Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & A" e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: U prsi v niš tv u „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26 & Leto XVI. V Celovcu, 10. junija 1897. Štev. 16. Župnik Jožef Skerbinc f „Umrl plamteč je narodnjak, Podrl se domu steber je krepak Umrl je mož značajen, Načel jeklenih, neomajen.' S. Gregorčič. Že zopet moramo naznanjati svojim bralcem bridko izgubo, ki je zadela nas koroške Slovence s smrtjo jednega najzaslužnejših naših duhovnikov-rodoljubov, preč. g. župnika, ku. šk. duhovnega in dekanijskega svetovalca Jožefa Skerbinca v Vogrčah. Pobrala ga nam je nemila smrt na tujem, v Slatini, kamor je bil šel v hudi svoji bolezni iskat si pomoči. Žal, ni je našel. Dné 4. junija je poklical Bog k sebi zvestega delavca v vinogradu Gospodovem, vnetega duhovna, vrlega rodoljuba. Bolehal je pokojni g. župnik že dolgo časa za hudo boleznijo v želodcu. Pa trpel je mirno, udan v voljo božjo, dokler ni smrt uničila življenje bogoljubnega duhovna, ki si je v dolgem času svojega duhovniškega življenja pridobil velikih zaslug s svojim neumornim, Bogu, cerkvi in dragemu ndrodu posvečenim delovanjem in življenjem. Kdo izmed koroških Slovencev ni poznal vzornega duhovnika, značajnega, plemenitega, za našo nàrodno stvar tako gorečega in zvesto delavnega moža! Zares: „Umrl plamteč je narodnjak — Podrl se domu steber je krepak!' Težko bodemo pogrešali požrtvovalnega sodelavca na našem narodnem polju! Kako vneto je na podružničnih zborih navduševal ljudstvo za našo stvar in ga zabaval z znano svojo šaljivostjo. V politični borbi stal je vedno na prvem mestu in se neustrašeno ter odločno potegoval za pravice slovenskega nà-roda. Posebno zvest prijatelj in veden so-trudnik je bil „Miru“, kterega je podpiral z izvrstnimi dopisi in nasveti ter z mnogimi šaljivimi podlistki. Kako vneto in skrbno je deloval za I blagor svojih faranov kot duhoven, o tem so priča vsi tisti, ktere je vodil in kterim je delil nauke večnih resnic po vseh farah, koder je služboval. Porodil se je pokojnik dné 15. marca 1831. 1. v Srejni na Kranjskem, bil v maš-nika posvečen dné 1. avgusta 1858. leta. Na-tanjčneje bodemo opisali njegovo zaslužno življenje v „Domačem Prijatelju1'. Zginil nam je spred oči vrli mož, krije ga črna gomila ; a njegov blagi in čisti zna-eaj nam ostane vedno živ, in njegov spomin živi med nami v molitvah, ktere pošiljamo k BogU) jj kteremu je šel po zasluženo pla-cil°. Večna svetila mu luč! I Državni zbor, (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Razdelitev volilnih okrajev na Koroškem. TTncJ- ?eT dné 24. maja je gosp. poslanec n a H ? 6 • lzro&l predlog, ki ima namen, porav-dan" nr,C0’ ^*'ero koroškim Slovencem dela dose-v. ^ re(l za državni zbor v kmetskih ob- „ - .^iri volilni okraji, kterih vsak voli enega opmka kmetskih občin v državni zbor, in sicer : np^vec;V.®ll1kovec ! Beljak-Borovlje ; Št. Vid-Wolfs-valoi bPltal:Smoh°r, štejejo vkup 300.476 prebi-nrebivalpl0/^ oPr]lde na eden volilni okraj 75-119 prebivalcev vse driga^rToir- I Oelnvorv r,g 6no- volilni okraj II. Beljak-Borovlje^60 §t6je ’ duŠ’ III- §/• Vid-Wolfsberg ” j ” VI. Špital-Šmohor 57.065 vkup 300.476 duš. Številke pričajo, da je okraj Celovec-Velikovec za 2 6.811 prebivalcev prevelik, in sicer na škodo Slovencev, ker je temu okraju pridružen sodnijski e {staj z 18.990 nemškimi prebivalci. Premajhen " pa ‘jhitferaj Beljak-Borovlje za 15.069 prebivalcev, zlasti pa okraj Špital-Šmohor za 18.054 duš. Da se torej to, nikakor opravičeno razmerje, po kterem smo Slovenci zelò prikrajšani, bolj pravično uravna, ponovil je posl. Einspieler predlog, kterega je dr. Ferjančič stavil že leta 1888. in 1891., ki pa žalibog v zadnjem zasedanju ni prišel v razpravo. Po tem nasvetu bi se sodnijski okraj Trg s 18.990 prebivalcev odtrgal od prevelikega okraja Celovec-Velikovec in se pridružil premajhnemu Špitalskemu okraju. Za volilni okraj Beljah-Borovlje pa je predlagal, naj se mu pridruži sodnijski okraj Šmohor z 9.380 prebivalcev, nasprofiro pa odbije sodnijski okraj Paternion z 8.502 prebivalci, ki naj se priklene bližnjemu Špitalskemu okraju. Ce obvelja ta predlog, potem bode razmerje med imenovanimi 4 volilnimi okraji bolj pravično in Slovencem nekoliko ugodnejše. Razdelitev bi bila potem ta-le: Volilni okraj: I. Celovec-Velikovec bi štel 82.940 duš, II. Beljak-Borovlje . . . 60.928 „ III. Št. Vid-Wolfsberg . . 81.431 „ IV. Špital-Šmohor . , . . 75.177 „ vkup 300.476 duš. Ako desnica ostane združena in postopa složno, smemo upati, da pride predlog v razpravo in v veljavo. Komedija se nadaljuje! V 17. seji dné 24. maja so nadaljevali nezadovoljni liberalci obstrukcijsko igro od ednajste ure zjutraj do pol devetih na večer ! V razpravo bi morala priti najprej vladna predloga o pristojbinah, ker je z novim soduijskim redom v tesni zvezi. A divji dirindaj je pričel graški poslanec dr. Hohen-burger. On je predložil pritožbo mesta Gradec proti jezikovnima naredbama za Češko in Moravsko in zahteva, da se dobesedno prečita in natisne v zapisniku današnje seje ; ob enem naj se o njegovem nasvetu glasuje po imenih. Ker je predsednik ukrenil, da se je graška izjava prečitala in do-slovno vsprejela v zapisnik, je levičarjem prva nakana spodletela, pa hipoma so se dogovorili o novem bojnem načrtu. Proti jezikovni naredbi ugovarjajo namreč na miglaj upornih poslancev malo da ne vse obmejne nemške občine na severnem Češkem ; nad sto takih pritožb je zbornici že došlo. Kolikorkrat je zapisnikar omenil tako prošnjo, vsakokrat je zahteval kak nemški poslanec, naj se prečita pritožba od besede do besede in pridruži zapisniku ; ob vsakem predlogu se je glasovalo po imenu in da se stvar še bolj zavleče, predlagal je sedaj ta, sedaj oni poslanec, naj se zbornica odpočije 10 minut, preden se začne glasovati. Tako se je postopalo celih 9 ur in nemški „ljudski“ prijatelji à la Steinwender, Lemiš, Ghon, Tscheruig, Dobernig in Eisele, vsi so zvesto pripomagali, da je bil cel božji dan po takej otročariji zopet zgubljen za resno delovanje. Ali ni imel konservativni nemški poslanec Tusel prav, ko je užaljen nad takim počenjanjem liberalcem vpričo cele zbornice očital : „Das ist der reinste Volksbetrug." („Tako se ljudstvo slepari in goljufa'). „Resnica oči kolje', pravi naš pregovor. Oj-stra, pa resnična obsodba priprostega moža je seveda nemško ljudsko stranko hudo zabolela. Naš mogočni „ljudski" zastopnik dr. L e m i s c h (!) plane kvišku ter zahteva, naj predsednik pokliče k redu in pokori poslanca Tusel-a ; ta ukor naj bode zabeležen v zapisniku. Da se stvar seveda po znanem načrtu še bolj zavleče, predlaga ob enem, da se zbornica odpočije od pretežavnega dela(!!) deset minut in potem naj se glasuje po imenih. Za ta Lemišev predlog so glasovali nemški nacijonalci, naprednjaki in Schonererijanci. Pri glasovanju po imenih je desnica predlog s 196 proti 66 glasom odklonila. * * * Nemški nacijonalci in liberalci so nadaljevali polom tudi v prihodnih sejah, tako da zbornica ni mogla priti do pravega in uspešnega dela. Zató je grof Badeni zaključil d,né 2. junija zasedanje! — V celem zasedanju državni zbor, ki je stal v tem času nad 340.000 gld. (!!), zbog nagajanja Nemcev ni storil ničesar pozitivnega in koristnega! Uzrok temu so jedino le nemški nacijonalci, kterim prav nič ni za blagor ljudstva, marveč jedino le za nadvlado nad drugimi narodi. Obširno poročilo o dogodkih v zadnjih sejah objavimo v prihodnji številki. Mìopi,sl prijateljev. Slovenci ! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.-^! Prošnja! Da učenci naše „Nàrodne šole" v Velikovcu ob slovesnih prilikah morejo dostojno nastopiti tudi na zunaj, omislila se jim je nova šolska zastara. Izdelale so jo č. šolske sestre v Mariboru. Zastava ima na jedni strani podobo Matere Božje z Jezuškom v naročji, na drugi podobo sv. Cirila in Metoda. Čast. mariborske sestre dodajo dva traka. Na jednem je napis: „Naša ljuba Gospa, prosi za nas Boga!", na drugem pa: „Sv. Ciril in Metod, prosita za naš rod.“ — Da se pokrijejo stroški za zastavo, obračamo se tem potom do vseh slovenskih rodoljubkinj in rodoljubov z milo prošnjo za radodarne doneske, kteri naj se blagovolijo čim preje doposlati upravništvu „Mir-a“ v Celovcu. Iz Celovca. (Pozor!) V kratkem pride zopet čas, ko prestopajo fantje-učenci iz ljudskih v srednje šole, v gimnazije, réalke itd. Večkrat že se je opozarjalo na to, da je v koroških srednjih šolah razmeroma mnogo premalo slovenskih dijakov. Zató pa tako zelo primanjkuje slovenskih duhovnikov, uradnikov itd. Po deželi je mnogo jako nadarjenih in pridnih fantov, ki bi se lahko brez mnogega truda in s primeroma malimi stroški mogli spraviti v srednje šole in k nadaljnemu pouku. Opozarjamo zató tem potom vse rodoljube, zlasti pa čč, gg. duhovnike, da opozarjajo ter podpirajo s svojimi nasveti in pomočjo stariše, da pošiljajo svoje sinove, ki imajo veselje in potrebno nadarjenost za uk, v srednje šole. S tem stori vsak dobro delo dotičnim fantom, pa tudi ndrodu. Vsprejemne skušnje se vršijo sredi meseca julija in se je takrat tudi treba oglasiti za sprejem v kn. šk. „Marijanišče“ v Celovcu. — (Podružničen shod.) Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda, najstarejša izmed obstoječih 16 podružnic na Koroškem, je imela v sredo dné 2. t. m. v mali vrtni dvorani Sandwirtove gostilne v Celovcu svoj letni občni zbor. Po pozdravu g. predsednika je poročal mestni kaplan g. Rozman o delovanju podružnice v minulem letu. Delovanje podružnic sv. Cirila in Metoda je za nas koroške Slovence jako velikega pomena, ker se po njihovih shodih poučuje in navdušuje naše ljudstvo za dobro stvar. Krasen sad delovanja podružnic je velikovška „Narodna šola“, ktere uspehov se more s posebnim uzrokom veseliti naša podružnica. S pozivom od dné 25. jul. 1895. 1. obrnila se je namreč do slovenskih rodoljubov, naj podpirajo nàrodno šolo s tem, da se zavežejo plačati po 10 gld. na leto do skupnega zneska 100 gld. Pozivu se je doslej odzvalo 39 rodoljubov, ki so zložili vkup 1080 gld. Pet gospodov je vplačalo že celi stotak. Odbor potrdil se je stari. Le na mesto g. M. Ražun-a, kteri se je preselil iz Celovca in kteremu se izreče za njegovo delovanje v korist družbe prisrčna zahvala, se voli blagajnikom g. stolni kaplan J. Hribar. Pri „slučajnostih" se je sprožilo še več nasvetov v prid naši družbi. — Dodamo svojemu poročilu prošnjo, naj gg. rodoljubi ne zabijo našega poziva v prid velikovške in razširjajte „Mir66! ‘“Hgfl šole ter naj marljivo pošiljajo obljubljene desetake g. blagajniku. One gospode, ki se doslej še niso odzvali našemu pozivu, prosimo, da to storijo sedaj, ker, kakor povsod, je tudi tu v združenju moč, in iz malega raste veliko! —m— Iz Podkrnosa. (Čudovito n ajd e uje presvetega Reš njega Telesa in drugih svetinj.) Kakor je bralcem že znano, ulomili so brezbožni tatovi v cerkev v Galiciji ter ukradli eno monštranco s presvetim Rešnjim Telesom, eno manjšo monštranco, tri patene, en kelih in svete ostanke (relikvije) v noči od 4. do 5. maja, ter ni bilo po njih nikjer sledu. Dné 21. maja, t. j. 16 dnij pozneje, našel je kmet Čari p. d. Kovač iz Duhovne (Fovje) vasi naše fare v gozdu grofa Goess-a vse imenovane svetinje. Od Krnosa pelje cesta proti Žrelcu dobre četrt ure skoz goro, na levo se vzdiguje gora „Soteska“, dobro zaraščena, vsa lastnina Goess-ova. Tam imajo nekteri kmetje pravico (servitut) steljo grabiti, kjer jo njim prikaže borštnar. Čari je imel steljo že napravljeno na kupe, vozili so jo domu. Med tem, ko so čakali Čari in dva njegova delavca na voz, da naložijo steljo, stoje skupaj v gošči zraven plitve jame ob mali skali, iz ktere je bil morda kdo kedaj mlinski kamen izdelal; jama pa je bila zasuta s prstjo, šilovjem in kamenjem, tako da ni se videlo ničesar posebnega, da bi kdo bil tukaj kaj zakopaval. Prav brez vsega uzroka, ampak igraje se, drgne delavec J. Jan z grabljami čez jamo, pa potegne nove klešče na dan ! To jim dà povod, da iščejo dalje in globje — pa najdejo v ruti zavite vse gori naštete reči in svetinje, najsvetejše Rešnje Telo še v monštranci. Kdor je videl kraj, — 150 do 200 korakov od ceste v gošči med smrekovim mladjem, kamor leta in leta ne stopi človek, — mora reči: tukaj je sama božja previdnost napeljala presrečnega Čarija in delavce njegove, da so našli v takem kraju, ne da bi iskali, svetinje in tako oteli presveto Rešnje Telo še hujšega oskrunjenja. Ko so možje drugi dan gledali tam, našli so ostanke cigaret in zlomljeno palico, dokaz, da je tat, ki je morda ob dan slutil tam ljudi delat, kar prvo noč navrh hotel prenesti svoj zaklad, pa ga ni bilo več. Čast. g. prošt Trobeš so, ko so slišali od Čarija, kaj da je našel, cerkveno opravljeni med zvenenjem prenesli Najsvetejši Zakrament v cerkev Pod Krnos. Galičani so že dobili svoje svetinje nazaj, kajti 24. maja so jih odnesli od nas možje, ključarji ga-liški, seveda brez presvetega Rešnjega Telesa, ktero je še hranjeno pri nas v ,,ciboriji“ v oltarju. — Zares, strah in groza človeka obide, kakšne ljudi rodi sedanji brezverni čas in občudovati mora človek neizmerno milost in potrpežljivost Božjo, da se ni pogreznila zemlja pod takim ljutim roparjem! Lepo bi bilo in dostojno dogodjaju, da bi se postavil kak spomenik na samotnem kraju, kjer je ležal Najvišji Stvarnik svetà v ponižnej podobi belega kruha ter čudovito pustil se najti in oteti še hujšega oskrunjenja. Premisleka vredno! -a- Iz Sinče vesi. (Posojilnica.) Računski sklep naše slov. hranilnice in posojilnice za 1. 1896. kaže 86.873 gld. 15 kr. denarnega prometa. Udov je pristopilo 35, izstopilo 9 in bilo koncem leta 473, ki imajo v deležih 3856 gld. Posojil se je dalo 17.253 gld., povrnilo 7146 gld. 32 kr. in ostalo 98.619 gld. 4 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 29.309 gld., vzdignilo 22.703. gld., ostalo 92.924 gld. 46 kr. Rezervni fond je narastel na 2913 gld: čistega dobička je bilo 514 gld., upravnih stroškov 481 gld. 77 kr. Iz Velikovca. (Visoki obisk.) Dné 17. maja obiskal je g. deželni predsednik baron Schmidt-Zabiérow našo nàrodno šolo. Prišel je ob 4. uri popoludne v spremstvu g. okr. glavarja Kreuter-ja in g. okr. komisarja bar. Ott-a v šolo. Ogledal si je šolsko sobo in vse sobe iu raz oken tudi igra-lišče za otroke in vrt za zelišča. V govornici se je dalje časa razgovarjal s č. sestro prednico; vprašal je, ali otroci razumijo sestre, ko govorijo v pravilni slovenščini, kar je č. sestra prednica potrdila ; vprašal je tudi po številu otrok in kdaj čč. sestre nameravajo otvoriti izgojišče za dekleta. Voščeč čč. sestram sreče, odšel je g. predsednik na bližnji grad Kohlhof obiskat gosp. ekscelenco barona JPino-ta. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Toča in sneg.) Tudi pri nas se je mesec majnik zelo slabo obnesel. Trikrat smo imeli sneg in na bližnjih Vinogradih so imeli tudi in sicer dvakrat točo. Posebno prvokrat je tako debelo padla, da je še drugi dan ležala. Sadje, ki je jako lepo cvetelo, je vse uničeno. Tretji sneg je na polju precej škode napravil ali vendar ni še vse uničeno, ker se rž vendar polagoma vzdiguje, tako da smemo upati, da bomo vendar žita za domačo potrebo imeli. Žalibože zdaj, ko je rž začela cveteti, zopet dan za dnevom dežuje. Vsled vednega deževja se je odtrgal velik kos zemlje ob Vinograškem potu ter pot in spodaj ležeče njive zasul. Zavoljo hladnega vremena tudi turšica ne more rasti. Pri takih žalostnih razmerah je umevno, da naši kmetje s strahom gle- dajo v prihodnjost. Da bi nam bil ljubi Bog milostljiv ! —e— Iz Prevalj. (Semeniški duhoven Šimen Kes nar f.) Dné 1. junija je umrl tukaj pri svojem stricu, č. g. župniku, po dolgem bolehanju č. g. sem. duhovnik Šimen Kesnar. Porodil se je pokojnik dné 7. marca 1873. 1. na Plešivcu kot-mirske fare ter je lani, dné 9. avg. pel v Kot-mari vasi novo mašo. Takrat je pač vsakdo mislil in od srca želel, da bode mladi, vsakomur po svojem skromnem in prijaznem obnašanju priljubljeni duhovnik letos srečno dovršil svoje študije in stopil v dušno pastirstvo, da tam prav čvrsto deluje za čast božjo iu blagor slovenskega ljudstva. Pa Bog je hotel drugače. Po zimi lotila se ga je huda bolezen, da je moral pretrgati svoje nauke. Pri svojem stricu je našel skrbno postrežbo, pa, žal, ni našel več zdravja! Pogreb dné 3. junija je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni Šimen svojim duhovnim sobratom in vernemu ljudstvu. Iz Kot-mare vasi je prišlo lepo število znancev in prijateljev pokojnikovih, da izkažejo svojimu rojaku zadnjo čast. Tudi prevaljski farani so prišli v velikem številu in 28 duhovnikov ter bogoslovcev je spremilo mladega gospoda k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil mil. g. tinjski prošt L. S erajni k. Naj starejši duhovnik naše škofije je blagoslavljal truplo jednega najmlajših svojih duhovnih sobratov! Na grobu se je g. sem. duhovnik A. Vogrinec z iskrenimi besedami spominjal prerano umrlega tovariša, kterega je pobrala kruta smrt v najlepšem cvetu ter ga vzela žalujočim starišem in žlahti, prijateljem iu znancem, narodu slovenskemu in naši škofiji. Bridka je izguba, ki nas je zadela s smrtjo Šimna Kesnarja. Tolaži nas le upanje, da se zopet vidimo nad zvezdami. Svetila mu večna luč! Ob smrti Šimna Kesnarja. Za drugim drug pod zémljo mora, Z vsakterim pade nad nebroj, Z vsakterim narodu opora, Ki se bori za svoj obstoj. Če ena roža se osuje, Pa tisoč drugih v popje gré ; Če jeden cvet vihar izruje, Pa drug požene iz zemljé. Če domovina izgubila Borilca je iz svojih vrst, Kedo ji dà nadomestila Za to, kar ji zakriva prst?! Borilce svoje padajoče Slovenski gleda Korotan, Rosé mu lice solze vroče, V prihodnjost zré potrt, plašan. „Zakaj jih jemlješ?! — tužen vpraša, Vzdihuje naš trpeči rod-------------- Preslaba vsa je pamét naša, Da bi umela Te, Gospod! Bogdan. Iz Št. Jana pri Spodnj. Dravbergu. (Župnik Peter Vozu f.) Po dolgem, hudem bolehanju umrli so dné 2. junija zjutraj naš ljubljeni, tudi po sosednem Koroškem, zlasti pa romarjem k sv. Križu dobro znani župnik Peter Vozu. Poklical jih je Gospod k sebi, predno so dočakali petdesetletnico svojega mašništva, ktero bi mogli letos obhajati. Daleč na okrog je bilo pri vseh ljudeh, zlasti pa pri duhovnih sobratih, znano in v veliki časti ime g. Petra. Slovela je zlasti njih dobrotljivost do revežev, njih dobrovoljna prijaznost in veselost, s ktero so občevali in se v hipu prikupili vsakomur. Zvesto so služili kot mašuik svojemu Bogu, bili pa vedno zvest sin tudi svoji slovenski domovini. Dolga leta so bili tudi naročnik „Mir“-a. — Porodili so se g. P. Vozu dné 29. jun. 1818. 1. v fari Št. Jurij pod Taborom, dosegli torej lepo starost 79 let. V rnašaika so bili posvečeni dné 30. jul. 1847. h, ter so potem službovali kot kaplan pri Dev. Mar. na Jezeru, v Vojniku, Koprivnici, Pišec-u in Št. liju ter kot župnik v Šent-Petru in Št. Jan-u ob Spod. Dravberg-u, ktero faro so nastopili dné 5. sept. 1861. 1. Pogreb je bil v petek, dné 4. junija. Žalovanje nad izgubo prijaznega in dobrotljivega dušnega pastirja je obče. Počivaj v miru, zlata duša! Od Žile. (Podružnični zbor.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za spodnjo slovensko Ziljsko dolino in župnijo Vrata je imela dné 23. maja t. 1. v Zahomcu v gostilni pri „Rihtik-u“ svoj letni občni zbor, kteri se more zaradi navdušenja, ki je bilo splošno od začetka do konca, gotovo imenovati izvrsten. Vse zbrane vrle ude in prijatelje podružnice je prisrčno pozdravil naš dolgoletni in za podružnico in nàrodno stvar vneti predsednik g. J. Katnik p. d. Bičar, posestnik na Bistrici. Ker tajnika ni bilo, je namesti njega poročal o delovanju podružnice v preteklem letu čast. g. L. Vavtižar, kn. škof. svetovalec in župnik na Bistrici. Z veseljem je posebno povdarjal, da se je lani nabralo letnih doneskov 42 gld., ktera svòta se je izročila družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Nato se je vršila volitev odbora in je enoglasno bil izvoljen zopet stari odbor razun tajnika, kterim je bil na novo izvoljen g. župnik na Vratah. Po volitvi odbora so se pobirali letni doneski iu se je nabralo 43 gld. 75 kr. Res lepa s vota, ktera sama najbolj kaže, kako zavedni so naši slovenski kmetje in kako požrtvovalni v korist preimenitne družbe, ktera je obrnila svojo skrb posebno zadnja leta na nas stiskane Slovence na Koroškem. Ko se je tajnik v imenu odbora zahvalil vsem navzočim za tako veliko požrtvovalnost, zapeli so vrli slovenski fantje in poštene Ziljanke, ktere so bile v nàrodni noši in v lepem številu, kakor vselej, zbrane, izvrstno in krepko nektere narodne pesmi. 0. g. deželni poslanec in župnik v Podkloštru Gr. Einspieler je nas v izvrstnem in prepričevalnem govoru navduševal k nàrodnemu ponosu ; naj bi posebno ponosni bili na milo donečo slovensko govorico, ktera je že od nekdaj tako imenitna bila, ko so še koroški knezi koroškemu kmetu v slovenskem jeziku slovesno obljubovali zvestobo. Pri tem govoru se je videlo vsem navdušenje na obrazu in v oččh iskre goreče ljubezni do slovenskega rodu iu do naših narodnih svetinj. Govoru je seveda sledilo občno ploskanje in krepki „živio“-klici. — V kratkih pa v srce segajočih besedah je spodbujal naš vrli blagajnik g. J. Mi Ioni k, p. d. Koren v Zahomcu, prisotne slovenske matere, da bi ne le same ponosne bile na svojo nàrodnosr, ampak da bi posebno svoje otroke, nado slovenskega nàroda, izgojevale v narodnem ponosu iu utrjevale v ljubezni do slovenskega jezika. — Zadnji govornik je sarkastično opisal „Judeže“ našega rodu (nemčurje), svaril Slovence pred nem-čurskim „žaklomu, v kterega bi nemčurji radi vjeli vse Slovence na Koroškem, in opozarjal nas, kako nevarni so, ker se zunanje kažejo prijazne in strd ponujajo, znotraj pa so strupene kače. Primerjal jih je kebrom, ker so Slovencem tako nevarni, kakor kebri sadju. — Ko je še č. g. provizor J. V ar mu t srčno zahvalo izrekel gg. govornikom za trud in vsem udeležencem za tako častno udeležbo, zlasti pa vrlim pevkam in junaškim ziljskim pevcem, kteri so nas z milim nàrodnim petjem toliko kratkočasili, in ko je vsem razložil, kako da najbolj svojo zavednost pokažejo, če bodo namreč vsi zvesti bralci in naročniki „Mira“ in udje družbe sv. Mohorja, zaključilo se je že precej pozno v vsakem oziru krasno in navdušeno zborovanje. Potem se je razvila nenavadno lepa prosta zabava iu pelo se je, da je v prsih srce veselja poskakovalo. Zlasti ognjeno se je večkrat zapela „Barigeljceva“ pesem, ktero je na svoji „rajži“ ,tam za Dravo1 prepeval in ki je postala geslo našim Ziljskim pevcem in pevkam. Čutili smo se sploh vsi brate in sestre ene matere Slave; noben višji, noben nižji, vsi enaki, kakor smo bili tudi vsi enako navdušeni. Ni tedaj čuda, če smo se le pozno in težko ločili. Vsak si je s seboj nesel domu le najboljši utis v srcu in željo, na svidenje spet v kratkem pri takem zboru. Bog živi naše zavedne Slovence in Slovenke in daj nemčurjem vsaj toliko pameti, da bi vendar enkrat k zavesti prišli! -j-Iz Ziljske doline. (Stanje kmetov.) Letošnji mesec majnik je napravil vsem svojim prednikom sramoto, kmetom pa strašansko škodo. Dné 2., 7., 12. in 15. snežilo je pri nas, kakor v naj-hujšej zimi. Ozimnine so močno poškodovane, sadno drevje se pa vkljub vsemu trudu ni moglo obvarovati lomljenja in tako je ves up, da dobimo letos zopet sadja, padel v — sneg, kajti drevje je bilo že vse v rajskem cvetu. Vrh tega imamo letos še požrešne kebre, ktere bi bila povsod dolžnost pobirati in ugonobiti. Žal, da se to, kakor se sliši, ne godi povsod ! Sneg je temu mrčesu borno malo škodoval. K temu pride še pomanjkanje krme, slabe živinske cene, visoki hišni, občinski, deželni in državni davki itd. Kaj pravijo k temu gospodje neke vrste, pri kterih ima mesec redno 30 dnij, in kteri štejejo kmeta za bogatina, rekoč: Kmet ima hišo iu dvor! Ako stori to kmeta že bogatega, odkod pridejo pa njih dolgovi? Hišo in dvor kmet dandanašnji mora imeti, kar pa v resnici ima, to je pa — prazen žep! In koliko se bo odpisalo kmetu plačil vsled letošnje —majnikove postave? Menim namreč, da je tudi letošnje majnikovo nevrone neka postava; seveda slaba za kmeta. —-Bomo videli, kakšno skrb imajo merodajni krogi za obstoj kmetskega stami! Veliko se zaradi tega govori, piše in povdarja, kmetski in obrtniški stan pa vendar le lezeta pod kapital ali bolje rečeno pod „ničlo“, kakor bi nosila liberalne škornje, s kterimi se je v trenutku sedem milj daleč prišlo — nazaj. Prav je sicer, da se kmetje poučujejo o reji boljše živine, o obdelovanju njiv in travnikov; toda jaz vprašam, kam pa naj se živina proda, če nihče ne poprašuje po nji? Naj se enkrat v tej zadevi tudi gospodje poučujejo in posvetujejo in sklenejo, da se kmetom vsaj deloma obstanek zagotovi. Kmet in rokodelec, ki kašljata oba, čakata, kedaj jima osoda beraško palico pomoli. To je njiju bogastvo! „Daj nam danes naš vsakdanji kruh,“ tako moli kristjan; čudno znamenje časa pa je, da tisti, kteri nam kruh prideljuje, sam kruha berači; med tem ko se vendar vé, da je HHP* Zalite vaj te po vseli gostiln ali „]>lii«66! '‘Hg mnogo lenuhov skoz žitno kupčijo obogatelo. Kriva je temu mnogo liberalna prostost, ktera imenuje kupčijo to, kar veren kristjan po pravici zove — sleparijo! Ta liberalna »prostost1* pravi: »Veda iu nje uk sta prosta." Ta nauk pa je kriv propada delavskih stanov in vzrok nezadovoljnosti, ki vlada skoraj po celej Evropi. In kako to? Tisti, ki so razglasili ta nauk, so bili siti in sit človek lahko govori; toda vpraša se, ali lačen lahko posluša? In poslušati mora kmet in delavec. Prostost vede rodila je na stotine knjig liberalnega duha, med kterimi je največ očitno brezverskih. Dokler je bilo vernikov več, kakor nevernikov, niso mogli nam zadnji do živega, zatorej jim je bila prva skrb razglasiti vero kot privatno reč in spraviti med ljudstvo nagib k posvetnemu uživanju. Od tistega časa se je začelo odiranje, zasramovanje iu zaničevanje duhovščine ter propad in nezadovoljnost ljudstva. Sitim je rastel trebuh, kmetom pa dolgovi. Krščanska kupčija prišla je na boben in liberalna, brezvestuo-neverska sleparija na nje mesto. In sleparili so do dandanes žitni borzijanci, kteri so po večem Judi in bodo sleparili tudi letos. Dolgo časa se nihče ni zmenil za gospodarsko stanje kmetskega ljudstva; še mnogo kmetov samih ni vedelo in videlo, kam jih privede taka »prostost4* in pritrjevalo jih je mnogo klicu liberalcev : »Omika ! omika! in le omika je kmetu potrebna.“ Tudi jaz ne tajim in le predobro vem, da je vsakemu človeku, in tudi kmetu omika potrebna. Kesnično pa je, da z omiko rastejo tudi potrebe in te more človek pokriti le tedaj, ako vzdržuje v gospodarskem oziru ravnotežje z dušno izomiko in ta nadvlada povsod in vedno telesne nagibe. Vse to pa se more zgoditi le na podlagi — verske omike. Ni tedaj-li res kriv omenjeni nauk kmetskega propada v obilni meri? — To je samo jeden izvor, iz kterega je priteklo mnogo zla, in takih izvirov je več ko star cent. Prvi, kteri so kazali na slabo gospodarsko stanje kmetskega ljudstva, so bili — duhovniki. In ali ni bila, kakor drugod, tudi pri nas na Koroškem, osobito slovenskem, častita duhovščina prva pri delu za kmeta? Kdor to taji, stori to iz sovraštva do nje ali pa iz »proste vede**. Da pridemo vendar enkrat do boljšega, zato se je treba združiti v kmetskih zadrugah, ka-koršna se je že ustanovila v Celovcu. Združiti se je treba, ker posamičen človek nič doseči in malo dognati more. Ne bodite šalobarde; otresite ne-zaupnost v samega sebe ter popustljivost vašo za-menite s srčnostjo in odločnostjo, in prepričali se boste, da delate vi čas, in ne čas vas! Vašim voditeljem in prijateljem pa zaupajte brez strahu — toda vašim — ne tistim, ki hodijo k vam samo takrat, kedar jim glas odpove. —a— Kneippo vanj e. i. Vreme je spet ugodno že za kopanje, voda sama vabi in vročina sama naganja h »kneippo-yanju“. Le tisti ne skuša dobrot mrzle vode, ki jib.ne pozna ali pa ne zna. Lani sem v ljubem «Miru** nasvetoval, naj bi vroče noge pomakali v mrzlo vodo, bodisi doma ali zunaj na polju ali v gozdu. Kdor je ubogal — gospod »Mirov** urednik vem, da je ubogal — gotovo mu ni žal. „Kdo bi mislil,“ je vskliknil marsikteri, »da taka lahka yeč more biti tako dobra**. Dà, jaz pravim, utrujene noge v mrzlem skopati (in potem seve spet premikati, da se ugrejejo), je več kot pol litra vina. Kakor učijo sedaj že 76 let stari oče Kneipp, ki vodo poskušajo že 48 let, je to potrebno utrjevanje lupla pa tudi zdravilo za želodec, jetra, ledvice, ^ehir. Da je hladilo trupla in krepčilo nog, to vsak skusi. roč ' Pa oče Kneipp za utrjevanje pripo aJ0, da hodimo bosi po rosni travi, seve zjutraj minut do četrt ure, pa tudi dalj ne škoduje zdaj ali ^rzlo\ ZkMi po dežju je prijetno po trav suhe1; Seveda moramo, ko nehamo, p1 iemn111 ietatl’ si noge ugrejemo; ako se ubu noče’ Pa soho nogavice in črevlje obuti. Kdo nonin«'613’ naÌ l50 solji i10^ hos in h koncu nog' bosi « i" V?^0' — Pri Kneippu morajo vsi hodit seve’ t Skofi’ ku.ezi> kardinali. Ali samo to š 7ačp+Qi a:neiPPovanje, pač pa začetek utrjevanja začetek se z vodo sprijazniti. kneirm OSkušaimo še več. Le srčno začninr trunl» -V a i)ray vai*10» oprezno, nikar rahleg; vndp ,S i °- ne DaPastb ampak moramo je mrzi umivanje ^Tiw priyaditL Najmanj občutljivo j' po KviPinr,pUmiVauJa se vendar ne ustrašiš, todi T“"i p**"* Ti s tudi prsi in veš ’ pgrl°’ T Soboto ali nedeli' da je zelo dobro L,il® r° d^r°’ a Kneipp uči-i0 enkrat ali pa enkrat SS a® ° ^nipl° ali cel° ni Kako se tega lotiti v nÌ1’0™!01'1'"1 sp0;lnji žiy1ot najboljše pa s trdo (ne 4hko°V a“pak z .^° (prtičem). Pripravi si V aiSdUei'S» feTasi za slabe pndejati aatoraega jesiba in suho srajco, namoči brisalko (prtič), izžmi jo in zloži dvakrat vkup, potém se slečeš (srajco samo do pasa, ako umivaš zgornji život), zravnano mokro brisalko položiš na dlan desne roke ter začneš ž njo brisati po prsih in pod levo pazduho, potem jo zvrneš na dlan leve roke ter si obrišeš (z eno mrzlo stranjo) pod desno pazduho in roki eno z drugo ter rameni. Zdaj pa prtič še enkrat namoči ter izžmi, potem ga raztegni in primi z vsako roko za en konec, mahni nazaj na rame ter vlači brisalko po hrbtu dol in gor, vrzi prtič v stran in obleci se hitro, idi na sprehod ali delat, najboljše je drva žagat. Bolnik pa se gre v postelj gret. V tem času se pač ni bati, da bi se shladil, torej za poskušanje je ravno sedaj najboljši čas. Ako si slab in imaš malo vročine, umij se prvi dan do pasa, tedaj roki, rame, prsi, hrbet, drugi dan pa spod, črevo in ostali hrbet zadi in noge dol, tudi stopala. Tudi na tri dni si lahko razdeliš, tako da si v 3 kratih umiješ celi život. Namreč a) do pasa, b) črevo in želodec in zadi, torej ves srednji život do nog, c) noge od stegen začenši. Pa boljše je začeti spodaj a) noge, b) po sredi, c) zgornji život do pasa. Tako delaj 9 dnij, potem bova poskušala še več. Apotekar. o v i è a r. Na Koroškem. (Vendar enkrat!) Trgovinsko miuisterstvo je ukazalo, kakor poročajo listi, graškemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da se morajo v vseh okrajih na Štajerskem in Koroškem, koder prebivajo Slovenci, za vse novoustanovljene poštne in brzojavne urade napraviti nemško-slovenski pečatniki, pri sedanjih poštah pa takrat, ko se stari samonemški obrabijo. Ko bi se le skoro ! — (Kmetska zadruga v Celovcu.) C. kr. deželno kot trgovinsko sodišče v Celovcu je z odlokom od dné 25. maja 1897, št. 4211, potrdilo pravila »kmetske gospodarske zadruge za Celovec in okolico, reg. zadruga z omejenim poroštvom**. Udje prvega odbora so gg.: Jan. Ure v Voglah, načelnik; Jan. Fritz v Stražišču, njegov namestnik ; V. Podgorc, vikar v Celovcu, tajnik; J. Božič p. d. Telijan v Pokrčah ; J. Sorgo v Šmartnu ; A. Jager v Voglah; Jan. Singer v Strugi; M. Prosekar v Kotmarivasi; M. Rebernik v Žrelcu; M. Holiber v Hodišah; J. Kordeš v Medgorjah; L. Drešl v Ve-trinju. Več spregovorimo v jedni prihodnjih številk. — (Osebne novice.) Naš rojak, g. Alojzij Progar, akad. podobar v Celovcu, se je poročil dné 30. maja v Silbereggu z gdčno. Karolino Rainer. Čestitamo ! — Svitli cesar je podelil g. Al. K u-šar-ju, policijskemu oficijalu v Celovcu, rodom Slovencu, zlati križec za zasluge. — V Otočah ob Celovcu je umrl posestnik V. Kašic p. d. Holzleger. * Drugo porotno zasedanje se vrši v Celovcu od 21. do 26. junija. Pred porotnike pride 20 obtožencev. — Znana socijaldemokratinja Noetscher z Dunaja, ki je zadnjič spreobračala »nemške** Ve-likovčane, je oznanjevala dné 29. maja rudeči so-cijaldemokratični evangelij tudi v Celovcu, od koder je romala v Breže in Volšberg. — Blizu Lukave v Zgornji Ziljski dolini so se prikazale divje zverine (volkovi ali medvedi), ki napravljajo med ovcami na planinah obilno škode. — Nemški »vereins-haus“ hočejo zidati Velikovčani. Samo tega jim je še treba, da bode tam nemška glorija popolna, ali kaj!? — »Bauernbund** bode rogovilil dné 13. t. m. v Himelbergu, kjer ima svoj občni zbor, potem pà »bauerntag**. Poslanca Lemiš in Eisele bodeta govorila v političnem položaju. Ali bodeta kmetom tudi pripovedovala, kako sta razgrajala v v drž. zboru in pomagala zabijati denar ljudstva? Na Ki’aiijskcm. Silna nevihta z gromom in točo je razsajala dné 25. maja okoli Moravč. — V Domžalah je dné 19. maja pogorela trgovcu Fr. Mazorcu hiša z gospodarskimi poslopji. Škoda znaša nad 9000 gld. — Misijon so imeli v Cirknici in na Colu. — Doktorjem modroslovja je bil na Dunaju promoviran naš rojak, g. Y. Kušar. — Umrl je č. g. Janez Kačar, župnik na Bohinjski Beli, star še le 34 let. Bil je izgleden duhovnik in domoljub. N. p. v m. ! — Kranjski Nemci in nemškutarji v zadnjem času zopet močno silijo na dan. Napravljajo shode, po kterih hočejo zopet oživiti staro kranjsko nemškutarstvo. Zoper to morajo Slovenci nastopiti z vso silo. — Mirovno sodišče ustanovijo kmetje v Loškem potoku. Na Štajerskem. »Sl. Gosp.** poroča: Dné 19. maja se je prepiral v Ročici pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 30 letni Jožef Ploj s svojo materjo. Surovež zgrabi vile ter ž njimi udari mater. Mati se brezzavestna zgrudi ; nato ji sin še z vilami prebode glavo, da je takoj umrla. Četrta zapoved božja, kje si? Kakor se dalje poroča, se je ta hudodelec dné 2. t. m. obesil v ječi v Celji. — Celjsko porotno sodišče je obsodilo brata Matija in Franca Fošnerja na smrt,- ker sta umorila pet in pol leta starega fanta P. Ceroviča, nezakonskega sina Franca Fošnerja. — Pri zidanju novega poštnega poslopja v Celju so našli zanimive, zelo stare rimske spomenike. — Dné 2. t. m. je utonil v Dravi pri Mariboru vojak Bielbauer. — Graški mestni zastop se je enoglasno izrekel zoper Eben-hochov šolski predlog, kterega napadajo samo liberalci, socijalisti in teh prijatelji. Na Primorskem. Trgovsko-obrtno zadrugo so ustanovili v Gorici. Dobro ! — Razstava cerkvene obleke za uboge cerkve bode v Gorici od 12. do 16. junija. — Železniško postajo so dobili v Devinu. — V Gorici se Slovenci jako strogo držd gesla »Svoji k svojim !“ Kupujejo le pri nà-rodnih trgovcih in se dosledno izogibajo lahonov. Izvrstno! Le s tem geslom bodemo prišli do živega svojim političnim nasprotnikom. — Rovinjsko sodišče je obsodilo 10 Hrvatov zaradi izgredov pri državnih volitvah. Čudno, da je gosposka imela takrat skoro samo na Slovence in Hrvate oči obrnjene ! Tudi v Gorici obsojajo kar po vrsti slovenske fante zaradi »izgredov1*, ker so laška ušesa žalili s tem, da so klicali »živio**, ali peli slovenske pesmi. — Notranje ministerstvo je zavrnilo pritožbo tržaškega mestnega zastopa proti odloku namestništva, s kterim se je razveljavil sklep obč. odbora, da se volitev odbornika Nabergoja ne potrdi. Po drugih deželah. V Ameriki je utonil v reki El Rivar slovenski duhovnik, misijonar J. Jeram, ko je hotel prebresti vodo. Bil je domà v kamniškem okraju na Kranjskem in star 32 let. — Preiskovalno ogledalce puške (Visitirspiegel), ktero je znašel naš rojak g. Fridolin Kavčič, stotnik brambovskega pešpolka št. 4 v Celovcu, vpeljalo se je tudi pri nizozemski kraljevski vojski. Sedaj se rabi to koristno in pripravno ogledalce že pri vojaštvu v Avstro-Ogerski, Bolgariji, Rumuniji, Siamu, Cile in Nizozemji. — Odkar vladajo naš cesar Franc Jožef L, se je v Avstriji zidalo 573 novih cerkva. — Dné 29. maja so se pričele velike slavnosti na čast Materi božji v mestu Pizi na Laškem. Stolna cerkev je bila natlačeno polna, kar pade goreča sveča z lestvenca. Ljudje so začeli upiti, da gori, tlačili so se proti vratom in hiteli na prosto. Pri tem je bilo sedem usmrtenih, 28 pa težko ranjenih. — Na Norveškem je v sredo pred Križevim zgorelo mesto Levanger. Vsi prebivalci so morali potem bivati v šotorih in mnogo prebiti zaradi silnega in dolgo trajajočega dežja. — Dné 28. maja se je na Laškem in Grškem primeril precej močen potres. Sprejem v knezoškof. dijaško semenišče „Mariaiium“ v Celovcu. Oni, ki želijo biti sprejeti v knezoškof. dijaško semenišče »Marianum**, naj prosijo za to najdalje do 17. julija. Prošnje naj pošljejo po svojem župniku na semeniško predstojništvo (velikov-ške ulice štev. 18.) in tu se morajo tudi do tega časa (16. julija) osebno predstaviti. Prošnje se morajo napraviti na visokočastiti knezoškof. ordinarijat v Celovcu, in sicer se jim mora pridejati: 1. krstni list; 2. zadnje spričevalo ljudske šole ; 3. spričevalo, da so se dotičnemu stavile koze (osepnice) in da je zdrav; 4. izjava očeta ali varuha, da želi, da postane sin ali varovanec duhovnik in da plača za njega vsako leto 150 goldinarjev; 5. če bi pa kdo ne mogel toliko plačati, se mora pridejati tudi natančni izkaz premoženja (Vermogens-Ausweis) in še povedati, koliko zamore plačati. Koliko je treba plačati, določi potem vspre-jemni odbor, ter se naznani v vsprejemnem dekretu. Gojenci, ki želijo stopiti v I. gimnazijalni razred, morajo z dobrim vspehom napraviti vspre-jemno skušnjo. Vpisovanja se za take vršč na gimnaziji 15. in 16., in skušnje 16. in 17. julija. V semenišče »Marianum** se sledeči vsprejmejo : 1. ki so zakonskega rodil, kakor to hoče sveti tridentinski cerkveni zbor; 2. ki spadajo v krško škofijo, so tukaj rojeni ali imajo domovinsko pravico, ali da so se njih stariši tukaj naselili ali imajo tukaj službo; 3. so najmanj 10 in ne več ko 13 let stari; 4. ki so telesno popolnoma zdravi, posebno morajo imeti zdrave prsi ; 5. ki niso nravno sprideni, ki so pobožni in imajo tudi zmožnost za študije ; 6. ki imajo voljo postati duhovniki in delovati potem v krški škofiji; 7. kteri prosijo za vsprejem, ob enem tudi obljubijo, da se hočejo na-redbam in hišnemu redu popolnoma podvreči; 8. vsak vsprejeti gojenec naj prinese seboj : a) dvojno obleko, in sicer: klobuk, ovratnik, naprsnik, hlače, suknjo in najmanj dvojne črevlje. Cela obleka mora biti temna; h) pet srajc, pet spodnjih hlač, Šestero no-govic, šest robcev za v žep, štiri rjuhe, najmanj tri prtiče za mizo, žlico, nož in vilice, najmanj tri brisalke in ene kopelne hlačice. V Celovcu, dné 3. junija 1897. 1. Predstojništvo semenišča »Marianom**. se Oleil-Metodove di*nžl>e! Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Umrl je dné 1. junija č. g. Peter Bezjak, župnik na Krčanjah po dolgem bolehanju. C. g. Bezjak se je porodil dné 29. jun. 1845. 1. v Slov. Goricah, bil v mašnika posvečen dné 18. jul. 1869.1. N. p. v m! Župnijski izpit so delali od 1. do 3. jun. č. gg.: Fr. Vacha, provizor v Malteinu; Jak. Kuneš, kaplan pri sv. Urbanu; Jos. Drdlik, provizor v Gorenčah, Ad. Krejči, provizor v Črnečah, Fr. Hilpert, provizor v Steinbichlu; Jos. Sedi a ček, provizor v Preblju ; Jan. Varimi t, provizor v Gorjah. V stalni pokoj gré č. g. Ant. Oblak župnik na Gozdanjah. — Č. g. Jož. Drdlik, provizor v Gorenčah, je prestavljen kot provizor v Krčanje. Faro Gorenče bode oskrboval č. g. Jan. Volav-čnik, župnik na Budi. — Bazpisani ste do 20. jul. fari Pisrveg in Maltein. —■ Mil. g. knezo-škof so podelili na binkoštni pondeljek 23 gospodom bogoslovcem in 1 bratu kapucinu nižje mašniške redove. Bali Vabilo. V nedeljo dné 13. t. m. po popoludanski službi božji ob 3. uri pride g. dr. E. Kramer, c. k. kmetijske družbe popotovalni učitelj, in bo poučeval o živinoreji pri Hamru v Vogerčah. Kmetje udeležite se tega poduka v obilnem številu. — Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico ima v nedeljo dné 20. junija pri Steklu v Farni vasi svoj mesečni shod. Začetek ob 3. uri popoludné. K prav obilni udeležbi vabi odbor. I i I I Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite P samo vžigalice in svinčnike družbe sv. § Cirila in Metoda! E| V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki .družbe sv. Cirila in Metoda“ v trafiki gospé Izop, kosarnske ulice številka 7. I I Celovec, dné 17. maja. Zaradi slabega vremena prejšnjih dnij je bila kupčija slaba. Prignalo se je 230 konjev, prodalo 30; 252 volov, prodalo 30; 30 juncev, prodalo 10; 160 krav, prodalo 47; 25 telic, prodalo 9; 1200 prascev, prodalo 550. Črna, dné 10. maja. Prignalo se je 6 konjev po 100 do 200 gld. ; 60 volov, 20 krav, 4 telice, 1800 ovc po 18 do 20 gld. par. Posebno dobra je bila kupčija z ovcami. Kupci so bili največ s Tirolskega in iz Ziljske doline. liOterijske srečfce od 3. junija. Trst 16 9 77 57 82 Line 40 4 75 7 31 Tržne cene v Celovcu dné 3. junija Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gld. j kr. pšenica 5 25 6 56 rž 4 55 5 09 ječmen — — — — oves 2 27 2 84 hej da 3 66 4 57 turšica (sirk) 3 10 3 97 pšeno (kaša) 7 — 8 75 repica (krompir) 1 60 2 60 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 90 kr. do 2 gld. 70 kr., slama po 1 gld. 45 kr. do 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 76 do 80 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 130 do 155 gld. Naznanila. Gozd! Na prodaj je 40 oralov gozda, kteri se bode tukaj v Maloščah dné 21. junija t. 1. prodal za sekanje. Gozd je lepo zaraščen. Več se izvé pri občinskemu zastopa vMaloščah (Mallestig) na Koroškem. Malo posestvo v Zgornjih Jezercah, eno uro od Vrbe oddaljeno, dobro zidano, s sadnim vrtom čez 4 orale svetà, se proda. Kupec potrebuje 800 gld. denarja. Več pové Janez Grabneger v Gorjah, pošta Vrba (Velden) na Koroškem. Proda se Jakob-ova kajža štev. 8. na Brankovcu pri Tinjah. Celo nova hiša ima 5 sob, 3 kleti, tudi skedenj je nov, zidan še le pred 10. leti, hlev je obokan. Zemljišča je 4 oralov, v gozdu lesa za domačo potrebo. Okrog hiše je zelo velik sadni vrt z lepim sadjem. Več pové lastnica Marija Gross p. d. Jakohinja na Brankovcu, p. Tinje (Tainach) na Koroškem. -m fj§f m- C. in i. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-utcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti strmini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni S A> wei i a polli e 1* e, Baruch Gyula, fcliskolcz št. S88 na Ogerskem. Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. ..1 MF .'KMine» Ker se mi je Vaš ,,Mira- kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Cieviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. um v * - Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóezy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, krepčajoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujočein slast vzbujajoče. 1 steklenica 20kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tueate 4 gld. 80 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov. 4 gld. 75 kr. 1 Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., Va tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Pijančljivost se dà ozdraviti z sintibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Učenca* zmožnega nemškega in slovenskega jezika, takoj sprejme peter Merlin9 t r'ii'O v v C‘<' 1 o v< • 11 - Gostilna „liiickeiiwal O a z Jakob Petschounik, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu štev. 4. Med gostilno „K!eeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico. Velika zaloga usnja In črevljarskega orodja. z »j i Med gostilno „Kieeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico Delolj libile osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod |®-„ZukuniJsvorsorge*’ -^u Gradec, poste restante. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.