ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
JANUAR 1980
OK ZSMS HRASTNIK
DELO NJENIH ORGANOV V LETU 1979
Če se ozremo na prehojeno pot v, letu 1979, ne moremo biti popolnoma zadovoljni z našipi. delom in doseženimi uspehi. Res je, da je predsedstvo občinske konference ZSMS na svojih sejah obravnavalo vse pomembnejše akte tako s področja gospodarstva kot negospodarstva. Organizirane so bile tudi razne oblike izobraževanja, katerih so se mladi tudi udeležili, vendar so bila ta izobraževanja predvsem za posameznike.	..
Kar se tiče samega akcijskega dela (brigade, pohodi, prireditve, informiranje) smo lahko v celoti zadovoljni, vendar menim, da bi tudi na tem področju lahko dosegli še Veliko boljše rezultate. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z našim političnim delom. Omejil bi se le na nekatere probleme, ki so. se še posebno odrazili v naši sredini. V prvih vrstah bi omenil primer TKI, kjer občinska konferenca ZSMS ni našla pravočasno pravilnega načina organiziranja mladinske . organizacije, kar je imelo za po-, šledico izredno pasivno obnašanje mladih v tej Sredini do vsega dogajanja. S konkretnejšo ak-<ajo in s sodelovanjem mladih v
TKI smo ta problem do neke mere1 razrešili, vendar še ne dovolj. V tej sredini bo potrebno še veliko truda, da bo mladinska organizacija zaživela v popolno; šti in si . pridobila mesto, ki^ ji pripada kot družbenopolitični organizaciji.
Podoben primer se nam poraja tudi v Sijaju, kjer pa smo naleteli predvsem na. nezainteresiranost s strani mladih, -kakor tudi na nezadostno povezanost vseh Subjektivnih sil v tej delovni organizaciji. Krivda za takšno stanje je vsekakor tudi na članih predsedstva OK ZSMS., ki od posameznikov niso ehergičneje zahtevali izvrševanje' Zadanih nalog.
Na zadnji seji smo sprejeli sklep, da je potrebno z neposrednimi kontakti vzpostaviti boljše medsebojne odnose in večjo povezanost. Tudi izobraževanje bo pripomoglo k večji zavesti posameznikov. Program idejnopolitičnega izobraževanja do julija 1980 je precej obširen in zahteven, vendar se. zavedamo, da le tako lahko pričakujemo; da Se politična aktivnost dvigne na višji nivo.
“če Se povrnem na akcijsko področje. Naša mladinska delovna brigada je v lanskem letu dosegla res lepe uspehe. S, svojim delom so tudi med občani-dokazali, da je. mladinsko delo nepogrešljiv faktor v naši družbi. Za
svoje prizadevno delo je MDB 3. julija prejela tudi priznanje kot najboljša brigada na republiški akciji Goriško 79. Za tak uspeh se gre zahvaliti tudi centrU za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS in njegovemu vodji,
Tudi na področju ŠLO smo dosegli viden napredek, Udeležili smo se vrste pohodov, kakor tudi ostalih akcij,-svojo aktivnost na tem področju pa smo pokazali tudi v zaključku akcije NNNP, kjer je mladina odigrala pomembno vlogo. V naslednjem
HOMANA
Prešlo je pet let od ustanovitve Titovega sklada Jugoslavije za šti-. pendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Fond je v tem obdobju prerastel v močan, solidaren organizem delavcev in vseh delovnih ljudi naše samoupravne skupnosti. S to plemenito in široko družbeno akcijo delovni ljudje stalno in aktivno uresničujejo revolucionarna dejanja tovariša Tita.
Titov sklad za štipendiranje ima danes milijonsko članstvo, več kot 13.000 štipendistov' in materialno osnovo preko 300 milijonov din. Štipendisti so, v' večini primerov, najboljši učenci in študentje, ki so vsestransko angažirani v svoji sredini. Organi sklada delujejo uspešno v občinah, republikah in pokrajinah in na nivoju: federacije.
...Na peti skupščini Titovega sklada so bile sprejete smernice za na-daljne delo, ki. temeljijo na ugoto- : vitvi, da je potrebno še nadalje delovati v smeri, materialne krepitve in družbenega,.poglabljanja pomena Titovega sklada. Krog, možnih koristnikov je treba razširiti tudi na otroke drugih delovnih ljudi in kmetov. Še nadalje je potrebno1 upoštevati osnovne kriterije za pridobitev štipendije iz teh sredstev, kot so: uspeh na delovnem mestu oziroma uspeh učenca ali študenta pri učenju, materialni položaj delavca' oziroma družine učenca ali -študenta, družbena, angažiranost,in moralno-politične -kvalitete ter druge kvalitete, ki so zapisane v družbenem dogovoru in Statutu Titovega sklada.
- Ena od pomembnih nalog Titovega sklada, je razširjanje družbene osnove sklada, kar pomeni, povečanje števila članov — delovnih ljudi, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in' družbeno-političnih organizacij. Potrebno je poglobiti njihov vpliv pri odločanju, oblikovanju in uresničevanju politiko štipendiranja, dodeljevanja- štipendij, povezova-
letu bomo morali malo več pozornosti posvetiti sprejemu prostovoljcev v enote TO in jih že pred samim-1 sprejemom v zadostni meri seznaniti s pomenom in vlogo SLO v naši družbi.
Ne vem, če je smiselno, da naštevam akcije na področju kulture, informiranja itd. Omenil bi samo še uspeh naše ekipe na republiškem tekmovanju Tito — revolucija — mir v Mariboru, kjer je zasedla odlično 2. mesto. Ekipa je bila sestavljena iz mla-
nju štipendistov s potrebami združenega dela in družbene skupnosti kot celote.
Smernice prav tako določajo, da se razpis; štipendij za leto 1979/80 izvede na podlagi določil družbenega dogovora, natečaji pa naj se razpišejo; v prvih mesecih tega leta, najkasneje pa do meseca maja.
Prav tako :je potrebno, da se organi Titovega sklada v republikah in pokrajinah dogovorijo z organizacijami združenega dela, da se delavcem, ki so prejeli štipendijo tega Sklada, omogoči: obveznost delovne organizacije, da delavca-šti-pendista po preteku študija; sprejme ponovno v delovno razmerje, da se zagotovi zdravstveno in so-
V začetku decembra sp se v Mladinskem domu .v Bohinju zbrali najodgovornejši mladinci iz vse Slovenije predsedniki in sekretarji , občinskih . konferenc ZSMS — na. tridnevnem delovnem seminarju, Med drugim so se pogovarjali tudi o uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti.
Del razprave je bil' posvečen mandatu predsednika, ki- naj bi bil leto ala dve .Do 'sedaj (so rekli udeleženci) so bili predsedniki v osnovnih organizacijah večkrat izvoljeni zgolj »naključno«, na zborih ali srečanjih in ne po nekem predhodnem kadrovanju. V osnovnih organizacijah, pa tudi na občinskih konferencah bo vsekakor potrebna večja pozornost ob kadrovanju. Kadrovska politika mora biti v mladinski organizaciji boljša kot je bila. do.sedaj.
Ob enoletnem -ali dveletnem mandatu pa bodo potrebni tudi izredno dobri odnosi med člani
dih Hrastničanov, Trboveljčanov in. vojakov kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja. Uspeh na tem tekmovanju bo vsekakor vzpodbudil ostale k udeležbi na podobnih tekmovanjih.
Želja nas vseh je, da bi takšne in podobne uspehe dosegali tudi v bodoče in se okrepili idejnopolitično delo znotraj naše organizacije.
Iz glasila OK ZSMS Hrastnik
cialno zavarovanje za delavca-šti-pendista in njegovo družino ipd. Delovna organizacija mora spremljati učenje, uspehe,- probleme in aktvinost delavca štipendista, ga obveščati o delu OZD, ter mu v svoji sredini omogočati tudi opravljati delovne prakse in podobno v smislu, njegovega nadaljnega povratka v delovno organizacijo, po končanem -študiju.
To je nekaj vidikov družbene aktivnosti Titovega sklada za štipendiranje mladih delavčeV in otrok delavcev! v naslednjem obdobju,-Stalno bogatenje prakse in uresničevanje zadanih nalog, zagotavlja polno uresničevanje te gioboke in humane ideje.
vodstev mladinskih organizacij. Vsak član naj bi bil v vsakem trenutku sposoben opravljati naloge, ki jih ima predsednik. Letna programska konferenca naj bo normalna oblika zamenjave kadrov. Več pozornosti bo treba posvetiti ne Samo sami organizaciji, ampak tudi oblikovanju stališč in delegatskemu prenašanju le-teh.
Kolektivna odgovornost naj bo le zbir individualnih orgovorno-sti, o njej pa ne smemo več go-vofitj^samo načelno in nasploh. Razpravo in pripombe k delovnemu osnutku nalog -ZSMS pri Uresničevanju pobude tovariša Tita o nadaljnjem poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti ter uvajanju enoletnega mandata bomo mladinci nadaljevali in dopolnili še na razpravah po občinskih konferencah in na seji republiške konference..
pom
VSEBINA TITOVEGA SKLADA
VSAK ČLAN SPOSOBEN OPRAVLJATI NALOGE PREDSEDNIKA
IZ VRST KAJAKAŠEV	KVIZ TITO, REVOLUCIJA, MIR
Ob koncu leta vsepovsod delamo razne zaključke, da bi ugotovili, ali smo v tekočem letu delali dobro, v kolikšni meri so bili doseženi načrtovani cilji.
Brodarsko društvo, kot eno od vodilnih in aktivnih športnih društev v Hrastniku, se lahko pohvali z doseženim delom in športnimi uspehi v minulem letu.
V začetku leta 1979 so nas pestile finančne težave, ker nismo
najhitreje in brez kazenskih točk, kar pa se mu na žalost v uradnem tekmovanju ni posrečilo.
Tudi ostali tekmovalci: Gnjidič, Halzer, Vovk in Seničar so kljub obveznostim v šoli in na delu dosegli zadovoljive rezultate. Ob zaključku sezone je bilo državno prvenstvo v Skopju. Naši tekmovalci se tekmovanja zaradi -okva-' re na kombiju niso mogli udeležiti, saj se je potovanje žalostno
V delavskem domu v Hrastniku je bilo -v decembru 1979'tekmovanje — kviz TITO-REVO-LUCIJA-MIR, z paslovom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Na kvizu so sodelovale ekipe iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja in vojaki iz kasarne heroja Rajka iz Celja. Vsako ekipo so sestavljali trije člani — mladinci OO ZSMS in trije vojaki. Za prijetno vzdušje pa je poskrbela
kulturna in folklorna skupina iz Trbovelj in naš ansambel iz Hrastnika Obzorje. Tekmovanje je bilo vseskozi napeto. Zmagala je' ekipa'iz Hrastnika, na drugo mesto so se uvrstili Trboveljčani, tretja pa je bila ekipa iz Zagorja. Tekmovalci so za sodelovanje in , trud prejeli knjižne nagrade.
• Vladimira Šinkovec, 8. c novinarski krožek
pravočasno dobili dotacije od Te-lesnokulturne skupnosti Hrastnik. Zaradi finančnih težav se naši najboljši tekmovalci niso mogli u-deležiti vseh pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Sčasoma pa je ta finančna težava prešla, tako da smo lahko z manjšimi težavami sodelovali na tekmovanjih.
Naša ekipa se je s prihodom Franca Bariča II iz JLA okrepila. Peter Kavzar se je -kot edini iz Brodarskega društva Hrastnik uvrstil v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Kanadi. Dosegel je 32. ‘mesto, kaf je viden rezultat. Svoje kvalitete je v Kanadi pokazal že na uradnem treningu, saj je- progo prevozil
končalo nekaj kilometrov pred Beogradom, ko je odpovedalo vozilo. Problem glede kombija o-staja v naših vrstah še naprej.
Naše društvo je bilo tudi organizator izbirnega tekmovanja Za državno reprezentanco in organizator republiškega prvenstva za člane. Sodelovali pa smo tudi v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«:
Zelo pomembno in razveseljivo je, da nam je telesriokulturna skupnost s finančno pomočJp o-mogočila, da uredimo svoj .prostor za vadbo, saj bomo tako lahko v bodoče trenirali v svoji lastni telovadnici.
D. R.
30 LET SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA
V letu 1980 praznujemo 30-let-nico uvajanja in uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov. Zato nosi tekmovanje, v znanju TITO-REVOLUCIJA-MIR v tem letu naslov Trideset let socialističnega samoupravljanja. V tekmovanje se vključuje tudi na-ša šola, zato smo občinskemu koordinacijskemu odboru prijavili ekipo OO ZSMS in ekipo naše pedagoške enote. Ker se bodo na občinsko tekmovanje uvrstili le najbolj pripravljeni tekmovalci, bomo najprej izvedli tekmovanje v razrednih skupnostih.
Vsaka razredna skupnost bo prejela štiri številke tednika Mladina, kjer bo’objavljeno gradivo za tekmovanje. Gradivo razredne skupnosti obravnavajo na raz-
rednih urah ali v drugi obliki. Nato bomo izvedli f razredna tekmovanja. Najboljši se bodo uvrstili, v šolsko tekmovanje, kjer bomo na podlagi doseženih rezultatov izbrali najboljše učence. Ti pa bodo nadaljevali tekmovanje’v občinskem merilu.
Na tekmovanje se bomo dobro pripravili, saj bomo tudi na ta. način lahko dokazali, da smo dobri pionirji in mladinca. To je hkrati;}tudi priložnost,.' da poglobimo znanje o. razvoju socialističnih samoupravnih' odnosov od sprejetja zakona o delavskem samoupravljanju v delovnih kolektivih pa~ do danes.
Predsedstvo OO ZSMS
OŠ NH Rajka Hrastnik
ŠTAFETA MLADOSTI IZ VOJVODINE
Na eni zadnjih Sej predsedstva konference ZSM Jugoslavije, je bilo sklenjeno, da bo ŠTAFETA MLADOSTI svojo večmesečno pot
s pozdravi tovarišu Titu za nje' gov 87. rojstni dan začela v žito-rodni Vojvodini.
NOVOLETNA OBDARITEV OTROK
Leto se je tako izteklo in ob zaključku drug drugemu zaželimo izpolnitev velikih in majhnih želja. Med nas je prišel tudi dedek Mraz, ki nlfs je razveselil z darili.
Predšolske otroke od 2. leta dalje je obdaril v Vrtcih in v kinodvorani. Obljubili so mu, da bodo v novem letu še bolj pridni, Prvo in drugošolce pa je dedek Mraz presenetil v šoli. Najmlajšim je srečanje s sivolasim dedkom veliko pomenilo. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo z rajanjem po vseh razrednih skupnostih do šestega razreda.
Učenci 7. in 8. razredov smo si za rajanje okrasili telovadnico, kjer so nas razveseljevali prijetni zvoki ansambla, ki so nas kar naprej vabili k plesu. Tudi nas je dedek Mraz obdaril.
Delovne organizacije Hrastnika so ob Novem letu namenile sredstva, za obdaritev otrok in učencev šole. Učenci osnovne šole smo bili nadvse veseli tudi kolektivnega darila delovnih organizacij — barvnega televizorja.
OŠ NH Rajka Hrastnik
OBISK V KLUBU OZN
Klub OZN je 14. decembra o-biskala tovarišica Lidija Šent-jurc. Pripovedovala nam je o fašizmu po svetu, pojasnjevala nasprotja med državami, kot so: Kampučija, Vietnam, Amerika in Latinska Amerika. Govorila je tudi o Jugoslaviji in njeni preteklosti, o odnosih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike in o atomskem orožju.
V tem pogovoru so člani kluba OZN in ostali zvedeli veliko zanimivega.
Ob zaključku smo se tov. Lidiji zahvalili za njen trud in ji predali šopek in kipec, ki so ga u-čenci : izdelali pri likovnem pouku, z željo, da se še snidemo in v našem klubu pogovorimo.
Vladimira Šinkovec, 8. c novinarski krožek
MLADINSKI CENTER
Mladinski center oziroma njegovi člani so imeli sredi novembra svojo ustanovno skupščino. Seznaniti vas nameravamo z nekaterimi najpomembnejšimi ugotovitvami in sklepi, ki so; jih sprejeli in ki jim bodo Služili kot smernice za nadaljnje delo.
Samo organiziranje Mladinskega centra je. narekovala potreba mladih po združevanju in uresničevanju nekaterih njihovih želja ih potreb. Sedanji, prostori nikakor ne bodo ustrezali svojemu namenu, če želimo v njih dejansko razvijati vsa področja dela, ki mlade privlačijo. Vendar je potrebno, da z delom pokažemo in dokažemo širši družbi, da Mladinski center opravičuje svoj nastanek in obstoj. Mladi naj bi s tem, ko imajo svoj prostor, čim
bolj smotrno izkoriščali svoj prosti čas.
Član Mladinskega centra lahko postane vsak mladinec od 14. do 27. leta starosti, če to seveda želi in če sprejema načela, pravila Mladinskega Centra ter sklepe njegovih samoupravnih organov.
Na skupščini so tudi imenovali samoupravne organe, njihove člane in podali okvirni program dela. Glavne naloge so med drugimi tudi; uresničevanje vzgojno-izobraževalnih nalog, kulturno-tehnično izobraževanje in dejavnost, politično izobraževanje in delo, mladinska srečanja, literarni večeri, glasbena srečanja...
Zaželimo jim veliko uspeha pri njihovem delu!
nr
PO POTEH REVIRSKIH REVOLUCIONARJEV
V soboto, 24, -novembra 1979 Smo se zbrali pri TVD Partizanu trije; mladinci ’ iz .osnovne šole NH Rajka, tri mladinke iz OŠ Borisa Pusta z. Mola, nekaj mladincev iz srednjih šol in trije rezervisti, da bi se udeležili pohoda iz Trbovelj v Zagorje. Z avtobusom smo se odpeljali v Trbovlje, od tam pa odšli do osnovne šole, kjer je bila proslava v spomin na narodne heroje iz Trbovelj. Ko je bila proslava končana, smo se postavili *v pohodno enoto in odšli po stari cesti skozi Trbovlje. Ko smo? zavili proti gozdu, se je kolona cepila. Mi smo
šli do partizanskih kmetij, kjer je bila .leta 1943 zveza za NOV. Tudi tam je bila kratka proslava, zatem pa Smo si ogledali nekaj slik narodnih herojev v domačiji. Nato smo se odpravili po strmi poti čez gozd na Klek, kjer smo zavili proti Slačniku. Tu smo pri gostilni dobili sendviče in čaj. Po krajšem počitku nas je pot vodila naprej v Zagorje na železniško postajo, kjer je bila pred spominsko ploščo padlim med NOB, osrednja revirska proslava.
Jožko Velikonja, 8. a
OŠ NH Rajka Hrastnik
Dolski strelci kmalu v svojih prostorih
Če je rokomet, na Dolu pri Hrastniku najbolj priljubljen, pa je strelstvo prav gotovo najbolj množična športna panoga,: Vsak deseti krajan te krajevne skupnosti je član strelske družine Ernesta Drakslerja, ki bo kot kaže, kmalu dobila svoj prostor pod soncem. Dolgoletnemu životarjenju, potepanju po raznih kletnih prostorih, nenehnim selitvam, skratka nemogočim pogojem je kot kaže konec. Želja peščice zagnanih entuziastov se bo končno izpolnila, družina, ki se z naglimi' koraki približuje svoji tretji desetletnici, bo v kratkem dobila svoje lastne prostore, svoj krov nad glavo.
Naklonjenost Kmetijske zadruge, ki je temu delovnemu in skromnemu kolektivu odstopila neuporabne prostore v podstrešju svoje zgradbe, so strelci sprejeli; z odprtimi rokami. Skopnel je zadnji sneg pretekle, zime, ko so se urno podali na delo. Ob pomoči TKS, ki je za obnovo prostorov namenila strelski družini 4 stare milijone, pa ob razumevanju nekaterih TOZD iz občine, so pridne roke vsak dan vidno spreminjale podobo zavrženega podstrešja. Dela in vanj vloženih ur
Seja predsedstva
Konec meseca decembra je bila sklicana seja predsedstva . občinske »konference Zveze rezervnih vojaških starešin, na kateri so poleg -¡pregleda zaključkov prejšnje. seje, obravnavali. ' tudi» poročilo o opravljenih izpitih za •starešine, jki iz različnih razlogov, ‘niso »bili prisotni pri prvih izpitih. Razpravljaliiso »tudi o organiziranju poverjeniške mreže za razširjanje revije Naša, o-bramba, sprejeli pa sp »okvirni program aktivnosti zveze rezervnih vojalških starešin v občini Hrastnik. Med »drugim »bodo tudi nadalje vso pozornost namenili izobraževanju članstva, sodelovanju z ostalimi organizacijami, pomoči pri 'usposabljanju mladih ali -izvedbi različnih / akcij in pohodov. .
»Ob 22. »decembru — Dnevu J»LA je »komandant 9, armade tov. Franc Tavčar-Rok podelil občini Hraš Lirik, srednjo plaketo. Priznanje republiškega sekretariata za ljudško obrambo je prejel »tov.
DAN
Vsako .leto., se 8. januarja učenci in delovni kolektiv; osnovne šole narodnega heroja Rajka spomnimo poslednjega, boja Pohorskega bataljona, kjer je v legendarni bitki padel tudi naš rojak' Jože Menih-Rajko.
Mladi, Svetlolasi skojevec, politkomisar Pohorskega bataljona; je nam, pionirjem in mladincem, svetal vzor, zato; vsako leto podeljuje šolska skupnost priznanje »8. januar«. Na podlagi' . razpisa, .šolske skupnosti ga sprejmejo pionirji in mladinci,» ki Se odlikujejo v samoupravljanju, tovarištvu, solidarno-
ni bilo malo. Kot pravijo, jih je doslej opravljenih že krepko čez 2000 in še jih bo treba. Pa vendar, dlan ko bodo končno svoj ■ objekt »predali namenu, ni več tako daleč! Upali so, da bo to 29. november dan republike. Kot kaže, bo treba z otvoritvijo počakati nekoliko dlje. Kajti radi bi postorili še to in ono, pa tudi nekaj inventarja jim' še manjka. Sicer bo tudi to, le počakati bo še malo treba, Pa nič ne de. »Če smo čakali toliko časa, bomo; tudi še nekaj dni ali tednov.« Tako- pravijo marljivi strelci, ki s ponosom razkazujejo nemalo storjenega. Svoje strelišče za zračna puško s petimi strelskimi mesti bi radi tudi avtomatizirali. Čeprav to ne stane veliko denarja: okrog 2 stara milijona, pa so zadovoljni tudi s tem, kar so dosegli oziroma, kar šo. uspeli s Skromnimi sredstvi in marljivimi rokami narediti. To pa ni tnalo, Od novih prostorov ne pričakujejo le dobrih rezultatov od svojih' ekip, »ki tekmujeta v medobčinski strelski ligi. Več si obetajo od načrtnega dela z mladimi, na katero doslej še pomisliti niso smeli.
I	J. P.
OK ZRVS Hrastnik
Ivan Srebotnik in Občinska konferenca ZSMS Hrastnik. OK ZRVS pa j»e po proslavi v »delavskem »domu podelila priznanja, ki. so jih prejeli: oddelek za ljudsko obrambo Hrastnik, postaja milice, osnovna šola »narodnega heroja Rajka, OK ZSMS in Branko Bradaševič. Plakete ZRVS pa so prejeli: Ivan Razdevšek in Boris Logar, Franc Kovač »ter David Srebotnik.
. Kot že nekaj let nazaj je »bilo, poleg proslave ob Dnevu JLA, organizirano tudi - športno tekmovanje, v katerem so se pomerile ekipe kasarne heroja Rajka iz Celja, OK ZSMS Hrastnik,' ŠD Invalid in OK ZRVS Hrastnik.
Na proslavi je slavnostmi »govor prebral' načelnik občinskega štaba TO. Hrastnik »tov. Boris» Logar, v kulturnem pnoigramti pa je poleg mladih recitatorjev in godbe pa pihala/ nastopil tudi Ljubljanski »oktet. ■
Jasna Kjosm
ŠOLE
sti, delu v razredni skupnosti, raz-: vijanjii bratstva in enotnosti m. po-.. dobnih kvalitetah. Priznanja. Sta .podelila predsednik.,šolske skup- . nosli in tovarišica ravnateljica, ob1.-. kulturni prireditvi v delavskem do-' mu. /~
Učenci in občani pa so si lahko ' ogledali tudi • dramatizacij'6 poslednjega 'boja.. Pohorskega. bataljona, ki so jo pod vodstvom tov. mento- ■ ric.e; izvedli učenci 7. in 8. razredov osnovne šole.
Predsedstvo OO ZSMS OŠ 'NH Rajka, Hrastnik
Pionirji v vseljudski obrambi
Izhajajoč, iz tega, da eno tretjino prebivalstva naše države predstavljajo otroci do petnajstega leta starosti in izkušenj, kakšen prispevek je ta generacija dala v naši narodnoosvobodilni borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem, 'Zveza pionirjev Jugoslavije zavzema pomembno mesto v sistemu vseljudske obrambe- Naši najmlajši občani in državljani del svoje aktivnosti izpopolnjujejo z bogastvom vsebin,. ki še kako prispevajo k u-sposabljanju za udeležbo v vseljudskem odporu v primeru potrebe, kakor so to delali njihovi predhodniki v narodnoosvobodilnem boju,
DA BI PIONIRJI lahko uspešno ^ opravljali svoje odgovorne dolžnosti v morebitnih iznenad-nih situacijah pri odporu napadalcu, se že sedaj, tako kot druge družbene strukture, organizirano pripravljajo skozi različne oblike in» vsebine obrambne vzgoje. Njihovo usposabljanje, kakor tudi usposabljanje drugih struktur, izhaja iz določil zakona o ljudski obrambi, v katerem je med drugim poudarjeno: »Usposabljanje in vzgoja mladine za obrambo in zaščito se organizira in^ izvaja v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah in v mladinskih centrih za vzgojo mladine. Osnovne, srednje in visoke šole organizirajo in uresničujejo usposabljanje mladine za obrambo in zaščito v okviru svojega celotnega- programa vzgoje in izobraževanja ter s posebnim poukom iz predmeta obrambe in zaščite.«
Pri uresničevanju zaključkov prve konference Zveze komunistov Jugoslavije, v katerih je
vad in veščin za vseljudsko obrambo. Vse to uresničujejo v pionirskih odredih prek različnih aktivnosti kot so, športna, planinska, tehnična kultura, kultur-no-zabavna dejavnost in podobno, poleg rednih vzgojnoizobra-ževalnih oblik pri rednem pouku. Program vsebuje tri dele.
V prvem — se pionirji spoznavajo s splošnimi postavkami naše koncepcije vseljudske obrambe in halogami pionirske organizacije v vseljudski obrambni vojni. Drugi del zajema osvajanje znanja in obvladovanje praktičnih veščin in tretji del — spoznavanje borbene preteklosti in revolucionarnih pridobitev naših narodov in' narodnosti, s čimer se razvija socialistični patriotizem in ljubezen do svoje domovine ter aktivno družbenopolitično življenje. V prvem delu programa pomembno mesto zavzemajo: značaj in koncepcija vseljudske obrambe, sistem naše ljudske obrambe in vloga oboroženih sil ter civilne zaščite, spoznavanje načinov bojevanja in vrste orožja ter strukturo zveze pionirjev v vojnih pogojih.
Pridobivanje in osvajanje znanja in.; veščih za vseljudsko obrambo in za ravnanje ob elementarnih nesrečah, je vsebina drugega dela programa. V tem delu se pionirji usposabljajo za osebno in kolektivno zaščito v primerih nuklearnega napada ali napada z bojnimi strupi', z ravnanjem v primerih elementarnih nesreč, v prvi pomoči, v izvidniških in opazovalnih veščinah, z gibanjem in orientacijo v naravi, š pohodnimi in taborniškimi veščinami ter z rokovanjem s tehničnimi sredstvi.
med drugim poudarjena večja aktivnost organizacij v moralnopolitičnih in psiholoških pripravah .vseh slojev, prebivalstva za vseljudski odpor vsaki agresiji, pri čemet, ima velik pomen razvijanje,,; socialističnega patriotizma in vzgoja moralnih vrednot, ki jih je oblikovala naša revolucija, je Zveza pionirjev Jugoslavije leta 1969 izdelala enoten program vzgoje za vse pionirje v državi.
- Usposabljanje 'mladih generacij;; in njihovo - vključevanje v enotni obrambi sistem Jugoslavije, ter izdajdljivost v primerih elementarnih nesreč --- . sta bila osnova za izdelavo programa vzgoje; in usposabljanja pionirjev za pridobivanje znanja, na-
Tretji del programa vsebuje teme prek katerih 'se spoznavajo z borbeno preteklostjo, moralno-etičnimi vrednotami naše revolucije» in s "pridobitvami narodnoosvobodilnega boja in socialistične devolucije. ;V ospredju so teme: revolucionarna pot Zveze komunistov Jugoslavije, osnovanje in razvoj SKOJ ter mladinsko revolucionarno gibanje, življenje in delo tovariša Tita, zveza pionirjev v NOB in danes poleg borbenih, revolucionarnih in domovinskih pesmi, različnih ak-r cij in aktavnosti ter manifestacij v pionirskih odredih. Program je oblikovan na okvirnih temah. V pionirskih odredih se
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) programi konkretizirajo, razdelijo in prilagajajo posebnostim posamezne organizacije oziroma odreda, starostnemu sestavu pionirjev, stopnji že pridobljenih znanj, tehnični opremljenosti in drugim pogojem v odredu.
Program se 'uresničuje na pionirskih sestankih, izletih, spominskih pohodih, na posebnih tečajih, s praktičnim delom in z demonstracijami tako v okviru redne vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Pri izvajanju programa nudijo pomoč tudi organizacije rezervnih vojaških starešin, ZZB NOV, JLA, enote: teritorialne obrambe in civilne zaščite ter druge. S spoznavanjem tem, ki jih vsebuje program, pionirji pridobivajo nova in poglabljajo že osvojena znanja iz obrambe in zaščite.
VZGOJA NA TRADICIJI NOB
Pri izdelavi programa vzgoje in opredeljevanju vsebine ima vsekakor velik pomen spoznavanje naše bogate revohicionarne preteklosti, razvijanje patriotskih čustev, negovanje borbenih in revolucionarnih tradicij naših narodov in narodnosti ter spoznavanje izkušenj naših najmlajših v narodnoosvobodilnem bo-ju. Znano je, da so še že od prvih dni vstaje, vzporedno z u-stvarjanjem svobodnih ozemelj in pivih narodnoosvobodilnih enot, na mnogih področjih^ naše domovine začele ustvarjati pionirske organizacije in enote.
Zgledujoč se pri starejših ili pod njihovim vodstvom, so otroci po svojih možnostih in sposobnostih nudili dragoceno pomoč, borcem in enotam, ki so Se borile proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Na prvem kongresu USAOJ — Ujedinjeiii savez antifašističke omladine Jugoslavije — od 27. do 29. decembra 1942. v osvobojenem Bi-haču, je mladina sebi postavila nalogo, da formira Zvezo pionirjev Jugoslavije kot masovno organizacijo najmlajših borcev Jugoslavije. V osvobojenih vaseh irt mestih so se otroci zbirali okrog partizanov, poslušali o grozodejstvih okupatorja, o trpljenju in podvigih borcev-parti-zanov in enot. Vzporedno z nastajanjem partizanskih čet in odredov, rojevanjem ljudske oblasti so v narodnoosvobodilnem gibanju nastajale otroške čete, odredi, straže in odredi. V_ zgodovini NOB je zapisano, da je bila pri nas formirana prva pionir-ska-mladinska divizija, kar je bila edinstvena formacija V vojnih razmerah na svetu.
Iz naše NOB so izšle svetle osebnosti otrok, kakor so Boško Buha, Lav Popov, Fanai Kočevska, Gina Vuksan, Marjan Štoka, Boja Rakič, Nikola Vlaisavljavič ter mnogi drugi. Na prvem kongresu mladine Srbije je tovariš Tito, ko je dajal priznanje našim najmlajšim v revoluciji, dejal;
»Kadar gredo v borbo ljudje, vojska, ki jo je država ustvarila, Odrasli ljudje, potem je to njihova dolžnost do svoje domovine, to je dolg vsakega državljana in rodoljuba. Toda, kadar gredo v borbo. brez. mobilizacije, prostovoljno, otroci dvanajst, trinajst, štirinajst, petnajst in šestnajst let stari, vedoč, da bodo v boju padli, potem je to mnogo več kakor dolg do domovine, potem je to nadčloveško junaštvo mladih ljudi, ki žrtvujejo Sebe, čeprav še niso bili stopili v življe-
nje, da bi bila bodoča pokolenja srečnejša.«
Pri programiranju in uresničevanju koncepcije Vseljudske obrambe in naše vojne doktrine ter mesta in vloge družbenopolitičnih organizacij, ima Zveza pionirjev Jugoslavije glede na števi-
Tik ob reki Sotli, ki predstavlja naravno mejo med SR Slovenijo in Hrvaško, zraven Podčetrtka, se nahaja najmlajše slovensko naravno zdravilišče — ATOMSKE TOPLICE. Obdano je z blagimi griči, ki so poraščeni ž iglavci iii listnatimi gozdovi, prav tako pa je to področje bogato z vinogradi.
V okolici Atomskih Toplic se nahaja mnogo krajev, ki so bogati s kulturnimi' in zgodovinskimi' Znamenitosti, kot so: KUMROVEC (12 km), rojstni kraj tovariša TITA, dom borcev NOB in mladine Jugoslavije, TREBČE (15 km), muzej tovariša . Tita, KLANJEC (16 km), rojstni kraj in galerija kiparja Avgusta Augustinčiča, KNEŽEC (15 km), domačija Borisa Kidriča, preurejena v muzej, OLIMJE (3 km), druga najstarejša apoteka v Evropi, grad PODČETRTEK in drugi. V te in še druge kraje (Rogaška Slatina, Krapina, Trakoščan) so organizirani vsakodnevni izleti -t last-
nim avtobusom. Gostom je omogočen tudi ribolov v reki Sotli, lov V okoliških gozdovih, sprehodi v hribe, uporaba trim steze, ples v hotelu itd
Za začetek razvoja Atomskih Toplic se šteje leto, 1966, ko je Turistično društvo iz Podčetrtka zgradilo prvi leseni bazen in najnujnejše kopališke objekte. Obiskovalcev m bilo iž leta v leto ■ več. Konec leta 1971 je Atomske Toplice prevzelo v upravljanje ZG-—TTG iz Ljubljane. Povečano, zanimanje in čedalje večje število gostov je ime-
lo članstva, velik pomen pri usposabljanju in pripravah v okviru ostalih družbenopolitičnih organizacij za vseljudsko obrambo. Ker bodo oni prav tako kot njihovi predhodniki v veliki narodnoosvobodilni borbi, V morebitni bodoči vojni uspešno iz-
lo za posledico zgraditev sodobnejših kopaliških in gostinskih objektov. V. letu 1978 je bil.zgrajen tudi sodoben hotel B kategorije »Atomske Toplice«,
Voda v Atomskih' Toplicah je po številnih analizah priznana za radioaktivno; hidrokarbonatno, oli-gomineralno in hipotermalno, s temperaturo od 35° do 42° C. Kot zdravilno sredstvo se uporablj a za pitje in kopanje.
Zdravilišče ima samostojno zdravstveno službo, kjer sta zaposlena dva Zdravnika, dve medicinski sestri, šest fizioterapevtov in ostalo pomožno medicinsko osebje. V hotelu »Atomske Toplice« je sodobno urejen bolniški oddelek Z vsemi spremljajočimi prostori za Zdraviliško zdravljenje. Pri izvajanju terapije se opravljajo fizikalne procedure, kot so: kinezi terapija, mehano terapija, elektrotera-pija, termoterapija, ekstenzi in še drugo.
Poslovanje v hotelu je celotno. V njem je zaprt bazen s termalno vodo, kadi za. kopanje in opravlja-: nje zdravstvenih storitev, trim ka-. binet, savna, frizerski salon, klub--ski prostor ža'družbene igre ipd. V kopališču Atomskih Toplic pa je. gostom na voljo restavracija, od-; prt bazen, otroški bazen, manjši . kamp, 30 ležišč .v hospitalnem od-:
: delku in 25 v spalnih prikolicah.-.Poslovanje y kopališču je sezonskega. značaja.
vrševali svoje odgovorne dolžnosti v vseh situacijah odpora in s tem prispevali, da bo vsak kotiček naše domovine obrambni jež za vsakega napadalca.
Svetislav NIKOLIČ
HUMORESKA
ONA
Stvar ni V tem. Ne, sploh ne, Stari moj! Nič nimam proti hotelom, restavracijam, planinskim postoj ankam. Bogata založena mi-. ža me privlači, rad sem v dobri: družbi in vsesplošnem veselju, pa Vendar ... Ostal bom doma: Novoletno noč bom preživel z njo v, postelji, samo z njo, razumeš!
Prvič sem jo videl v neki trgovini. Kdo bi si mislil! V navadni davno pozabljeni trgovini pikantnega perila na samem koncu ulice sem jo odkril. Njo, meni naj dražjo.
Bila je — kot se reče --- ljubezen na prvi pogled. Pomisli, iskal' sem jo skoraj celo leto, doživljal zaradi nje ponižanja in neuspehe in sedaj je kar naenkrat tu, pred mano, me mami z neko čudno , si-1 Ib. in čari, ki se'jim nisem mogel upreti,-
Res je’ bila izredna, prav moj tip. Idealna Velikost, rjava, v bokih ne ozka ne preširoka, vitka in čudovito nežna. Takšne prilike ne moreš pustiti kar tako, stari moj. Samo trenutek napetosti, en gib, moder trik je bil dovolj in že je bila moja. Vzel sem jo pod roko in jo, kaj bi drugega, »odvlekel« v sobo. Vse je šlo gladko, ni se upirala.
Nežno sem jo položil v posteljo, jo božal s pogledom zaljubljenca ih komaj čakal, komaj čakal, da jo...
Ostalo, predvidevam, že veš. Oh, ne vprašaj! Seveda. »Navlekel« sem jo, »nataknil«, kot bi rekel ti.
Pravzaprav delam to vsak večer. Verjemi, ne morem več brez nje stari moj; ona je moj sen, vedno mehka, topla... vedno voljna... Vse je jasno, kajne? Čislane mi še, da tudi tebi zaželim takšne' užitke ih... srečno novo
1979...
: Jaz ga bom dočakal ž njo, pravzaprav v njej, v moji najdražji PIŽAMI!
Dopisujte v Glas mladih
Kam na oddih in izlet?
Zdravilišče Atomske Toplice v Podčetrtku