415 Novičar iz raznih krajev. K 50. službnemu letu je prejel fzm. Hess od presv. cesarja lastnoročno pohvalna pismo za velike zasluge od začetka svoje službe noter do vojska na Laškem, v kterih mu gre zraven maršala Radecki-ga naj večji del slavnih zmag; s tem prečastnim pismom vred je prejel tudi veliki križ imenitnega reda sv. Štefana. — Dr. Raudnic, ki je unidan, ko so se konji cesarske kočije splašili, presv. cesarico peljal v svoji kočii domii, je prejel v darilo zlato, dragoceno tobačnico, — kavar Gabesam , ki ji je iz kočije pomagal, brilanten perstan, kmet Striker pa, ki je s svojim vozom ustavil splasena konja, 500 gold. v sr. — Predsednik višje c. k. sodnije, grof Taaffe, je na Du-naji umeri 64 let star. — Trojih višjih razsodb imamo omeniti, ki se takole glase: „Če se kak dednik (erb) po po- 416 gojih posebnega kontrakla kako sni de d h i ni (^erbšiui) odpove, ne more potem ep odbiti oporoke zapustnika, ktera ee opira na to odpoved". — „Ce kdo v oporoki (testamentu) svoje „brate in sestre", od kterih dobro ve, da niso več pri življenji, za dednike (erbe) postavi, taka oporoka ni neveljavna, češ, da se je zmota pritaknila, ampak misliti se more, da se je zapustnik le v imenu zmotil, in pod besedo „bratje in sestre" le njih naslednike zapopadel". — „Ce je lastnoročno pisana in podpisana oporoka tako slabo in nerazločno pisana, da navaden bravec ne more zapopadka razumeti, vendar ne zgubi veljavnosti, ako je mogoče, po zvedencih (jepopiscih) zapo-padek iztolmačiti". — Na Šlezkem so zavolj goveje kuge na bližnjem Marskem živinski sejmi prepovedani. — Mesca listopada je slo po vsem cesarstvu 4 mil. in 446.700 pisem po pošti. — Da je res sila veliko ljudi na svetu, se spet očitno vidi iz števila prosnikov za službe pri novi dunajski upni napravi; 60 služb je za oddati, ponudilo za-nje se jih je pa 2496. — Izdelovanje železnic v Ga-licii gre hitro spod rok, zato, ker po nasvetu fzm. barona Hess-a pomagajo vojaki. Iz Bohnije v Krakovo je bila pO vojakih 5 milj dolga železnica v enem letu dodelana; na 6 milj dolgi železni cesti iz Dembice v Rzezov dela še zmiraj 6000 in v krakovskem okrožji 4000 vojakov. — Od vojske nič novega; pa če bi se tudi bilo kaj primerilo, bi ne bilo tako važno, kakor to: kaj bo rusovski car odgovoril na predloge austrijanske vlade, ktere smo v poslednjem listu naznanje dali. Nekteri časniki so terdili, da ti predlogi so ^poslednja beseda" (ultimatum) austrijanske vlade, al ker tega nismo verjeli, tudi nismo povedali; sedaj pa za gotovo slišimo, da se nismo motili, in pripoduje se celo, da le en predlog je šel v Petrograd, namreč ta: naj černo morje bode vprihodnje vsim odperto ^ueutral). Od več strani se sliši, da se rusovski car ne bo udal, ako se tistih čveterih, unidan naznanjenih stvari od njega terja; kar pa se tiče neutralnosti čer nega morja, je nek — kakor draždanski časnik piše — čara Aleksandra volja, jo dovoliti pod pogodbami, ki so v blagor Earope dopust-ljive. Iz vsega tega se vidi, da se v časnikih le zastavice ugibujejo, kakor kane, dokler ni nič gotovega znanega. — ,5Rusovski invalid" popisuje udajo (kapitulacijo) turškega mesta in terdnjave Kars-a, ki se je podala 27. dan p. m. slavnemu rusovskemu generalu Muraviev-u potem, ko je tako strašno lakoto terpela, da so že vse konje za živež poklali in jih le toliko še obderžali, kolikor jih je treba bilo za bolnike v bolnišnicah. Poveljnik rusovski je turški armadi, glede na nje izverstno junakost in čudovito stanovitnost, dovolil, da sme z vso častjo zapustiti terdnjavo, in je ukazal, sostradani armadi napraviti zdatno kosilo. Kar je bilo višjih oficirjev in rednih vojakov, so mogli ostati Rusom, nižjim oficirjem in brambov-cem je dovolil odhod domu proti poroštvu, da nikdar več v ti vojski se ne bojo bojevali zoper Ruse. Po tem je ostalo razun vikših oficirjev blizo 8000 vojakov ujetih, čez 6000 pa jih je izpustil. — Sedaj je za gotovo znana zaveza, ki jo je švedska vlada sklenila z angleško in francozko; v ti pogodbi se švedski kralj ni zavezal, v vojski pomagati Angležem in Francozom, ampak le v to, da ne bo odstopil nobene svoje dežele rusovski vladi ali jo zamenjal s kako rusovsko, in tudi ne bo dovolil Rusom nobene pašne ali ribške pravice na svoji zemlji ali po primorskih bregovih; — če bi pa utegnila rusovska vlada kaj tacega od švedske terjati, se je švedski kralj zavezal, to berž naznaniti ceearju francozkemu in kraljici angležki, da mu na suhem in na morji s siio pomagata, ako bi treba bilo« Tako se glasi zaveza. Da naši bravci razumejo, zakaj je ta zaveza , jim povemo, da rusovska vlada že od leta 1840 želi, ob bregovih Norvegije od švedske vlade en kos zemlje v last dobiti, da bi ondi napravila vojno Juko (printranipče za vojne ladije), kar bi utegnilo za sa- mostojnost Švedije in Norvegije nevarno biti, — ia zato ta zaveza. — Maršal Paskievič je s svojim zdravjem že toliko na boljeVn, da zamore važnise opravila opravljati.— Zibel za pričakovano dete Napoleonovo je že gotova; enaka je tisti, ktero je mesto Pariz v dar poklonilo rajnkemu Napoleonu, ko se mu je rodil sin, imenovani „kralj rimski", ali pozneje, ko je sreča Booaparte-tu ugasnila, ^vojvoda Reichstadt-ski".