ustrezno rečno od lagan je v strug i, k a r n ap ra v lja M oravo vedno bolj hudo ­ urniško. P ri n ek a te rih n je n ih p rito k ih so si ekstrem ne am p litude vodostaja v razm erju do 1:7.240. K er je p rikaz pop lav v S rb iji delo enega av to rja in n e cele skupine, ko t je to p rim er v S loveniji, je p r ik a z eno tnejš i. K er se bolj o p ira n a h id ro ­ logijo, je bolj v o sp red ju kvan tifikac ija . P ohvaliti kaže tu d i p o u d arjen p r i­ kaz p ro tipop lavn ih m er. Žal p a tu d i G avrilov ičeva ni m ogla povedati, ko­ liko so te m ere že om ejile pop lavna področja ali jih celo odpravile. S lednje je po m nen ju av torice p red v sem v p rim e ru D onave p re d jezom H E D žer- dajp, ikar p a v luči na jnovejš ih pop lav tu d i n i nesporno . K er je težišče ob­ ravnave p ri vzrok ih in posledicah poplav, pogrešam o v kn jig i tu d i razm e­ jitv e n a vsakoletne, večletne, sto letne itd. obsege poplav te r podrobnejšega p rikaza gospodarske zm ogljivosti pop lavn ih področij. S krom no p rikazano je tu d i p rilago jevan je č loveka na ogroženo okolje. P rim erjav o lahko zaključim o z ugotovitv ijo , d a bi p re d priče tkom raz iskav poplav in poplavnih področij v S loveniji in S rb iji skupen posvet nedvom no p rispeval k bolj ce lovitem u p ristopu k p roučevan ju . Žal pa se, ko t kaže, raziskovalci m edsebojno niso poznali. Med v iri kn jige d r. L. G av- rilov ičeve ni om em be podobne k ak e slovenske štud ije , v slovensk ih ob javah n ; kake srbske raziskave poplavnega obm očja. S lovenski raz iskovalci bi se moigli zgledovati p r i dr. G avrilovičevi p redvsem glede bogate h idrološke dokum entacije . N jen pom en p resega poplave in p rispeva k poznavan ju vod­ n ih razm er S rb ije vobče. I. G am s Iz inozemske geografske književnosti Geografija na Blgarija. Tom 2. Ikonom ičeska geografija. (Naselenie, selišta, stopansk i o trasli). Izdal G eografski in š titu t na B lgarska akadem ija n a nauk ite , S ofija 1981, 452 stran i. Med štev iln im i znanstven im i p rispevki, s ka terim i so bo lgarske raz i­ skovalne in štituc ije p rispevale pom em ben delež k p ro slav i juhiileja 1300-let- n ice bo lgarske državotvornosti, sodi tu d i »G eografija n a B lgarija«. M ono­ g rafija je razd eljen a v tr i dele: p rv i je n am en jen fizični, d rug i ekonom ski in tre t ji del reg ionaln i geografiji. Iz zasnovanega p ro g ram a je doslej izšel le n jen d rug i del — Ikonom ičeska geografija, p rv i del je v tisku , m ed tem ko je t r e t j i del m onografije šele v p rip rav i. Tako so po dvajse tih le tih bo lgarsk i geografi ponovno p rip ra v ili go- spodarskogeografski p reg led svoje države. K a jti že v le tu 1961 so izdali rep rezen ta tivno ekanom skogeografsko m onografijo (570 s tran i), k i sta jo u red ila akad. A. Beškov in E. V alev, in je bila sestavni del geografija B olgarije v dveh delih (n jen p rv i del — Fizičeska geografija — je izšel šele le ta 1966 in obsega 548 s tran i). Podobno ko t v š tev iln ih deželah rea lnega socializm a im a geografija tudi v B olgariji izredno pom em bno m esto v vsedržavnem up rav n o -n ač rto v a ln em sistem u. V ečina raziskovalnega dela n a področju ekonom ske geografije je po svoji n a jš irš i tem eljn i narav n an o sti u sm e rjen a v p reučevan je n a jraz lič ­ n e jš ih ak tu a ln ih vp rašan j, k i so pom em bna p ri od ločan ju in n ačrtovan ju prihodn jega gospodarskega in družbenega razvo ja . K a jti teo re tičn o -m eto - dološke osnove in p rak tičn i rez u lta ti bo lgarske ekonom ske geografije so v čedalje večjem obsegu pom em bni, ako ne že odločilni p ri novi u p rav n o - - te r ito r ia ln i o rgan iz iranosti države, p reu re je v a n ju reg ionalne gospodarske s tru k tu re in n je n em dopo ln jevan ju , p rosto rskem n ač rto v an ju itd. S ta k šn i­ m i in še z d rug im i re z u lta ti se je geog ra fija v naši sosednji d ržav i močno u trd ila in se čedalje v idneje u v e ljav lja ko t izredno pom em bna znanstveno- -raz isk o v ain a in ap lik a tiv n a veja celo tne d ružbene nadgradn je . Vse glavne značilnosti in poteze nove ekonom ske geografije B olgarije so p rikazane v 12 poglavjih . P rvo je nam enjeno najraz lične jšim člen itvam preb iva lstva , d rugo p rik azu je in razč len ju je naselja , m edtem ko nas tre tji del kn jige uvede in seznan i z osnovnim i dejavn ik i, k i vp livajo n a razpo ­ red itev posam eznih gospodarskih panog. Č etrto , peto in šesto poglavje so n am en jen a podrobnejši p red stav itv i posam eznih in d u strijsk ih vej te r teo- re tično -m etodo lošk im v id ikom p ro u čev an ja n jihove reg iona lne razpored itve k ak o r tu d i vsem osnovnim geografskim značilnostim bolgarske industrije . V sedm em in osm em pog lav ju je p od robneje razčlen jeno k m etijs tv o in n je ­ gova p rob lem atika : o risane so posam ezne veje km etijske pro izvodnje in n jegova organiziranost, p rik azan i so posam ezni km etijsk i ra jo n i in n jihova pro izvodna obm očja te r tip i km etijsk ih predelov. V devetem delu knjige je p rikazana geografija prom eta, ki m u sled ita poglav ji z orisom geografskih značilnosti oskrbe te r tu rizm a in rek reacije . Tudi zadnje poglavje, ki osvet­ lju je delež B olgarije v m ednarodni delitv i dela, je nap isano zelo pregledno. Izčrpno je o risan bo lgarsk i delež v š tev iln ih in teg rac ijsk ih p rizadevan jih , ki so v okv iru držav — članic SEV, še posebej n a področju in d u strije , km e­ tijstva , g radben ištva in tran sp o rta . Poglav je je sk len jeno z globalnim orisom bolgarske zunan je trgov ine in n jen e k red itn o -p lač iln e bilance. K n jiga je plod skupinskega dela 15 na jv idnejših bo lgarsk ih geografov z vseh ob ravnavan ih področij ekonom ske geografije. P ri p isan ju in n a s ta ja ­ n ju kn jige so sodelovali č lan i sekcije za ekonom sko geografijo in področne skupine za p reb iva lstvo in naselb in sk i sistem p r i G eografskem in štitu tu BAiN te r uč ite lji k a ted re za gospodarske panoge in n jihove kom plekse pri geološko-geografski fa k u lte ti sofijske un iverze. P rip rav ljen o in zbrano g ra­ divo je u red il pe tč lansk i u red n išk i odbor pod vodstvom p ro f. T. Jo rdanova. M ed besedilom je 92 tabel z bogato sta tistično dokum entacijo in 68 k a rto - g ram ov in d iagram ov. Ekonom ska geografija B olgarije je sin teza široko za­ snovanega raziskovalnega dela in b rez zadržkov lahko zapišem , da p re d ­ s tav lja tu d i v rh v dosedanjem razvo ju bolgarske geografije. M ilan N atek Geografski rečnik na Blgarija. Sestavili in u red ili: M. Mičev, C. M iliaj- lov, I. V apcarov, S. K iradžiev . Izdala N auka i izkustvo, S ofija 1980, 563 stran i. N agle in koren ite gospodarske, d ružbene in socialne sprem em be, k i jih doživlja tu d i B o lgarija v zadn jih desetletjih , neposredno vp livajo n a fu n k ­ cionalno p reob likovan je n je n ih p ok ra jin , naselij in vseh d rug ih objektov, k i sodijo v okv ir geografsk ih p roučevanj. Nova m esta, ru d n ik i in tovarne, reg u liran e reke in zajezitvena jeze ra te r področja nam akan ja , tu r is tičn o -re - k reacijsk i p redeli, pogozdovanje goličav, raz raščan je in sp rem in jan je p ro ­ m etnega om režja itd. sodijo m ed tis te najpom em bnejše čin ite lje , k i n ep o ­ sredno vp livajo n a (geografske) sprem em be v pok ra jin i. O dgovore n an je in n a štev ilna d ruga v p rašan ja n am v po ljudn i in s trn je n i ob lik i d a je k n ji­ ga »G eografski rečn ik na Blgarija«. P odrobnejši p reg led dela n am pokaže nas ledn je značilnosti: P rikazana so vsa fizično-, ekonom sko- in h isto ričnogeografska področja današn jega ozem lja B olgarije . Posebej so osve tljena posam ezna h rib o v ja in gorovja, vse pom em bnejše vzpetine in vrhovi, slem ena p a gorski p rehod i in p re ­ vali, posam ezne gospodarsko ali p rom etno te r zgodovinsko pom em bnejše soteske. N anizani so črnom orsk i polotoki in otoki (večji od 1 k m 2) kakor tu d i otoki na Donavi. O pisane so ko tline in vse večje in pom em bnejše do­ line te r posam ezna po lja in ravn ine . V kn jig i najdem o osnovne k a ra k te r i­ stike potokov (daljših od 20 km ) in rek, jezer in vseh drug ih več jih u m e t­ n ih (zajezitven ih) vodnih pov ršin kakor tu d i m očvirij, slapov in jezov. P rik azan i so pom em bnejši k ra šk i izviri te r m in e ra ln i in te rm a ln i vrelci, ki so nam en jen i gospodarsk im ali zd rav stv en o -tu ris tičn im dejavnostim . V