos videospot za skladbo Fortuna. V decembru bo trio še naprej svojo deseto obletnico praznoval tudi s svojim občinstvom na številnih koncertih po vsej Sloveniji. ANDREJ ŠIFRER - novi videospot za skladbo Ostan' pr' men' Kot smo v naši rubriki že poročali, je Andrej Šifrer v novembru z izidom prvega singla s prihajajočega albuma začel praznovati zavidljiv jubilej. 40 let je že minilo od začetka njegove kariere, ki pa jo pogumno nada- i nih odrov % Fllmoljub ljuje v drugačni podobi. Nova skladba Ostan' pr' men' nikakor ni značilna za njegov opus. Modernejši, hitrejši ritem poudarja, da je Šifrer zaljubljen v življenje in mladostnejši kot kadarkoli prej. V videospotu je želel preizkusiti, kako bi bilo, če bi se v mladosti po končani izobrazbi odločil za pravniški poklic in šele danes preizkusil svoje sanje v glasbenem svetu. V simpatičnem ljubljanskem lokalu Prulček so ustvarjalci videa za Andreja pripravili namišljen večer talentov, vlogo voditelja so namenili Timu Vodopivcu in izkazalo se je, da bi Šifrer tudi danes postal velika zvezda. NOCTIFERIA - Mara Noctiferia, legendarna domača metal zasedba, je pred več kot letom dni zaradi pobude, ki je prišla od ustvarjalcev radijske oddaje Izštekani, začela akustični projekt Transnatura. V teh dneh predstavljajo prvo skladbo iz prihajajočega albuma z naslovom Mara. Gre za predelavo skladbe z njihovega tretjega albuma Slovenska morbida (2006). V novi različici z uporabo godal in ženskih vokalnih vložkov napovedujejo, kaj vse lahko pričakujemo na novem albumu, ki bo izšel v petek, 2. decembra. Na ta dan bo mogoče album kupiti zgolj PARADA 2016 v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci! V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri riAGM Iaotio Ptuj d.o.o., RajSpova Ulica 16,2250 Ptu| Modrijani Gadi Ans. Vikend Navihanke Munda Štajerci Priporočamo v branje ... Chris Cleave: Zlato Tokrat nas je pritegnil naslov romana angleškega avtorja Chrisa Cleavea Zlato. V tem primeru ime označuje roman - res gre za odlično pripoved. Avtor mednarodne uspr&nicc P rova rota ? ' ' L '■ ■■V ' .Chris Cleave i Dejan Vunjak Manca Špik Vili Resnik Rok Ferengja Rok'n' Band Maxi Trio Ptujski kvartet Pihalna godba Markovci In seveda Luka in Pepi Kaj je človek pripravljen storiti za uspeh, čemu se je pripravljen odreči? Če gre za odločitev med športom in družino - bo zmagala prva ali druga ljubezen? Roman govori o kolesarjenju, o tistem, ki poteka na velodromih. V njem se prepletajo zgodbe dveh deklet in fanta - no, v romanu odrastejo v moškega in žensko. In potem je tu še otrok, ki zboli za levkemijo. Kdo bo »zmagal«, družina ali šport? Za nekatere to sploh ni vprašanje, za druge pa je. Angleški pisatelj Chris Cleave (1973) je po izobrazbi psiholog. Prepričan je, da se ljudje z leti razvijamo in rastemo, in enako se razvijajo in rastejo liki v njegovih romanih. V slovenščino je preveden tudi njegov roman Druga roka. Že čaka na branje ... Ocena: 5 l_e s 1. SH( 2. SAY t-V eAH ca HUR H L SHOUT OUT TO MY EX - LITTLE MIX AY YOU WONT LET GO - JAMES ARTHUF 3. DON'T WANNA KNOW - MAROON 5 feat. KENDRICK LAMAR 4. ROCKABYE-CLEAN BANDIT 5. BLACK BEATLES - RAE SREMMURD feat. GUCCI MANE 6. STARBOY - WEEKND feat DAFT PUNK 7. LOSE CONTROL - MATT SIMONS 8. HUMAN - RAG'N'BONE MAN 9. DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMI COMMONS 10. 24K MAGIC - BRUNO MARS 11. WOULD I LIE TO YOU - DAVID GUETTA WILLIS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8® 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor v Big Bangu Mega v BTC-ju v Ljubljani, kjer bo ob 18. uri potekalo podpisovanje albumov in druženje s celotno zasedbo. NATAŠA VESTER TRSEGLAV - Vedno znova Skladba Vedno znova je tretja skladba s prihajajoče Natašine de-bitantske plošče, ki bo izšla spomladi 2017 pri založbi Celinka. Pevka in pianistka Nataša Vester Trseglav je po izobrazbi skladateljica. Njen drugi dom je klavir. V zadnjih letih intenzivno raziskuje različne vokalne tehnike. Ustvarja glasbo za gledališke predstave in zasedbe različnih glasbenih zvrsti. Najprej je zaklenila na most Škratove sence nato Čarobno cesto, zdaj je na vrsti Vedno znova. Izid nove skladbe je Nataša pospremila z naslednjimi besedami: »V sodobnem, konfuznem času, v katerem živimo, si premalokrat vzamemo čas zase, za družino, za prijatelje. Življenje pa gre mimo! V času, ki prihaja, si vzemimo čas za prijatelje. Poklepetajmo z njimi, jim naklonimo objem, nazdravimo z dobrim vinom. V življenju niso pomembne stvari, ampak ljudje. Njihove zgodbe, občutki, topli objemi, solze smeha, žalosti... Vse to nas dela boljše. Dragi moji prijatelji. Vedno znova je za Vas. Hvaležna sem, da ste del mojega sveta.« Janko Bezjak Pr' Hostar Foto: splet Vsebina: Majhen podeželski hotel, skrit tako globoko nekje v globočinah Gorenjske, da v teh krajih ne vedo, kdo je Magnifico, se znajde v rdečih številkah, ker ima njegov direktor preveč lepljive prste in bankovce raje baše v svoj žep. Ker se lastnik zato odloči za prodajo, se hitro najde že nov kupec, hrvaški turbopodjetnik sumljivega, najbrž mafijskega porekla, ki namerava iz idiličnega hotelčka narediti prav fini kupleraj. Zaposleni zavihajo rokave, da bi prodajo ustavili, toda vsak načrt se jim izjalovi, tu pa je še direktor, ki ima seveda svoje načrte ... Že ptički pojejo, da je film nastal na osnovi krajših spletnih smešnic in podobno. Prav, prav. Po vsebini sodeč je prav vse fino nastavljeno za značilno komedijo nesporazumov, v katero je natlačene še obilo situacijske komedije, vse skupaj pa je začinjeno z značilno slovenskostjo, torej z obveznimi pretiranimi naglasi, ki jih v celoti razumejo samo lokalci, vsi drugi pa se bodo nad čudnimi zvoki občasno praskali po glavi ter seveda z obveznim dobrodušnim likom iz nekdanje bratske države, ki se skuša na vse kriplje integrirati v našo družbo, vendar se vse konča pri jeziku. Ampak nič hudega, kajti Balkan je čudna tvorba. Občasno se stepe do konca, potem pa interakcijo spremeni v poslovanje. Slovenščine se v tem kotlu res nima smisla učiti, zborne tako in tako ne govori nihče. K tej zmesi dodajte še občasni odmev Fawlty Towersa in Magnifica, pridih ljubezenskih zgodb in kriminalk in dobili smo dovolj štofa, da se filmu nekako uspe odviti do konca, ne da bi se že po 20 minutah vsebinsko izpraznil. Igralci vsi po vrsti izvrstno pokajo face in frise do karikaturnega absurda, rafaljirajo spakedrano pogovorno slovenščino nizkega registra, vendar z dovolj inteligentnimi nastavki, da ne izpadejo butasto. Film je predvsem parodija in norčevanje iz slovenstva, ki lepo pokaže, da smo še vedno takšni kot v času Martina Krpana, torej mali kriminalci, ki razmišljajo malo, ne vidijo dlje kot do prvega bankovca in s to svojo ponosno 'brihtnostjo' zažirajo sistem, vse druge pa vidimo kot kretene, ki jih je treba samo olupiti do golega. Skratka, kot je napisal eden od naših vrlih pisateljev, film Slovencem nastavi ogledalo in hobitska karikatura malih, toda sposobnih lopovov je seveda navdušila. Zato, ker smo kot narod natanko takšni. Filmu se vidi, da je skoraj ničelni proračun bil samo manjša ovira v neustavljivi energiji njegovih avtorjev. Zgradba zgodbe da slutiti, da fantje poznajo osnove scenaristike in v film smiselno zavijejo malenkosti, ki nato lepo oblikujejo pripoved v nekaj otipljivega. Igralci na srečo ne zapadajo v slovenski problem gledališčne komike, kjer hoče vsak 'smešni' igralec voditi prizor, kar običajno rezultira s kričanjem vsesplošnega preglasovanja drugih, ampak dialogi potekajo, kot je treba: najprej govori ena oseba in nato druga. Bravo. Matej Frece Pr' Hostar Igrajo: Dejan Krupic, Goran Hrvacanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Čulibrk, Luka Marčetic, Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bolte, Uroš Albert, Jože Robežnik Režija: Luka Marčetic Scenarij: Goran Hrvacanin in Dejan Krupic Žanr: komedija Dolžina: 95 minut Leto: 2016 Država: Slovenija 20 Štajerski TEDNIK Podjetništvo Kaj bomo danes jedli torek • 13. decembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK fižolova kremna juha, krompirjeva omaka, korenčkovajuha, gobov golaž, juha, juha, dušen ohrovt s begovi čufti, hrenovke, rižota s piščančjim ajdovi žganci, krompirjeva musaka pečen odojek, pečen krompirjem, bela polenta, jogurtovo pecivo filejem, kompot z mletim mesom, krompir, kuhana govedina, solata, sadje s kakavom solata, solata, solata, zapečene skutine jabolčna pita puding sadna torta palačinke Begovi čufti M1 u i Sestavine: čufti: 750 g mletega mešanega mesa (junetina, teletina, ovčetina), 100 g riža, 50 g paradižnikovega pireja, glavica čebule, 1 jajce, sol, mleti poper; omaka: 100 g masla, 50 g moke, 0,5 l juhe, sol, mleti poper; 1 jajce in 1 rumenjak, 0,5 dl kisle smetane. Riž kuhamo 7-8 minut, ga odcedimo in ohladimo. V posodi zmešamo vse sestavine za čufte, dobro pregnetemo in oblikujemo za manjši oreh velike žogice. Maslo segrejemo in na njem med mešanjem popražimo moko, a pazimo, da ne spremeni barve. Prilijemo juho in na hitro prekuhamo. V omako damo mesne kroglice in jih počasi kuhamo 15 minut. Poberemo jih iz omake in malo ohladimo. Zmešamo kislo smetano, jajce in rumenjak, vmešamo v omako in jo prevremo. Na koncu v omako vrnemo mesne kroglice in jih pustimo na ognju toliko časa, da se segrejejo. Kakavovo pecivo brez jajc Sestavine: testo: 3 jogurti, 300 g moke, 250 g sladkorja, 25 g kakava, 2 žlici sode bikarbone, 120 ml olja; glazura: 150 g masla, 150 g čokolade, 120 g sladkorja, 120 ml mleka. Vse sestavine za testo zmešamo z mešalcem dve do tri minute, da dobimo gladko zmes. Vlijemo jo v pekač in pečemo približno 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Ohlajeno pecivo prelijemo z glazuro, ki jo naredimo tako, da maslo raztalimo. Umaknemo s štedilnika in vanj vmešamo nalomljeno čokolado, sladkor in mleko, da dobimo lepo tekočo zmes. Prelijemo po ohlajenem pecivu. Okrasimo lahko še s smetano in sezonskim sadjem. ZPS • Čarobna osvetlitev? Da, toda poskrbimo za varnost Adventni čas je tu. Z lučkami skušamo svojim prostorom, hišam in vrtovom za nekaj časa nadeti praznično podobo. Ne glede na to, kako domiselni smo pri tem, pa ne pozabimo na previdnost, saj gre za izdelke, ki jih napaja elektrika. Božične lučke prodajajo le v času praznikov, zatorej lahko rečemo, da gre za sezonski izdelek. To dekoracijo praviloma kupujemo takrat, ko imamo precej stroškov z obdarovanji, po drugi strani pa za okrasitev ne želimo pretirano zapravljati, zato se pogosto odločamo za cenejše izdelke. Cenejšim včasih dajemo prednost tudi zato, ker za osvetlitev hiše ali dreves na vrtu ne zadošča le ena ali dve verigi lučk, ampak jih potrebujemo precej več. Tega se zavedajo tudi trgovci, zato ponujajo izdelke za vsak žep, med njimi pa so pogosto tudi taki z vprašljivo kakovostjo. Nasvet tržnega inšpektorata Pri izbiri svetlobnih nizov posvetite pozornost predvsem ustreznemu označevanju osnovnih podatkov, kot so: priključna napetost (vsaj 230 V, če se priključi na vtičnico), tok ali moč, nadalje navedba namena uporabe (notranja, zunanja), dolžina kabla med vtikačem in prvo žarnico (ta mora biti najmanj 1,5 m), priložena navodila za uporabo v slovenskem jeziku in varnostna opozorila v slovenskem jeziku na vidnem mestu, to pomeni, na svetlobnem nizu - na neodstranljivi nalepki, pritrjeni na kabel, v priloženih navodilih za uporabo ali na embalaži, ter namestitvi oznake skladnosti CE in prečrtanega smetnjaka (ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme). Tretjina svetlobnih nizov neposredno nevarnih Zgovorne so ugotovitve dveletnega projekta petih držav članic EU, ki so s sredstvi Evropske komisije v obdobju 2007 do 2009 testirale in preverile kakovost in varnost kar 196 prazničnih lučk, nekaj manj kot polovico pa so jih izdelali na Kitajskem. Kar 30 odstotkov vseh testiranih vzorcev je bilo neposredno nevarnih, pri 40 odstotkih pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost ali vplivajo nanjo, vendar pa ne usodno (vzorci niso ime- li opozoril, ali pa so bila pomanjkljiva, ni bilo tehničnih oznak). Najpogostejše resne napake so bile pomanjkljiva izolacija in neprimerno pritrjeni kabli, kar lahko povzroči električni udar. Skoraj četrtina lučk je imela pretanke žice za jakost električnega toka, ki potuje po njih, kar pomeni resno nevarnost, da se pregrejejo in povzročijo požar. Kaj lahko za večjo varnost storimo sami? Da bodo decembrski prazniki varni in veseli, se mora previdnost začeti že v Najpogostejše nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri preskušanju svetlobnih nizov (novoletnih lučk) v laboratoriju, so: • mehansko so lučke slabo dimenzionirane in ne prenesejo predpisanega mehanskega udarca, • ohišje krmilne enote (multifunkcijska naprava za izbor različne glasbe ali utripanja) ne zdrži mehanskega preskusa in je iz gorljivega materiala, • premajhen presek povezovalnega vodnika med lučkami, • prekratek napajalni kabel (med vtikačem in prvo žarnico, ta mora biti vsaj 1,5 m), • priključni kabel krmilne enote ni ustrezno razbremenjen, • ožičenje lučk ni ustrezno izvedeno - izvlačenje vodnikov iz grl lučk je možno z majhno silo, • neustrezna izolacija vodnikov pred dotikom delov pod napetostjo - samo osnovna izolacija. trgovini. Ne kupujmo cenenih izdelkov. Lučke kupujmo v trgovinah, ki jim zaupamo. Izdelki, ki so opremljeni s podatki o proizvajalcu, s tehničnimi podatki in opozorilnimi znaki ter imajo skrbno pripravljena navodila, so zelo verjetno FOTO: Splet varnejši kot tisti, ki teh informacij nimajo ali so pomanjkljive. Dekoracija na prostem zahteva drugačno izvedbo od tiste, ki je namenjena okrasitvi v stanovanju; biti mora obstojnejša in odporna na vlago in veter. Tudi nameščanje svetlobnih nizov zahteva pazljivost. Ne obešajmo svetlobnih verig po materialih, ki so hitro vnetljivi (zavese, suhe veje...), lučke in kabli se lahko pregrevajo in hitreje se lahko zgodi nesreča. Posebej pozorni bodimo pri priključevanju nizov. Poskrbimo, da bodo vtičnice enakomerno obremenjene, da ne prekoračimo zmogljivosti varovalk. Osvetlitve ne smemo pustiti brez nadzora. Ko odidemo z doma in zvečer, ko gremo spat, jih je treba ugasniti. Za večjo varnost skušajmo otrokom preprečiti dostop do svetlobnih verig. Občasno velja preveriti, ali se deli pregrevajo, ugotoviti, ali so se morda žice sčasoma razmajale in kako trdni so še priključki. Če je potrebno, zamenjajmo razmajane in utripajoče žarnice. torek • 6. decembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da bi bilo dobro od kuharjev zahtevati tudi nekaj pravopisnega znanja, samo kuhanje ni dovolj. Ker ob pogledu na zapisani jedilnik s »filanimipaprikami z pirejem« se človek hitro vpraša, ali so te paprike bile kaj boljše od slovenščine. Govori se \VOVAR/v ... da človek nekako še razume, ko nekdo za novoletno okrasitev v domačem okolju uporabi umetno smreko ali jelko. Pač živiš v okolju, kjer ta drevesca ne rastejo. Ampak ptujska občina pa je vendarle toliko blizu gozdov, da bi si lahko omislila naravno drevo, ne pa umetni surogat. Konec koncev mestna občina skoraj meji na šumarje, kjer imajo smrekovja za izvoz. Po tej logiki bodo majska drevesa prihodnje leto namesto gasilcev dobavljali električarji - in nam postavili betonski električni steber. ... da se nam v naši državi, kar se zdravstvene preskrbljenosti prebivalstva tiče, vendarle kažejo boljši časi. Statistika kaže, da se je iz Slovenije lani izselilo skoraj 6 tisoč državljanov, kar ^ TiíajíXO^ j^Qtpfí * P{j-ttn cOoJL} ríen >f KjCOJ^WL fCo¿LíQ¿ z nn rrvMi^ r^SoloJij pomeni, da so štirje zdravniki ostali brez pacientov. Še malo, pa bomo zdravstveno preskrbljeni. Če se le ne bodo izseljevali tudi zdravniki. ... da se po prej zapisani zdra-vstveno-prebivalstveni statistiki obetajo boljši časi tudi zdravstveno najbolj podhranjeni občini v našem okolju - videm-ski. Ob sedanjem izselitvenem trendu bo domača zdravnica »primerno obremenjena« čez slabih 300 let. Zdaj jo morajo Vi-demčani samo še prepričati, da bo tako dolgo čakala na svetlo bodočnost. ... da potem ko so slovenski čebelarji uspeli šolsko in še kakšno ministrstvo prepričati, da spada med v tradicionalni slovenski zajtrk, pričakujemo protiukrep mlinarskih lobistov. Iz svoje mladosti se namreč spomnimo, da smo jedli koruzne, ajdove in še kakšne žgance. Še okusnejše pa bi bilo, da bi se oglasili svinjski lobisti in proglasili za tradicionalni zajtrk meso iz tunke. Potem se ne bi hodili v vrtce in šole fotografirat samo predsednik vlade, kot seje letos ob medenem dnevu, pač pa bi na tunkoprišel celoten parlament z vso državno Foto: Tajno društvo PGC Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop ... 9 7 2 4 6 3 8 6 7 3 7 8 6 4 8 2 2 4 7 5 1 2 3 1 9 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik vvv ©© € GG Dvojčka VV ©©© €€ OOO Rak VV © €€€ O Lev V ©© €€ OOO Devica VVV © €€€ OO Tehtnica VV ©©© € OOO Škorpijon VVV © €€ OO Strelec V ©© €€€ O Kozorog VV ©©© GG Vodnar v ©© G Ribi VVV © GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 6. do 12. decembra. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 6. december 16:00 Majšperk, KPC, svečana podelitev listine Občina po meri invalidov 16:00 Lenart, Trg osvoboditve, božično-novoletni sejem, predstava za otroke Prav posebno darilo in prihod Miklavža ob 17:00; koncert zasebne glasbene šole Muziklub ob 18:00, sejem do 21:00 17:00 Ormož, Kerenčičev trg: Pravljični Kerenčičev trg, Dežela Seve-rolandija; Glasbeno-plesna Ledena pravljica in božični bazar OŠ Ormož 17:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, javni nastop učencev tolkal GŠ Slovenska Bistrica 18:00 Prepolje, domača gostilna, predstavitev knjige Jožeta Ekarta Spomin na gostijo Sreda, 7. december 09:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj, kuharska delavnica - peka piškotov 16:00 Lenart, Knjižnica, Miklavževa pravljična delavnica: legenda o Miklavžu 18.00 Ptuj, Muzikafe: delavnica Pot do izvora, z Natalijo Resnik Gavez 18:00 Rogatec, jedilnica OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:30 Lenart, Dom kulture, Božični koncert orkestra Slovenske vojske z Otom Pestnerjem Četrtek, 8. december 09:00 Ptuj, CSD, okrogla miza Pomoč ženskam z izkušnjo nasilja 10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj, zaključna decembrska prireditev z odprtjem ročnodelske razstave 13:00 Ptuj, galerija Magistrat, odprtje 6. razstave Iz ptujskih depojev -predmeti rimske vojaške opreme, odkriti na območju nekdanje vojašnice na Vičavi na Ptuju 16:00 Ptuj, Qcenter, Veni vidi vino mlado, predstavitev in degustacija mladih vin 16:30 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, delavnica izdelovanja voščilnic s kaligrafsko pisavo 17:00 Ormož, Kerenčičev trg: Pravljični Kerenčičev trg, Dežela Severo-landija; delavnica izdelave in postavitve lampijončkov, predstavitev mladih lokalnih ustvarjalcev... 17:00 Majšperk, OŠ, enota Vrtec, zimske urice za predšolske otroke, zgodbica in delavnica 17:00 Slovenska Bistrica, avla OŠ Pohorskega odreda, dobrodelna prireditev OŠ Pohorskega odreda 18:00 Slovenska Bistrica, Galerija grad, odprtje razstave Lirika črte - iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem, dela na papirju 18:00 Lenart, Dom kulture, Adventni koledar: praznični koncert kon- servatorija za glasbo in balet Maribor, podružnica Lenart 19:00 Ptuj, Mestni kino Ptuj, pogovor z Branetom Rončelom ob filmu Miles Davis Petek, 9. december 16:00 Cirkovce, trg, letni koncert FS Vinka Koržeta s sekcijami PD Cirkovce in prižig lučk na trgu v Cirkovcah 19:00 Vitomarci, Bar cisco Cobra, pletenje krdebačev 21:00 Ptuj, CID, Jazz v CID-u, duo Dialog, Miha Koren in Gregor Ftičar Mestni kino Ptuj Sreda, 7. december: 11:00 Filmska čajanka: Pisma sv. Nikolaju; 20:00 Zaveznik. Četrtek, 8. december: 19:00 Pogovor z Branetom Rončelom ob filmu Miles Daviš. Petek, 9. december: 16:00Zapoj; 18:00 Dekle z vsemi darovi; 20:15 Zaveznika. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Sonja Erlač, Zabovci 101, 2281 Markovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 6. decembra 2016 Videm • Tim Gajser obiskal svoja srčna navijača, zakonca Vaupotič Bo Marquez dirkal v Halozah? »Mogoče pa res enkrat« Podpisanemu dresu Marcosa Tavaresa se je v domu zakoncev Vaupotič iz Vidma konec novembra pridružila majica svetovnega motokrosističnega prvaka Tima Gaj-serja, ki jo je prinesel kar osebno. Patronažni sestri Andreja Ko-drič in Nataša Belšak, ki redno obiskujeta 99-letnega Maksimi-ljana in 90-letno Ano Vaupotič, sta zvestima navijačema 29. novembra pripravili prvovrstno presenečenje. »Vse tekme sta spremljala, sprejem v Makolah sem jima morala opisati do zadnje potankosti,« je povedala Kodričeva iz Makol. Zato jima je najprej priskrbela Timov podpisan plakat, ki seveda visi na vidnem mestu, motokrosistični junak pa se je odzval tudi na vabilo, da obišče zvesta navijača. Tako sta se obisku patro-nažnih sester pridružila Tim in Bogo Gajser. In veselje ob obisku je bilo iskreno, pristno. Maksimiljan, ki je 18. novembra dopolnil 99 let, je orošenih oči sprejel Timove in Bogove čestitke, majico, koledar, nogavice in zapestnico, seveda vse opremljeno s Timovo številko 243. »To pa je lepo presenečenje,« je dejala Ana, a takoj vprašala: »Kaj pa naj midva vama dava?« »Ko ob svojem prihodu vidiš to podporo, veselje pri najmlajših in najstarejših, to je tisto, kar največ pomeni. Veliko je želj po obiskih. Trudim se po svojih najboljših močeh, da obiščem tiste največje in najsrčnejše navijače,« je povedal Tim Gajser. Bogo pa je dodal: »To je resnično zadovoljstvo, ko narediš nekaj dobrega za drugega. Kot pravim, vse se plača, vse se vrača.« Ob tem je zakoncema še dejal, da nikoli ne smeta obupati, niti ko je najtežje. »Za vsakim soncem pridejo oblaki in za vsakim oblakom pride sonce,« je še dejal in Maksimiljanu obljubil, da ga s Timom obiščeta ob 100. rojstnem dnevu. »Če bom užival, bodo tudi rezultati« Slovenskega in svetovnega šampiona smo še povprašali o pripravah na novo sezono. »Treniramo, testiramo, motor je čisto nov. Upam, da bom dobro pripravljen, da bomo imeli dobro zimo, trdo bom delal, to ni dvoma. Sezona bo hitro pred vrati. Začne se konec februarja v Katarju, ob tem je letošnja sezona daljša za eno dirko, torej bomo imeli na koledarju 19 tekem, na katerih bo treba biti konstanten.« Na vprašanje, ali bo nova sezona težja, ko bo on tisti, ki ga bodo sotekmoval-ci lovili, pa je odvrnil »Braniti naslov je mnogo težje, vendar zato ne čutim dodatnega pritiska. Dal bom vse od sebe, skušal uživati. Če bom užival, potem bo tudi rezultat.« S podelitve v Videm Še dan pred obiskom v Vidmu je bil Gajser v Berlinu na podelitvi naslova za prvaka v najmočnejšem motokrosističnem razredu, kjer se je med drugim ponovno srečal s prvakom v razredu motoGP svetovno znanim Marcom Marquezom. »Ponovno sva se pogovarjala o motokrosu. Usklajevala sva datum, da bi skupaj vozila, a sva ugotovila, da sva oba na tesnem s časom. Ampak enkrat bova.« Seveda nas je zanimalo, ali ga bo pripeljal v naše Haloze, kjer je zapuščenih površin na pretek. »Mogoče pa res enkrat,« je odgovoril Tim Gajser, svetovni prvak MXGP 2016 iz Pečk pri Zakonca Vaupotič, ki sta letos obeležila biserno poroko, in šampiona Tim in Bogo Gajser Foto: Mojca Vtič 0K:00 Ljudski pevci v Vitomareih 11:30 Gostiln:) pri Francem 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Cccilijiti koncert v Stopercah 20:00 Zaključni koncert OŠ Deslraik 2015 21:30 Srečanje ljudskih pevcev v Majšperku 2.del 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPQVEDN1K več na spletni strani www.siptv.sf 0ft:00 Karitas-Dobrodeini koncert: 09:40 Ljudski pevci se predslavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Indijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Koncert vokalne sklip:ne Enigma 21:20 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani 08:00 Kronika iz občine llajdina 10:00 Kronika iz občine Sl.f šo 11:00 M:i:\.' - Oddaja iz preteklosti 12:30 Video slratii 15:00 Italijanska trgovina - v živo I S: 00 Oddaja iz občine S lati c 20:00 Hajdina - Martinova maša 21:30 Kronika iz občine llajdina 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: D orna va 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8.98,2.104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi tednik Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo me udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! Dormeo' 0> RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ^¡radi velikega o S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! torek • 6. decembra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Pesnica in Osnovno šolo Pesnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Pesnica. Vidimo se v torek, 6. decembra, ob 11.00 v Osnovni šoli Pesnica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. sazas Qs&ngís, ÍROfe HÜ BAGS SMORE 8MORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in Osnovno šolo Rogatec vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Rogatec. Vidimo se v sredo, 7. decembra, ob 18.00vjedilnici Osnovne šole Rogatec. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. j Vstop je prost. ^ oui Štaimki um www.radio-ptuj.siwww.tednik.si T mm mu ASAZAS Qaiäxt BAGS ^ SAZAS ^¡Sjgass. SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ribnica na Pohorju in Osnovno šolo Ribnica na Pohorju vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Ribnica na Pohorju. Vidimo se v četrtek, 15. decembra, ob 18.00 v telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v. radi o-p tuj. /tf 1 PILOT SAZAS