7ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
pri nekaterih kolegih ni naletela zgolj na odobravanje, se je v slovenskem zgodovinopisju uveljavila cela
vrsta zgodovinarjev srednje in mlaj{e generacije, ki so s sve‘imi pristopi in obravnavo prezrtih tem
pomembno prispevali k razvoju in {irini slovenskega zgodovinopisja.
Zaradi obse‘nega in nadvse raznovrstnega znanstvenega opusa je leta 1991 avstrijska raziskovalna
skupnost prof. Meliku podelila presti‘no Gindelyjevo nagrado, leto kasneje pa je dobil {e avstrijski ~astni
kri‘ec za znanost in umetnost. Nekoliko kasneje (1993) je postal izredni in leta 1997 {e redni ~lan SAZU.
Ob osemdesetletnici (2001) ga je Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije (in ve~ lokalnih zgodovinskih
dru{tev) upravi~eno imenovala za svojega ~astnega ~lana, na za~etku leta 2002 pa ga je predsednik
republike odlikoval tudi s srebrnim ~astnim znakom republike Slovenije. S tem je tudi na formalni ravni
dobil vsaj nekaj tistega priznanja, ki s(m)o mu ga kolegi ‘e zdavnaj dodelili.
Spo{tovani profesor! Dragi Vasja! Iskrene ~estitke ob visokem jubileju in {e na mnoga leta.
J a n e z  C v i r n
Govor predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije doc. dr. Jurija Perov{ka
na sve~anosti ob 80. letnici akademika prof. dr. Vasilija Melika 9. januarja 2001
na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
Spo{tovani slavljenec gospod akademik prof. dr. Vasilij Melik!
V posebno ~ast mi je, da Vas lahko v imenu na{e vsedr‘avne stanovske organizacije – Zveze zgodo-
vinskih dru{tev Slovenije – ob sve~ani proslavi Va{ega ‘ivljenjskega jubileja pozdravim kot enega od
utemeljiteljev sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Vesel sem, da Vas lahko pozdravim med zbranimi
kolegi in prijatelji vseh generacij, med njimi tudi tistih, ki ste jim bili v resnici priljubljeni profesor in
mnogim – tudi danes – pretanjeni ocenjevalec in mentor pri oblikovanju magistrskih in doktorskih del.
O ‘ivljenjski poti ter pedago{kem, znanstvenem in drugem javnem dru‘benem delu akademika prof.
dr. Vasilija Melika, je danes ‘e bila izre~ena posebna beseda. Zato se ne bi ustavil pri njej. Poudaril pa bi,
da med slovenskimi zgodovinarji prof. Melik ne izstopa le kot univerzitetni u~itelj, akademik in avtor ‘e
omenjenih prelomnih zgodovinopisnih del in sistemati~nih raziskovalnih obravnav, kot nosilec visokih in
uglednih dru‘benih in strokovnih dol‘nosti ter doma~ih in tujih nagrad in priznanj, pa~ pa tudi kot eden
prvih predsednikov Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, to je nove vseslovenske zgodovinarske orga-
nizacije, v katero se je leta 1980 preoblikovalo tedanje Zgodovinsko dru{tvo za Slovenijo. Zvezo je vodil
v letih 1982–1985, v ~asu, ko se je slovenska javnost ‘e upirala zlove{~im jugoslovanskim unitaristi~nim
pritiskom na duhovnem podro~ju in podro~ju dru‘boslovnega {tudija. Tako je Zveza zgodovinskih dru{tev
Slovenije poleg svoje redne strokovne in organizacijske dejavnosti, na svojem 22. zborovanju leta 1984 v
Bre‘icah in Kr{kem, v posebni resoluciji odlo~no zavrnila prizadevanja po oblikovanju skupnih pro-
gramskih jeder za zgodovino v okviru na~rtovanih sprememb v tedanjem jugoslovanskem izobra‘eval-
nem sistemu. Zavzela se je za samosvoje, po slovenskem kriteriju uravnano oblikovanje u~nih na~rtov za
zgodovino v Sloveniji. Obenem je poudarila {e nujo po reformi takratnega usmerjenega izobra‘evanja in
ponovila ‘e ve~krat utemeljevano stali{~e, da mora imeti zgodovina osrednje mesto med predmeti dru‘bo-
slovnega izobra‘evanja.
Poleg vodenja Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, ji je prof. Melik vtisnil trajen pe~at kot glavni in
odgovorni urednik njenega osrednjega glasila – Zgodovinskega ~asopisa. Urejal ga je od leta 1973 do leta
2000. S tem je urednik Zgodovinskega ~asopisa z najdalj{o uredni{ko dobo. V tem ~asu je iz{lo 27
letnikov Zgodovinskega ~asopisa z 91 zvezki in 35 {tevilkami ponatisov Zgodovinskega ~asopisa. Usta-
novljena je bila tudi knji‘na zbirka Zgodovinskega ~asopisa, v kateri je iz{lo 21 knjig. To, brez posebnega
pojasnila govori o monumentalnem uredni{kem delu prof. Melika kot tudi njegovih najo‘jih sodelavcev.
Ob tem pa moramo poudariti {e eno, za razvoj slovenskega zgodovinopisja izjemno pomembno kvaliteto
uredni{kega dela prof. Melika. V ~asu, ko je urejal Zgodovinski ~asopis, so se njegove strani odprle
mlaj{im zgodovinarjem in novim zgodovinopisnim pogledom, ki so se s tem lahko uveljavili v sloven-
skem in {ir{em zgodovinopisnem prostoru.
8 N. STERGAR: BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA V LETIH 1981–2001
Spo{tovani prof. Melik!
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije Vam iz vsega srca ~estita za Va{ jubilej. Ob ~estitkah in vseh
lepih ‘eljah pa Vam izreka {e svoje posebno priznanje. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije Vas je v
skladu s svojimi statutarnimi pooblastili 13. decembra 2000 imenovala za svojega ~astnega ~lana. S tem
Vam izreka priznanje in zahvalo za Va{e predano pedago{ko, uspe{no mentorsko in vrhunsko znanstveno
delo, za vodenje Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije in {e posebej za dolgoletno urejanje Zgodovinske-
ga ~asopisa.
Spo{tovani in dragi prof. Melik, dovolite, da Vam izro~im listino o imenovanju za ~astnega ~lana
Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije!
Bibliografija prof. dr. Vasilija Melika v letih 1981–2001
Pri~ujo~a bibliografija sku{a zajeti delo prof. dr. Vasilija Melika za obdobje 1981 – 2001. Urejena je
kronolo{ko, enote istega leta pa po abecednem vrstnem redu, s tem da so na konec uvr{~ene spremne
besede, intervjuji in knji‘ne ocene.
Bibliografije profesorja Vasilija Melika so objavljene v publikaciji Univerza v Ljubljani, Biografije in
bibliografije univerzitetnih u~iteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, str. 157–158; druga knjiga za leta
1956–1966, Ljubljana 1969, str. 54–55; tretja knjiga za leta 1966–1976, Ljubljana 1979, str. 36–37; ~etrta
knjiga za obdobje 1977–1986, Ljubljana 1995, str. 50–52; peta knjiga 1986–1995, Ljubljana 1996, str.
2251–2253, v Zgodovinskem ~asopisu 34, 1980, str. 398–402 in v Melikovem zborniku, Ljubljana 2001,
str. 33–59.
1981
Dr. Tone Zorn. – Arhivi 4, 1981, str. 201.
Dr. Tone Zorn (1934–1981). – Kronika 19, 1981, str. 278–280.
Dru‘ba na Slovenskem v predmar~ni dobi. – V: Obdobje romantike v slovenskem jeziku, knji‘evnosti
in kulturi. Ljubljana 1981, str. 513–523. (Obdobja ; 2).
Dvajset zborovanj slovenskih zgodovinarjev. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 325–331.
Kme~ko vpra{anje v evropskem in panonskem prostoru v ~asu 1919–1929. – V: Mednarodni kultur-
nozgodovinski simpozij Modinci, 13. Maribor 1981, str. 79–106.
Janko Oro‘en – devetdesetletnik. – Delo 9.12.1981.
Jo‘e Šorn – {estdesetletnik. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 146–148.
Leto 1848 v slovenski zgodovini. – V: Seminar slovenskega jezika, literature in knji‘evnosti, 17.
Ljubljana 1981, str. 7–27.
Ljubljanske cene kruha in mesa v predmar~ni dobi. – Kronika 29, 1981, 27–33.
Die Propaganda der Freien Stimmen zu den Wahlen 1907–1930 und zur Kärntner Volksabstimmung.
– V: Kärntner Volksabstimmung 1920. Wien 1981, str. 187–207.
Razvoj Filozofske fakultete v Ljubljani. – V: Poro~ilo o delu Filozofske fakultete v letu 1979/80.
Ljubljana 1981, str. 29–33.
Razvoj naselij kot numeracijskih enot na ozemlju kranjske ob~ine. – V: Kranjski zbornik 1980. Kranj
1981, str. 139–143.
Tabori 1868–1871. – V: Taborsko gibanje na Slovenskem. Ljutomer 1981, str. 11–25.
Volitve v Ljubljani 1848–1918. – Kronika 29, 1981, str. 115–124.
Zgodovina za sedmi razred. – Ljubljana 1981. 150 str. (Skupaj s F. Gestrin).
Poro~ilo glavnega urednika. – Zgodovinski ~asopis 35, 1981, str. 199.
Intervju: Taborsko gibanje na Slovenskem. Ob razstavi v Ljutomeru. (Zapisala Darinka Kladnik). –
Dnevnik 5.6.1981.