Z gospodarskega polja. = Vinska Ictlna t Dalmaciji sploh prav dobro kaže, deževje v zadnjih dneh je trtam mnogo koristilo. V Kaštelih (blizu Spljeta) bo letina slabša, ker je trsna uš vinograde silno poškodovala. == Not trsnl škodljiyec se je pojavil v slavnih tokajskih vinogradih na Ogrskem. Ves' pridelek je baje uničen irr nihče ne ve pomoči proti dozdaj še nepoznanemu škodljivcu. — Uiuetna drva. Na Svedskem se poizkuša nova iznajdba, namreč izdelovaaja drv iz žaganja. Poizkusi so se obnesli. Cena izdelka pride le na 3/5 cene drv. Izdelek ima prednost, da se da impregnirati proti ognju. Sedaj zidajo veliko tvornico za izdelovanje nove iznajdbe. — Plasti kamene soll t Gallciji so dolge, kakor je dokazano, 880 kilometrov, široke 32 kilometrov, debele pa nad 6 kilometrov. = Izseljevanjc iz Evrope. nStat. Jahrb. fflr das Deutsche Eeich" je objavil izkaz izseljevanja iz Evrope 1. 1G05. Glasom tega izkaza se je omenjenega leta izselilo iz Evrope v Ameriko 1 milijon 400.000 ljudi. Največ iz Italije, A v s t r o O g r s k e in Rusije. Iz Italije se jih je izselilo 726.000, iz Avstro-Ogrske pa 280.000; od teh se jih je 265.000 naselilo v Združenih državah, 10.000 pa v Kanadi. Iz Eusije se je pa izselilo 129.000 oseb. = Arstro - ogrska banka mora koncem t. m. plačati svoj davek. Dosedaj je plačevala po 32 milijonov, sedaj bo morala plačati več. = Jubllejska splošna gospodarsko-industrijska razstava bode 1908. leta v Kromerižu 32 moravskih mest se je že priglasilo ter je s tem zagotovljen finančni uspeh razstave. == Mednarodni antialkokolski kongres v Stokholmu. Dne 29. julija je bil v Stokholmu otvorjen sedmi mednarodni antialkoholski kongres. Na kougresu se je zbralo' veliko antialkoholistov. Svoje zastopnike so poslale države : Avstro-Ogrska, Francoska, Italija, Eusija, Šviea, Danska, Norveška, Nizozemska, Grška, Romunska, Združene države iu Meksiko. Kongres je otvoril princ Gustav Adolf. Predsednikom je bil izvoljen škof pl. Scheele. Med govorniki sta se posebno odlikovala avstroogrska delegata baron Pracak in prof. Kassovitz. Poslednji se je odločno izjavil proti temu, da priporočajo zdravniki alkohol bolnikom. — Najvcčjo ladjo na svetu so pred kratkim izgotovili na Angleškem. Iraenuje se ,,Lusitanijau ia je last Cunard-parobrodne družbe. Ladja je dolga 715 črevljev, iraa 12.500 ton (tona 1000 kg) in stane 25 milijonov kron. Na ladji lahko obeneru biva 3150 duš. = Srbske banke v Maeedoniji. Turska vlada je dovolila prvi srbski balkanski banki, da sme razea v Mitrovici ustanavljati s?oje podružnice po vsi Macedoniji. = IzseljeTanje iz Italije narašča od leta do leta. Tako se je leta 1905. izselilo iz Italije 736.331 prebivalcev. Leta 1906. se je pa izselilo 786.977, torej za 60.646 več nego prejšnje leto. Ako bo izseljevanje tako raslo, tedaj doseže v kratkem milijon na leto. Večina izseljencev gre v Ameriko, zlasti v južno, največ v Argentinijo, kjer so v nekaterih krajih Italijani že v večini. = Danska je država kjer vladajo poljedelci. Ta država je danes ena najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tam se vsak poljedelec nauči najpoprej dobro brati, pisati in računati; potem hodi v poljedelsko (kmetijsko) šolo in ko tu izvrši svoje nauke, se vrne na svoj dom, da dela na svojem posestvu. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vse so dobro urejene in izvrstno oskrbljene. Vsako leto pride iz teh šol nad 3000 izučenih poljedelskib. delavcev. Posestva se obdelujejo po pravilih umnega gospodarstva. Ti poljedelci so najvplivnejše osebe v državi in tvorijo večino v državnem zboru. = Zadružne lekarne imajo v Švici. Prvo tako so ustauovili leta 1891., a danes jih plodonosno posluje že 88, ki imajo nad 100.000 elanov. Samo v mestu Ženevi posluje petero takih zadružnih lekarn, ki so predale v enem saraem letu za 183.455 kron zdravil in napravile pri tem 33 % čistega dobička svojim zadružnikom.