2. štev.
Februarij. — 1887.
Letnik X.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Kaj je katoliška cerkvena glasba?
(Dalje in konec.)
Isto velja tudi o drugih lastnostih, ki se navadno cerkveni glasbi prisojajo n. pr. da mora biti pobožna, vzvišena, mirna itd. Ne glede na to, da ta znamenja ne veljajo izključljivo samo za cerkveno glasbo, sme se tudi trditi, da o njih soditi je popolnem subjektivnemu menenju prepuščeno. Le-to pa je v svojih sodbah nezanesljivo, ker cesto nij nič druzega, kot izraz nespravljivega sovraštva in pokvarjenega vkusa. Glasba, ki tega k pobožnosti vnema, unega v pobožnosti moti; vsaj tako smeta obadva trditi, in kdo jima more nasprotno dokazati? In vendar mora tudi pri tem vprašanji neko objektivno vodilo biti. Poskusimo postaviti tako vodilo. Vsak živi organizem loči od sebe tuje mu snovi. Enako tudi katoliška cerkev nobene glasbe ne more svoje smatrati, ki se ne strinja z njeno notranjo naravo. Ta notranja narava ali bistvo je pa najjasnejše označena po svojem imenu. Katoliška, t. j. vesoljna je cerkev, namenjena vsemu človeštvu za vse veke do konca dni. „Pojdite po vsem svetu in učite vse narode", glasil se je mandat apostolom dan ; in: „Jaz ostanem pri vas do konca sveta" bilje pečat, ki gaje Bog sam pritisnil. Katera glasba se torej ujema s katoliško t. j. vesoljno cerkvijo? Ali vprašajmo najpred: Katera glasba se ne ujema ž njo? Prav gotovo se ne vjema: 1) popolnem narodna glasba, bodi-si že nemška, italijanska, francoska ali slovenska, in ako bi bila tudi toliko mogočna kakor Beethoven-ova; kajti v katoliški cerkvi nij mej med narodi, in cerkvena glasba, katera izraža le nemške ali italijanske umetnijske ideale, kakor n. pr. Beethovenova missa solemnis Verdi-jev Jlequiem, ona eo ipso ne more biti katoliška cerkv. glasba, ker v svoji narodni omejenosti nij v stanu, cerkev spremljevati k vsim narodom. S katoliško ali vesoljno cerkvijo se gotovo tudi ne ujema; 2) popolnem subjektivna glasba, iz katere odseva gola umetniška individuvalnost tega ali onega skledatelja; kajti, kar je subjektivno, nij splošno; 3) gotovo tudi ne popolnem moderna glasba, ki izražajoč le ideje svojega časa ž njimi tudi zgine, in katera uklanjaje se „milostnemu" občinstvu tudi njegovim lahko-nožnim stopinjam sledi; kajti kar je po času omenjeno in spremenljivo, nij
vesoljno; in 4) gotovo tudi taka glasba ne, katera se v najvgodnejših slučajih le po večjih mestih zvrševati more n. pr. Haydn-ove, Mozart-ove in Beetho-ven-ove maše; kajti kot katoliška cerkvena glasba mora svoj prostor v vsaki celo v najubožnejši vaški cerkvi dobiti in se ondi glasiti. Logika nas toraj sili, da pripoznavamo rek: Glasba katoliške cerkve mora biti splošnega ali vesoljnega značaja, akohoče biti katoliška cerkvena glasba. Biti mora glasba neminljive ali večne vrednosti, ter tako trdno utemeljena v človeški naravi, da velja za vse narode in čase, da se strinja z vsemi okoliščinami, da je vzvišena nad spremenljivostjo raznega vkusa, da je razumljiva, a da se vendar da lahko zvrševati.
Imamo-li tako glasbo? Ako dandanes govorimo o glasbi, pravi pisatelj izvrstne knjižice „Choral u. Liturgie", mislimo najpred na moderno glasbo. Ne moremo pa zadosti povdarjati, da se nahaja še druga vrsta glasbe, ki je starejša od moderne, ki je celo njena podlaga: in to je tako zvana naravna glasba. Da o njej dobimo pravi pojem, treba, da si odmislimo vse, kar je človeški duh za usovršbo današnje glasbe izumel: harmonijo, takt, gotovo odločeno dolgost tonov, kromatično spreminjavo not i. dr. Vprašajmo, kaj pa potem še ostaja? — Odgovor: Lastit element in duša glasbe, t. j. ona naravna melodija, ki jo je Stvarnik človeku z jezikom vred podelil, toraj melodija človeškega jezika, ki je korenina in podlaga vsi glasbi. Čem bolj se namreč govornik navdušuje, tem srečnejši in čustvenejši mu postajajo naglasi, tem bolj se kaže glasbeno - melodični element jezika t. j. ono posebno naraščanje in padanje tona ali modulacija glasu. Ta naravna glasba je toliko stara kot svet, je enako naravna kakor izgovorjena beseda, je ona glasba ali oni glasbeni jezik, ki ga je človek sprvega rabil, kadar je govoril s svojim Bogom, da mu je razodeval svoje veselje in žalosti, da mu je izražal svojo prošnjo in zahvalo. Znano je, da je bil jezik starodavnih narodov, kadar so z Bogom govorili — petje. Pevajoč so molili in molijoč so prepevali. Naravna glasba je toraj ona, koje zakoni, sloneč na naravni osnovi človekovi, pečat ali znak naravnosti na čelu nosijo, t. j. ona glasba, katera se na najnižji stopnji nahaja pri najmanj izobraženih narodih, a katere najkrasnejšo obliko občudujemo v gregorijanskem k oralu.
Gregorijanski koral je toraj taka naravna, v gotovih tonih in intervalih tekoča melodija človeškega jezika, je neposredni, popolnem naravni, resnični iztok verne duše, katero so besede liturgičnega teksta k pobožnosti ogrele ter v njej topile. Gregorijanski koral nij proizvod tega ali onega naroda, tudi ne hrani enostransko narodnih napevov; temuč je dovršen izraz človeškega srca, od vere v Boga, Krista in sv. cerkev prešinjenega, toraj že po svoji naravi vesoljni glasbeni jezik verne duše in tako tudi splošna in vesoljna glasba vsih vernih narodov in časov, s kratka: gregorijanski koral je Hm?šJšofflv katoliška glasba.
Ker je stvar taka, toraj ne velja samo za preteklost, temuč tudi za sedanjost in za vse prihodnje čase neovrgljivi zakon: Koral je temelj katoliške cerkvene glasbe; razen korala in brez njega je nij. Bodi že slog več-glasne cerkvene glasbe, kakoršen hoče biti: toliko je gotovo, da mora izrasti
iz duha gregorijanskega korala. Naša prva naloga, kateri se nikakor ne moremo izoganiti, je toraj, da se z vso resnobo in marljivostjo gregorijanskega korala poprimemo, da njegovo nam še tujo osebino postigamo in se skozi in skozi prešiniti damo od njegovega duha.
Nekaj o naših sprednikih, nekdanjih cecilijancih, in
starih pesnih.
(Spisal Jan. Tavčar.)
(Dalje.)
Ginljivi, zares lepi so sledeči napevi: od zgubljene duše, od pokore, obžalovanje grehov, zdihovanje grešnika k Materi božji.
Št. 2. Od pogublene duše.
				h?- ' ' -#_d		
	F* ' i			U.-v—]/—tzrl		
Ne bo - di - te tak za - spa-ni, Da po - vej - te vsem lju-dem
r r > irniiijOTmE

»*
-h-
ik-šen
m
glas zgublje-na du - ša go - ri k nam iz pe-kla spuša, dobro ga za - pomni-te. Št. 3. Od pokure ali od Jezusovega terpljenja.
1 Jjl: _____| -J s______1 .	E«--=	=1	r-f-t-l	• -rt i		1 ]
	' fcf -		■ - -t- v - -	—Ust .	: t::- "-4	ts) H
O - ko jo - kaj, sr-ce spo-kaj se ve-li-ke
čez me - ne! ža - lo - sti.
		f f=\	>	—0— : t	P f « 1	: e t?, i	—»—*—»—i : p * rg 3
	i5 P -	—uj	—	l- j- -		—i-	
Je - zus pot po - ti kr - va - vi Tam v Getze-man - ski pri-sta-vi


* 3
' 3
5

m
Da bi z njim se spo - ko - ri - li Ka-kor z njim smo pre-gre - ši - li. Na - ša ved - na ne - hva-lež - nost Mu na-prav-lja tolj - ko ža - lost.


Mi-se-re - re, mi-se-re - re, Bog se vsmi-li O - ko jo - kaj, sr-ce spo-kaj Se ve-li -ke
Št. 4. Obžalovanje grehov, koristno zjutraj in zvečer obuditi,
čez me - ne! ža - lo - sti.
't »				-4-pER		*		-P-jrr--H
				__±_UJ .		3	ki—p-^f-i	
Že zo-pet Lajnam bli-ža se, Al' ni že zadnji (a), sam Bog ve? Ker
t
«- >

=3=



J5p=t=
=t=
vBož-ji je pre - vid-no - sti Ste - vi - lo na-ših dni, no - 6i. Št. 5. Zdihovanje grešnika k Mariji Devici.

v*
=tst
I f I




dr-g-td
O Ma-ri-ja bla-ga mi-la Ma-tibož-je mi-lo-sti!


-
£
g
=t

Oj čez me, vsmi-li se! Ma - ti bož - ja pro - si za ine!
Napev za tr litanije.
	—i—	a-a----1—	—K—*—:--N—1----n
M			J-f—-
I. Ky-ri - e e - lei-son. II. Kri - ste e-lei-son i. t. d.
(Dalje prih.)
Iz mojega dnevnika.
J. Lavtižar.
(Dalje.)
11. marca. — Zanimivo je brati (JJlufitalifdjež S3oc6enblatt Leipzig 1874), kako je Witt, ko je bil pevovodja pri svetem Emeranu v Regensburga, vodil pevske vaje. Eden njegovih učencev pripoveduje o njem sledeče: „Witt ni imel s pevci preveč pevskih vaj. Ako ni bilo posebnih praznikov, imeli smo vsaki teden le eno skušnjo. Toda kakošno! Kolikor bližje je bila ta ura, toliko mirneji smo postajali sicer tako živahni dijaki, kajti imeli smo strah pred njo, pa tudi veselje do nje. Zadnjo minuto smo vže trkali na vrata pevovodjeva. Kratek in odločen „[;erein"! in stopili smo s tihim pozdravom v sobo. Gosli, note in palica za takt — vse je bilo vže pripravljeno. Vstopimo se v polokrog, da vidi vsakdo vodjo. Vse tiho. V talarju z violino v roki vstopi se Witt k „pultu", mirno in resnobno. Videlo se je, da mu je ta ura važna. Majhne temne oči so se tako čudno lesketale, ko so se ozirale po nas pevcih. Sedaj še kratek pogled na partituro, potem par besedi kot razlaga, pa le par, toda temeljitih in pomenljivih — in skušnja se je pričela. A sedaj je njegov mirni značaj pri kraji. S prvim taktovim udarcem, s prvim glasom je vsa skladba v moži oživela: razodevala se je na njegovem obličju, vodila mu roko, da! prevzela je majhno postavo velikega duha popolnoma, tako da so se njegovi občutki iskram enaki razširjevali na vse strani. Zato je pa tudi vsak izmed nas pel, kakor da bi bil sam skladbo zložil. Ako smo dobro končali, nismo ponavljali več, le nekoliko besedi smo slišali več v pojasnilo. Če se je pa primerilo, da so bile napake zoper prednašo, ali celo zoper intervale, pričetke (girtfafc) i. t. d. — tedaj se nam je zdelo, kakor da bi zarohnel grom med nami. In ta grom je nas vse pretresel, omamil pa je one, ki so ga bili priklicali-Vendar pa tega viharja ni spremljevalo dolgo govoričenje, temuč to je bil vihar v Wittovem značaji: električen, ki se je hitro izgubil, a mnogo učinil. Dečkom so lile grenke solze po nedolžnih licih, odraščeni se pa nismo upali niti ganiti, kajti vodjev ognjeviti pogled, njegov nervozni nepokoj, glas njegovega govorjenja: vse to je potrlo našo mladeniško lah-komišljenost. Kolikokrat je bil učenik po takih skušnjah ves moker od potil! Toda mnogokrat je pretekla ta ura bolj mirno, in tedaj je sijalo veselje iz oči njegovih učencev, zlasti kadar nas je pohvalila mojstrova prijazna beseda. A neka sveta resnoba je vedno vladala med nami. Tako mirno, kakor smo se sošli — tako mirno smo odšli po prestani skušnji zopet iz sobe",
14.	marca. — Prva postna nedelja. Pri božji službi v „stari kapeli". Na orgle se ni igralo, ker je postni čas. Bazen maše so peli vse koralno. Dolgi graduale in traktus današnje nedelje se je okrajšal, kar je pripuščeno po cerkvenih pravilih. Mašo so peli Hallerjevo „0 quam suavis est". Lepo se je v polifoniji ves tekst razumel. Na partituri se vidi ta skladba dolgočasna, zlasti zarad mnogih frigiških sklepov, katerih je naštel Witt v recenziji (glej Sereinžfatalog štev. 521) okoli 47, toda vsa drugačna je, ako pride pravemu vodji v roke. Tempo so vzeli precej hitro. Sicer je pa tudi akustika v „stari kapeli" zelo ugodna, mnogo bolj kakor v stolnici, kjer je cerkev zelo velika in se zato tudi mnogobrojni pevski zbor nekako izgubi med zidovjem.
15.	marca. — Mara, ki je popisal v dveh obširnih zvezkih življenje Beethoven-ovo, piše pri sklepu druzega zvezka: @in ga^r nad) betn Sobe Beethoven's (+ 1827 in 3J!5bling bei SBien) ftrnrbe fetn ®rab mit einem einfa^en Senftnat bejeidirtet. Sin Irauercijot fattg na<$ einer SBeije beg ©efdjiebenen:
Su, bem nie itn Seben SRu^ftatt ioarb unb §etb unb §auš: 9lutye jefct tm ftiHen ©rabe nun itn Sobe auS.
16.	marca. — Opraviti sem imel ves dan z večernicami (Vesperae primae de Com-muni Apostolorum). Pri psalmih se vsak drugi verz sostavi v falsi bordoni. Antifone se morajo nekatere transponovati in sicer pri drugem t. j. hipodoriškem tonu višje, pri sedmem t. j. miksolidiškem^pa nižje. Vsled tega se morajo transponovati tudi psalmi.
21. marca. — Pisava not je bila trojna in sicer:
1.	Prvo tisočletje po Kristusu so poznali le „neume" t. j. gotova znamnja: vejice, črte, pike itd. katera so zaznamovala izraz glasovnih figur. Imenovali so jih p. clivis, podatus, climacus, scandicus etc. črt niso imeli.
2.	Menih Hukbald (f 930) je začel rabiti črte ter je pisal zloge višje ali nižje med črte ter na koncu črt zapisal t (tonus) ali s (semitonium), da se je vedelo, kje je celi in kje je pol-ton. Ti Hukbaldovi zaznamki so bili silo pomanjkljivi. Njemu toraj ne pripada zasluga, da bi bil on zlajšal jasni razum glasov, pač pa je njegova zasluga ta: da je začel pridevati vodilnemu glasu drug glas ter na ta način ustanovil harmonijo t. j. zvezo dveh na različnih stopnjah stoječih tonov. Še le
3.	Guido iz Arezzo je začel pisati note na črte in med črte ter je dal dvema glavnima črtama dva gotova, nepremakljiva glasova f in c. Sedaj se je natanko vedelo, kje je pol ton ali mi-fa. Ta iznajdba je bila za vselej silno važnega pomena. V oziru harmonije pa Guido ni nič boljšega iznašel, kakor kar je vže sto let pred njim Hukbald vedel. *)
30.	marca. — Danes sem našel zanimiv dokaz, ki pojasnuje lansko Glasbenikovo polemiko contra Cvetje. V Wittovem cerkveno - glasbenem listu „Fliegende Blatter" za leto 1868 se bere v 9. številki od besede do besede: @tn (Sonci! f)at itn re 1528 (toraj vže več kakor pred 300 leti) ben 3 r 11 § u m bet 23 6E) m e n, e§ fomme unfdjicfliclj ober Iftc^erttc!) t>or, toenn 9lidjtunterricljtete unb gtauen na$ ^apageienart i§re ^fatrnen unb ©ebete [atetnifdj ba^erfagen obet fingen, auš bem ©tunbe, toeit fte ja nidjt betfte^en, toaž fie »or= btingen — ttettoorfen. Unb baš Concilium Argentinen.se gibt bafur ben ®tunb an, inbent ež fagt: ©ott er^ort nidji bie ©itmme, fonbern ba3 $ev}. Iz tega sledi dvoje: 1) da so vže v začetku 16. stoletja peli taki, ki niso razumeli latinskega jezika in 2) da je misel onih, ki pravijo, da se jim to smešno zdi — napačna. Cerkveni zbori nikjer ne tirjajo znanja latinščine, temuč le lepo zadržanje, izgledno življenje cerkvenih pevcev.
31.	marca. — Pri operi „Der Prophet", libreto zložil francozki pisatelj Scribe, glasbo Jakob Meyerbeer (f 1863 v Parizu). Glavna oseba je anabaptist Janez iz mesta
*) Nek slovenski list je pisal nedavno o Guidonu: „Guido, samotar v Arezzo, izumel je glasbena pravila in sostavil temelj harmoniji". Da je Guido sostavil temelj harmoniji je — zgodovinsko neresnično.
Leyden in njegova mati Fides. Ljubezen Janezova do matere je lep izgled otrokom; rajši zapusti svojo nevesto Berto kakor mater. Trije anabaptisti (v črne hale oblečeni možje), ki pojo med drugim tercet Ad nos, ad salutarem undam, venite populi — so krivoverni fanatiki in grozoviteži. Prisvojili so si se svojim prerokom Janezom mesto Miinster, kjer traja le malo časa njihova slava. Sklep opere je velikanska eksplozija, katero je Janez sam prouzročil. Iz tal švigajo plameni, sliši se mogočni pok, vse se podira ter zasuje oder v razvalinah. Prav dobro izpeljano.
Dopisi.
Iz Stareloke. Dolgo vže, res dolgo, pričakujete poročila od mene, pa — kaj sem hotel poročati. Počasi pravijo se daleč pride, in to je resnica. V marsikaterem kraji se je vpeljalo vse kar se dozdeva novega naenkrat, pa se je zadelo na marsikake ovire; a pri nas smo vpeljali pravo liturgično petje šele začetkom adventa lanskega leta, in vendar delujem že šesto leto na tukajšnem koru. Vsak si bode tukaj mislil, „tako pridnih je pa malo" ; pa ker se reč nij tako mogla razviti po gladkem, sem raji delal za se in pripravljal na vse okoljščine. Kaj je bilo vzrok da začnem šele sedaj, mi tukaj ne gre govoriti; le toliko rečem, organist sam težko doseže kar bi rad; „če se mu pomaga", pa grd brez vprašanja. Pevci se neradi učč korala in latinščine, to ve vsakateri organist, in „dobri" pevci velikokrat premagajo organista, a duhovnikom se ne vstavljajo. To v predgovor, in sedaj bom povedal, kaj vse znamo.
Maše: Missa in hon. s. JacoU auct. Ant. Foerster, op. 21. Missa in hon. conc. immac. B. M. V. zl. Joh. Schweitzer, op. 32. Missa in hon. s. Augustini zl. Aug. Wiltberger, op. 3. Missa in hon. s. Caeciliae zl. H. Wiltberger, brez Čredo, triglasna. Missa in hon. S. Georgii iz rokopisa, in slovesna sv. maša zl. Hladnik, op. 5, triglasno z orglami.
Graduale in offertorije pa največ iz „Psallite Domino", izdala Edmund Scharbach in August Wiltberger. Coblenz, Verlag von Joh. Schuth. To knjigo priporočam vsim moškim zborom, ker obsega vse offertorije celega leta, nadalje iz Cantiones sacrae zložil F. A. Vater, op. 3, iz prilog „Cerkv. Glasbenika" pa sledeče: 1. II. št. 2, 6, 12, 20, 21, 22, 1. III. št. 4, 10, 11, 18, 1. IV. št. 6, 20, 1. V. št. 9, 16, 17, 24, 26, 30, 1. VI. št. 5, 7, 9, 15, 25, 1. VII. št. 1, 2, 7, 30, 1. VIII. št. 6, 11, 1. IX. št. 2, 7, 14. Le žal da »Glasbenik" ne prinaša več za moški zbor; toda vsem vstreči ne more. Kar pa primanjkuje motetov za celo leto o večih praznikih, pa deloma pojemo one za mešani zbor, tri- ali dvoglasno, ali pa iz rokopisa. Najbolj smo potrebni kake izdaje gradualov in offertorijev za praznike celega leta. Tantum ergo pojemo iz raznih zbirk, in tu je potreba najobčutljivša, ker je zelo malo lepih (Kaj je lepo? Vr.) Tantum ergo za možki zbor. Nadalje rabimo „Cantica sacra" izdal Ant. Foerster (ki je najboljša pomoč moškim zborom), pesni vsih drugih slovenskih skladateljev, le „Cecilija" pesmarica nam koristi jako malo, izvzemši komaj 20 pesni. Vse to smo peli vže v prejšnih letih, le Introitus in Conimunio smo vpeljali lanski advent, ki ju pojemo koralno, in zatoraj poročam šele sedaj. Za velikonočne praznike pa se bodemo naučili tretjo mašo iz drugega zvezka „Sammlung ausg. Comp. fur die Kirche von St. Liick, zložil Claudio Casciolini. Iz ravno te zbirke pojemo tudi sledeče motete: zvezek tretji štev. IV, VIII, XIV, XV, XVI in XLIV. - To je moje poročilo in akoravno je malo in skoraj premalo, vendar upam, da prihodnje leto poročam več in zanimivejšega. Ne morem si kaj, da ne bi na tem mestu spregovoril tudi gledd orglanja. Znan sem z mnogimi organisti in vsakateri toži, da mu manjka lahkih, sred-njetežkih in lepih preludij, zatoraj mislim, da bi „Glasbenik" storil koristno delo, ako bi naznani lrazne zbirke preludij in del raznih mojstrov, z opazko, kako so težke, in — ceno. Ako bi pa organistom podali priročno knjigo, bi bilo kaj primerno, izdati preludije
k Ceciliji cerkveni pesmarici, kakor je to pri Mohrovem Cantate in pri Lauda Sion. Vsaj je dosti veščih muzikov po Slovenskem. Delo bi se vže s tem splačalo, ako bi si le vse župnijske cerkve omislile potem eno tako knjigo, in organist bi bil za vse potrebe preskrbljen s preludijami, in bilo bi pomagano. To naj bi odbor Cec. društva presodil, in v teku dveh let, in še prej se bi doseglo to po vsem potrebno delo.	Ig. Hladnih.
Iz H. — Pri zadnjem občnem zboru cecilijinega društva prišla sta skupaj dva znanca in v prijateljskem razgovoru prišlo je na vrsto tudi koralno petje.
Kaj meniš ti, praša prijatelj M., ali se res iz vednosti ali iz same nagajivosti nasprotuje našemu petju, posebno še enoglasnemu koralu, in ali imajo ljudje kaj vzroka, da nas cecilijance po strani pogledujejo."
„ Mislim, da pravih pojmev o petji in še posebej o koralu taki prav nič nimajo, odgovori prijatelj A., ampak mečejo nam polena pod noge iz same nagajivosti. Lansko leto (1885.) o tem času pisal je „Slovan" da je vladika naš pri zborovanju govoril nemško, in vendar veš, da to ni bilo resnica, ker celi pol ure trajajoč govor glasil se v gladki slovenščini. Prišli so mi pred oči še trije naslednji listi Slovana, pa nisem nikjer bral, da bi bil to popravil. Če je pozneje storil, ne vem. Ali se ne bere tu med vrsticami: glejte cecilijance! zraven latinščine in slovenščine so si še nemški jezik privzeli?
Znano je tudi, da kedar v kaki operi hoče kaka oseba izraziti globoka čutila, tedaj je pustil skladatelj takt, harmonijo in orkester na stran, da ne ovira pevca pri recitativu.
Glej! tam ploskajo ljudje in kličejo bravo;v koralu se ravno to godi, kerjevedni recitativ, pa ljudem nekterim ne dopade; menda zato ker je v cerkvi.
Naj ti povem še nekaj iz lastne skušnje. Pri nas se je velikanočno nedeljo pela enoglasna po koralu vzeta maša se spremljevanjem orgelj. Ko je po maši bil v mali družbi razgovor o petju, vprašal je neki pevec učitelja-organista: „Kako je to, da si ti danes pel prviflas, saj si vedno z nami pervi bas, to je tretji glas pel?" Glej ga no! odgovori učitelj, kaj nisi zapazil da smo vsi peli prvi glas, možki in ženske, ne veš da smo enoglasno peli?
E! menda ne, saj sem čul akorde! odgovori vprašalec. In ta gospod je velikrat pel v neki čitalnici na odru. Čez par dni po predstavi bral si lahko v slovenskem dnevniku, kako je on očaral poslušalce s svojim sonornim in gibčnim glasom, in kolikrat se je ponavljala želja, naj bi še večkrat razveselil občinstvo s svojim izbornim petjen). Če tedaj ta, ki se je pevca štel, nij razumil ali je eno- ali večglasno petje, kaj še le drugi? Imel je spremljevanje orgelj za akorde človeških glasov.
Iz novejših dni drugi dogodek. Bila je pri nas veča slovesnost v cerkvi. Pevci so peli Foersterjevo mašo: in honorem s. Caeciliae brez orgelj. Saj maši se pač ne more odrekati ne melodija ne lepa harmonija. Ali ker pevci niso imeli zadosti časa, da bi se bili dobro naučili tudi Čredo iz te maše, so rajši vzeli Čredo iz enoglasne koralne maše se spremljevanjem orgelj. Pri kosilu prišel je tudi razgovor na današnjo petje. Neki višji uradnik, pevec, ki je tudi na Dunaji večkrat obiskal opero — je namreč iz zelo premožne hiše — kritikoval je prvi, in drugi so mu glasno pritrjevali. Rekel je: „Maša je prav lepa in melodijozna, pa najlepši del je le Čredo". Glej on še ni razločil, da je Čredo enoglasni koral, mislil je, da vsi deli maše so od ednega in istega komponista, če mu je tudi čveteroglasno petje dopadlo, enoglasni koral je nevede najbolj pohvalil. Tako se človek lahko večkrat vreže, pri obsoji našega petja, če se že to zgodi pevcem, kaj se zamore še le nepevcem pripetiti.
Stavijo se nam stari Grki zavoljo svoje omike v izgled, če jih pa mi hočemo v petju nekoliko posnemati, se nam pa to zameri. Saj je znano, kake čudeže so delali stari grški pevci se samo melodijo, kako so oni v svojih tragedijah m zmerno navduševali poslušalce. Šp. enkrat ponovim: „Če se kaj koralu podobnega poje v gledišči, se ploska; če se pav cerkvi, se pa zabavlja.
Razne reči.
—	Ves katoliški svet tekmuje, da bi se p e t d e s e 11 e t n i c a s v. o C e t a, Leona XIII. kolikor mogoče sijajno obhajala. Tudi cerkvena glasba ne zaostaja. Dr. Fr. Witt je začel s ]. štev. svoje „Musicae sacrae'1 mesto navadne priloge prinašati venec pesni sv. očetu posvečenih pod naslovom: „Beatissimo Patri Leoni XIII. Pontifici maximo semisae-eularia dignitatis sacerdotalis celebranti". Konec leta se bodo vse skladbe Nj. Svetosti za vezilo dale.
—	F r. K s. H a b e r 1 je oskrbel tudi za ljudstvo posebno izdajo cerkvenih pevskih knjig po jako nizki ceni in sicer: 1) Manuale cliorale, velja v platno vezano 1 m. 50 dl. 2) Ordinarium Missae, velja trdo vezano 50 dl. 3) Officium et Missa defunctorum, velja trdo vezano 30 dl. 4) Psalteriu Vespertinum, v platno vez. 80 dl. 5) Psalmi velikega tedna, v platnu 50 dl. 6) Compendium Grad. et Missalis Romani, 3 marke. 7) Epitome exediti-one Typ. Grad. Rom, 1 marka 80 dl. — Vse te knjige so izšle pri Fr. Pustetu v Regens-burgu; 1—5 v duodec - obliki z violinskem ključem in modernimi znamenji, tako da je „longa" tipične izdaje s celo noto, „brevis" s polovno in „semibrevis" s četrtinko nadomeščena.
Ogl©.enxi3s„
Predigre za orgle (ali harmonium) zložil Dan. Fajgelj; op. 15 b. Na svitlo dala »Glasbena Matica" v Ljubljani. V obliki fuget nam podaja spretno pero znanega marljivega skladatelja 15 skladbic na motive pesni iz „Cecilije", 5 pa na izvirne motive. Iz teh izglednih skladbic, ki pripravljajo dotično pesen, se pač vidi, da mora gospod skladatelj biti tudi odlični improvizator na orglah, ker mu imitacije tako gladko teko. Zat6 z veseljem priporočamo to delo, ne samo da se pridno igra, temveč, da se ta način preludovanja obče posnema.
Fesmarlčlca po številkah za nežno mladino, tretji natis, sestavil Anton Foerster. Založil Rudolf Milic v Ljubljani, cena 15 kr. (64 številk na 47 straneh). Mnogo je poklicanih učiteljev petja, pa malo izvoljenih, ki so porazumeli nam^n in doseg te lahko umevne metode, naučiti mlade pevce po številkah tone zadevati, ne pa je in sebe same mučiti s petjem zgolj po posluhu , kakor se podučujejo škorci in papige govoriti. Kadar je otrok za petje najbolje prejemljiv, zanemarja se popolnoma pravilni poduk v petju in prišedši v srndnjo šolo, mora se učenec še navaditi v knjigo gledati, in po znamenjih tonov iskati; note so mu naenkrat težke, on je navajen peti le po posluhu, zato le okoli gleda in večkrat še pri enoglasnih vajah sekundira. In kaj se je naučil iz glave peti ? Majhno število pesnic, iz česar ima za glasbo toliko koristi, kakor otrok, ki se je naučil pesen deklamovati a — čitati ne zna. Pa „vox clamantis in deserto". Ker se mora nauk začeti po učni pa tudi po naravni postavi z ritmičnimi vajami na enem tonu, potem z dvema, tremi toni itd., Stahlova metoda pa koj začenja s 5 toni in s terco vže pri 1. pesnici, prepriča se vsak, ki je brez predsodkov, da je naša „Pesmaričica po številkah" na pravem potu, ako n. pr. vpeljuje abecedo do, re, mi, fa, su, la, si, stoprav pri celi razviti dur-škali. Mladina se ne sme preobkladati s pojmi in se mora le po kratkih lahkih vajah učiti spoznovati celo glasbeno tvarino korak za korakom. Zaradi boljšega izgovarjanja so stari nadomestili zlog „ut" (ker se „u" v začetku zloga težko in ne prijetno poje) se zlogom „do"; na ta način smo dolgo pogrešali samoglasnika „u", in da se po pravici zopet vpelje v muzikalično abecedo, predlaga skladatelj tega delca, da se poje namesto zloga „sol" zlog „su". Dva „1" (sol la) se jako neugodno pojeta in ker je „o" vže hranjen v zlogu „do", upamo, daje zlog „su" popolnoma opravičen. Tako naj bo prva slovenska pesmaričica po številkah tudi prva, ki pošilja nov zlog „su" med glasbeni svet. O koristni ti metodi se je vže mnogo govorilo in pisalo; omenjamo posebno še, kako lahko in igrajoč se nauči pevec peti v molu — koj brez vseh težav, kar je pri notah za večino pevcev nedosegljivo. Podučujmo torej peti najprej po številkah, potem bode poduk v petji po notah gola igrača.
Popravki. V 1. štev. „Cerkv. Gl." naj se blagovoli popraviti več pogreškov, posebno: Str. 4., vrsta '1. predzadnje 2 besedi naj se postavi „nemškeu. Na isti strani so izpadle v dopisu iz Ljubljane pod točko 9. dec po besedi „grad." naslednje besede: „Sa-cerdotes ejusu koral z orgl. in offert."
Pridana je listu 2. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjez&a. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino dru štvo. — Tiska R. Milic.