novic E LETO lil. - it. 32 V KOČEVJU, DNE 9. AVGUSTA 1958 Cena 10 din PRVA SEM NOVEGA OLO TARIFNI PRAVILNIKI Pred kratkim je bil v Beogradu sestanek predstavnikov vseh centralnih sindikalnih odborov, stro- Pretekli teden je bila v Ljubljani predsednike Okrajnega ljudskega smo lani imeli v kmetijstvu za 4 °/o kovnih združenj in gospodarskih prva seja novo izvoljenega Okraj- odbora. Za predsednika OLO je bil večje pridelke, medtem ko je ta od- zbornic, na katerem so govorili o nega ljudskega odbora Ljubljana, ponovno izvoljen dr. Marijan Der- stotek na kmetijskih posestvih še organizaciji dela, nalogah in meto-Zaradi priključitve dela ukinjenega mastia, za podpredsednike pa: ing. enkrat večji. Tako je bil povprečen di za določevanje osnov enotne ta-okraja Trbovlje, so na sejah vseh Ivo Klemenčič, Janez Pirnat in Jo- pridelek pšenice 13 centov, krom- rifne politike. Sklenili so, da bi ves občinskih ljudskih odborov v okra- ško Gorjanc. p ir ja 159 centov na ha, na kmetij- Posel okrog pripravljanja načrtov ju izvolili nove okrajne odbornike. Odborniki so nadalje poslušali po- skih posestvih pa pri pšenici 20 cen- tarifnih sporazumov končali do 15. Ti pa so na prvi okrajni seji zapri- ročilo predsednika Sveta za kme- tov, pri krompirju pa 212 centov na septembra letos, segli, izvolili stalne odborniške ko- tijstvo in gozdarstvo pri OLO. to- hektar. Tn «n iacni doH™,; »m««. (IIpHo Na senožeti segn, izvolili stalne odporniške ko- tijstvo in gozdarstvo pri OLO, to- hektar. To so jasni sledovi umne- Glede metode za določanje tarif-misije ter predsednika in tri pod- varisa Franca Sitarja. Povedal je, da ga gospodarjenja in uporabe agro- nih postavk so se udeleženci sestan- tehničnih mer. ka zedinili, da morajo ti dokumenti {•»■a . | ■• - v ■ Lep napredek je bil dosežen vsebovati naslednja štiri nače'a: okleDI zboro VOllVCGV V SodmTiri tudi v živinoreji. Lani smo v tej pa- načelo za določanje tarifnih postavk, *. nogi dosegli predvojno raven. Mleč- za določanje deleža delavcev pri Na zboru volivcev, ki je bil dne modernizacija cest kanalizacija [l°st fe, dvl"9nila °d 120.° na I500 ^'delitvi dela čistega dohodka, ki 1. avgusta v dvorani TVD Partizan preskrba vode kakor tudi regula- kg m ek,a na krav0- Precej ™anJ Pa J lz ocen za osebn® dohodke nad ra rsss&nfc a.x ™-' ;s=:adiirie za 165 m,,,imov *- Errirr*,er naM°ia fa0SsedkstvaPrzbdoradnjk ^ ^ 50 ,izraf Na koncu seje so odborniki spre- tfprotoda in drSrobliVnagra- Ivan kMe obrezi^ , h z« J°' da se delaiprlflrad- jeli predIog zaJ ustanovitev posebne jevanja po delovnem učinku. e l dnevni rad !n nP nove9a zajetja Predsednik Vod- investicijske skupine za rekonstruk. namen sodelovanja vsega prebival- ne skupnosti »Bistrica« je pojasnil ,1n kri?i«xa Tif stva pri načrtu komunalnih del. regulacijska dela in da so se ta dela ^L° Nelovske ce- Predsednik občine, tov. Danilo začela tudi že v samem naselju So- l. ’ r . J unalnega pro- Samsa je obrazložil napore ObLO, da dražice. Pri izvedbi regulacijskih ^ ^ ne' se izvršijo dela za izvedbo moder-, del bo pomagalo v veliki meri tudi RADIJSKI SPRFJEMNIKI nizacije cest. ObLO je vzel investi- prebivalstvo samo s potrebnimi fi- od skupnega števila 185 000 ra- Uiono P„OSOjil° VPZ"eSuU deset T' nanen™i.sredstvl- sa;i bodo imeli dijskih naročnikov v Sloveniji jih v narodnoosvobodilni‘borbi, katere nizacijeOF. V Dolenjo vas kjpriha- renu's'temdT^h.rr880^- f®' ^onov dmarjev. Potrebno je pa tu- z izvršitvijo navedenih del velike je v ljubljanskem okraju 54.000. V so ustrelili Italijani v gozdu med jal k svojim znancem pok. narodni ?n denarna’sredstva nk m^o "3 za Posestnikov koristi. Sloveniji pride en radijski aparat na Ložinami in Dolenjo vasjo, številni heroj, prof. Šeško, in zbiral najprej koristil domačo^^LkcHn li ^ ££ cesti d7hnr “ en P Ha Delovodja podjetja, ki izvaja na- 8 ljudi in če povprečno računamo, Prebivalci okoliških vasi so počasti- med svojimi znanci napredne vašča- vsega početka nasprotovala OF 'in Posestnih L6"' ’ h vedena modernizacijska dela, je da šteje ena družina štiri člane, H padle s šopki svežih rož, gasilci, ne in jih organiziral v OF. Že proti se zbirala okoli takratneoa žunnika bi tega načrta n hnHt0P1J° k lue&' podaI strok°vno poročilo o gradnji pride potem radijski aparat na vsako mladina in zastopniki organizacij pa koncu leta 1941 je bila organizacija Škulja organizatorja" bele oarde in lotn!9predvidem znesek"^^"^ ^ CGSt ln asfaltiranju kako" tudi o drugo družino. V našem okraju pride so položili vence k spominski plo- tako številna, daje bil v začetku le- številnih K k^so z nteaovJ do m2. Da so zmogli izvesti l!i • ureditvl obcestnih hodnikov in žele- en aparat na 6 prebivalcev, medtem šcf. ta 1942 osnovan že rajonski odbor močjo zasledovali sodelavce in delo cijo cest so razni no= r ?demiza" niše- Predsednik občine, tov. .bamsa, ko pride v murskosoboškem na 17 Na ta dan, to je 3. avgusta, praz- ™ - -- =- ■- — •• a“ soaelavce m delo pili potrebne nrosfo s?stniki odsto- se je v imenu zbora volivcev zahva- prebivalcev. Veliko pa je tudi že nUje Dolenja vas svoj krajevni za odškodnino re 7rezfla^no ab Id graditeljem za požrtvovalno dele družin, ki imajo po dva radijska Praznik. O pomenu tega je govoril to izvoliena tL '™ “° določila za prj modernizaciji cest. Vsi prisotni sprejemnika, v kuhinji in sobi ali Pri odkritju spominske plošče tov. kunil strnih=,-i,rIS1la- 0bL0 j® od" so soglašali s sklepi :n z rešitvijo pa celo v avtomobilu. Najmanj pa Prane Vidervol. Med drugim je de- neza Samci nirl? , j0,1*! hišo Ja" perečih problemov ter razšli zado- je aparatov v neelektrificiranih va- Jal: v5_ oamse. ObLO le določil za nrvo „r,Hnlh r>K>-n-7r..r -r,- spk Ob krajevnem prazniku Dolenje vasi ; iomSoSOploš?oleprlimS1žSam »Wvta ^iTzačeSorgT dela\f L'par^ansko vtjsLo'n^te- narodnoosvobodilm borbi, katere nizacije OF. V Dolenjo vas je priha- renu s tem, da so zbirali materialna va vouuvaii iajunan.1 uuuui muujo zasledovali sodelavce in de OF. Nekateri tovariši so odšli že le- OF. (Nadaljevanje na 2. strani) So,™6’ Z9°o 36o“dinPoT ^ kupnine. Obe stavbi bodo podrli. Kanalizacijo od Kaprola do Obrstar-ja bodo še izvršili kakor tudi betonsko ploščo preko mostu. Zbor vo- natw s°9iaša z vsem navedenim niem°m'. s Prostovoljnim sodelova-nr' navedenih delih pa tudi -p- Socialistična zveza naj bo tudi v Loškem potoku na čelu akcije! Leto 1941 je bilo v zgodovini jugoslovanskih narodov usodnega po- PO SVETU I mmsmwmm nistična partija, edina politična sila, Po fsedanJ‘k Predvidevanjih naj bi n,ki v večji meri kakor doslej začeli ki je vedno nesebično branila inte- *!!?tan?k bl dne j2' av9usta v Pr|" uporabljati tudi lahko topništvo in Q n^ic.ci—„ .-_sotnosti generalnega sekretarja težke minometalce. ne hr, naveaenih delih pa tudi . ,zxu smo se mudili v Loškem po- sebno pa velja to za odbor na Hribu, ki 1e vedno nesebično hranila~lnte"" sestanek &11 dne 12■ avgusta v pri- uporabljati tudi lahko toonlštvoTn Zbo, ° Nobenega povišanja davščin. ‘oku' s™ se zanimali tudi za d; o so pokazali premalo življenjskega rese delavskega razreda in se horda sotnosti generalnega sekretarja težke minometalce NeS franco x POr volivcev je bil seznanjen z na- tamkajšnjih množičnih organizacij, dela. ObLO Sodražica je dodelil kra- 1 nravičneiši drufhent L b Združenih narodov ter zastopnika skih kolon je zašlo v mnčL HratPm- aaJ J® bila to že davna že- Zvade‘ sm0 da vlada precejšnje jevnim odborom finančna sredstva orga^iSupor za narodŽo in so ali cel° P^sednika indijske vlade in pretrpelo žeto tide togube Uoor Sodrazanov, da se končno uredi Povilo, kar bi delno opravičevali z za razne komunalne dejavnosti - ciaino osvoboditev ' Nehruja. Ta je izjavil svojo priprav- niki pa so zadnje dni zelo poživili letnim časom ko so ljudje do vratu ureditev potov itd. Zamujeno se bo v priih bojn h krstah so bili ko ijenost’ da sode!uje "a takšni kun- diverzantsko de avnost mestih zakopani v delo. Ne more pa biti to dalo popraviti jeseni, seveda če bo- munisti s tov Titom na čelu JuŠo" ferenci' ako bi se s tem strinjale vse zlasti v mestu A žiru kjer ienrišb opravičilo za druge letne case, po- do dali za to pobudo tisti, ki so v ^ ° .na , u' Jug°: prizadete vlade. do vrste hudih atentatm, - 7 sebno zimskega. krajevnih odborih. Če tega ne bodo L ifnk! °d. 50 kma!u, sP°znaIi, Med jUgOSlavijo -n V ranči jo so bi- nike francoskih nhnrnJlJit pr!.pad' Odbori SZDL so pokazali v zad- storili pa bodo šla njim namenje- ženejo ^okuDato^'1 ™9°cJ.e’ c® Pre_ li z novim sporazumom urejeni sta- tudi na one Alžirce ki sodehfieirfc jem obdobju malo volje do dela, na sredstva drugam, kjer jih bodo če i7Jr?. °k p t°rja ln. uničijo doma- ri problemi glede našega odplačeva- Francozi ’ sodelujejo s paS5 ,,h m ml,° °"- ie predvofEih df.gov Ptaebno „ž.k polož,j Fartije. odplačevanja po vojni nacionalizira- otoku Cipru, kjer prihaja dnevno do ne francoske imovine pri nas. Fran- hudih spopadov med pripadniki gr- coslca vlada je v začetku na račun ške in turške manjših česar 9Da starih dolgov in neplačanega nacio- britanska policija in vojska na oto- Da je v slogi moč, se je pokazalo dolgoletna želia no nitni vodi !'akziI'an,ega !.™alda.^.Ju9oslavjii za" ku nist„a sposobni preprečiti. Ciprska tudi pri gradnji vodovoda na Tur- Prebivalce Turjaka lahko damo Uevd a kar 170 milijor.ov dolarjev, uporniška organizacija EOKA je ob- rebivalce Turjaka lahko damo s sporazumom Pa je ure eno plačilo javila svoj sklep, da bo do 10 av- asem» 12 milnonov dnlar iPV. I TIrrflH nn cn rmefa „ ___ ,. njem obdobju malo volje do dela, na sredstva drugam, kjer čeprav to ne velja za vse odbore znali uporabiti, enako. Menimo, da ni potrebno govoriti, da je Socialistična zveza prva poklicana, da vodi politično življenje na vasi. V Loškem potoku je bilo več akcij in so še, spomnimo se samo gradnje vodovoda, zdravstve Turjak ima vodovod HSUSI IpjSBE fllšEil E==S5Ie i=E=E= ISiSKS=~HsS mšm. sss E3Srg= Mladinski ornam>„cHt ^vernih Tomažev, ki so dvomili v enotna akdia in nHoravlienost za _Z!^Pl°dnLin mer,e na otoku takšne, da bi njihov otoka nujno pripeljal do Mladinski organizaciji rešuje čast ^pSU deK f umik z mladinski aktiv v podietiu »Smre- v ’ ,oaa KX. 50 viaei» aa postaja delo pri ureditvi nekega komunal- zadostili uu ka«. Po tem aktivu naj bi se zgledo- vodovod .re,snicna. stvar, so se tudi nega objekta v vasi kot pa materi- Med riašim Maršalom in voditelji in Tnrl^"693 obračunavan.ia Grkov vali tudi mladinci in mladinke v T' Prjk,.jucih večini in pomagali pri alna pomoč, ki jo da občina. V kra- prijateljskih držav e^ila nonnvnn " Turkov na tem otoku in želijo s ostalih vaseh. Ne trdimo, da je mla- d°graditvi vodovoda. jih kjer samo čakajo, koliko bodo Lmenlana vrsta posram^v zvezi z Z omka’ nada,jnj° okupaciJ° dinski aktiv »Smreke« v vsem naj ri 9radnji so pomagali iz vsake dobili od občine, sami pa ne mignejo nastalim položajem na Bližniem Am„.-i/ • ■ idealnejši, pokazali pa so mnogo vo- d ,® "a Turjaku. Pri prostovoljnem z mezincem, pač ne moremo priča- vzhodu S Ptemi poslanicami seJ ie snnmčnl^H v.ojasko P°ve,jst .............. ’ lehe. dfP pa, 80 se_posebno izkazali čla- kovati napredka. Tudi za to imamo nadaHeJ, blK S i98,, ! fP?mCd°' daJe uspel poizkus DR. MARIJAN DERMAiSTIA — PREDSEDNIK OLO Na prvi Sefi novo izvoljenega okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika OLO dr. Marijan Dermastia. Tovariš Dermastia je bil rojen tefa 1911 v Ljubljani, kjer je tudi končal gimnazijo in pravno fakulteto. Član KPJ je od 1930, po razpadu bivše Jugoslavije pa je bil ^ed prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja. Med narodnoosvo-dilno vojno je imel razne važne in odgovorne funkcije vse do načelnika korpusa Narodne obrambe Jugoslavije. Je rezervni polkovnik naše vojske. .. Po osvoboditvi je imel razne funkcije. Bil je generalni direk-°r DOZ, guverner Narodne banke, generalni direktor NB za Slove-fj°’ Potom pa predsednik OLO ^ubljana in še predsednik Stal-jp .°nference mest Jugoslavije, e elan glavnega odbora SZDL Slovenije, član CK ZKS, Cent ral-nega odbora ZB NOV Jugoslavije Z clan in voditelj še mnogih važ-nnr9an*zacij in društev. Je tudi odlikovani laeainejši, pokazali pa so mnogo vo- TT, ““ 'Uljalxu- prostovoljnem z mezincem, pač ne moremo priča- vzhodu S temi poslanicami se" ie vojaško poveljstvo je lje do dela in dosegli že lepe uspehe. df Uv ^ , f,° se P°sebno izkazali čla- kovati napredka. Tudi za to imamo nadaljevala izmenjava mišljeni ki ie ke? aih’ daDJe ,usPel Poizkus z ra-Kaj pa Zveza borcev? Tudi za to t ko'ek,Vva Kmetijskega posestva dokaze. začela že^^ nred tedrn ko ?e nr šle h ‘° ^ Predsednik Posvetoval- organizacijo velja ugotovitev da ^e,L80 brezp.ačen dopust Tude’^rifve v t m d u^Teta f KOOPERACIJA NA VIDMU Na Bledu so se te dni nadaHevele Li si ,J£ml' da ,racunaJ°- da še V Dobrepolju imajo prve zametke jugoslovansko-avstrijska pogajanja strelili taki raketLt lakk° iz" »operacije med zadrugo in kmeti, o odnrtih SSS? Prv^pS te rakSf.^ml naj bi bil okrog Zemlje, vendar na organizacijo velja ugotovitev, morajo poživiti delo. Gasilci, organizacija Rdečega kri- , . --— — - —— m*uJW jugusiuvansKo-avstrliska Doaaiania ■ inD"štro"~ “ - šaš rrrsa za delo pri vodovodu. Za vodovod na Turjaku ima mubp°aJt2jTzIhi!utSroTmI dl vodovodni"odboi-ržaTurj^kT vo-' LLezaio'Lzldrugo na Vidmu 'pri Lernada^eLTalesLni5 in'^na dT velikf T °^°9 Zemlje' vendar na če je odbor aktiven, je aktivno tudi d v? L LLrL fk--J° zavzeI tudi pridelovanju črnega ribeza. Na zem- naju. Pogajanja so potekala no i7 VPsH nUl °zne-le nameravajo iz- je prebivalcem Tur,.K. jeulhTpp&SSVrS. TTaSMSSW mami i t..« . j. prizadevajo v izgradnji satelitov POSLANEC MATEVŽ HACE MED LAŠKIMI VOLIVCI ppr~S„,,v,n,w, ,e «37“ km srtjuss aaiKswaritssa predel, Matevž Hace. Tovariši Hace, kih 20 km, bi bila ogromnega pome- ter predloge ljudi si je skrbno žabe- Hrenca traja že več kakor mesec dni za nadaljnji aosoodarski razvni ležil. Prpnrinnni i,.u in kakor ve« kaSo hnrin ,1 c—1 -■ članstvo. Teh ugotovitev nismo zapisali zato, da bi izzvenele kot pridiga, temveč da odbore množičnih organizacij spomnimo na njihovo dolžnost. Bliža se jesen in z njo več prostega časa tudi za te stvari. Tudi nekateri krajevni odbori, po- MinloNsobotoAsoKzaVIdsto od sekretalobčinstea^' komiteja”7^ kih 20 kmJ bi bila °9romnega pome- ter predlogeTjudfši je’skrbnoLabe- traja'"že več'kako7mešec dn, ye s st med njimi tudi popre^Sk^ Seg^uVSStoj^ sSvofjnIS defom. "izrSV že£ ^ ^i poizlotsi in ga .predlagali vsem nega izvršnega sveta, Edvard Kar- turini, so imeli več sestankov z vo- da bi se z delom čimprej začelo. Po- J ° uresnicitev- k c’an Zveznega izvršnega sve- livci na področju Rut in v okoliških slanec Hace je obljubil, da se bo za-ca sna!? Leskosek ln_ drugi. Žični- krajih. Namen teh sestankov je bil, vzel za njihove zahteve. zainteresiranim vladam. Na konferenci sodelujejo poleg zastopnikov 5 TISOČ DIN DNEVNO velikih sil tudi strokovnjaki Češko- Obrat eteričnih olj v Strugah se slovaške, Poljske in Rumunije. Stro- ca spada med največje v Evropi, da še ljudski poslane^seznani's '“v Loga^ih soTofivci razpravljali jeT/dXoTve^ W ojim poslancem in predstavniki vnovčijo vejevje jelke, smreke in stem kontrole iz štirih različnih teh- se s svojim poslancem in predstavniki vnovčijo vejevje” jelke, smreke in »vem Kumroie iz Lašč o gradnji vodovoda. Tu bi se bora. V zadnjem času kuhajo olje ničnih metod, tnhkn —ni. ^ - manjšimi tudi iz češarkov jelke. Posamezni Ameriška diplomacija je zadnje za nabiralci so s prodajo češarkov za- tedne izjemno aktivna. V okvir te zgradilo pa jo je ljubljansko pod- rečimi "problemi teh krajev jetje »Sap-turist biro«. Pravijo, da osebno spozna z državljani. __ w _ turizmr, °n pr‘pomo9,a k še večjemu Stik med poslancem in ljudmi je iLkoLLadilLodLod z šigii iBEHe ssh ess— že zemeljska dela in nosilci žični- vezala 16 vasi. Med temi vasmi so kmalu začeli d el°m ^anju češarkov delala v gozdovih ne Amerike. Med najvažnejše nalo- ce, ker pa se je pokazalo, da bi v Lužarji, Neredi, Boštetje, Bani Mo- Na sestankih so volivci izrazili že LLfLtvL”3 drPVJUr b‘°J ?e’ kl jih ima' štejejo sestanek z Kočevju ne bila rentabilna, je bila horie itd Te vasi so sedai ndtrnano lir. h= L lh s° vollyci izrazili ze- da bi obiralci nabirali češarke pod brazilskim predsednikom, na kate- prodana Sap-turistu. od prometa in sveta, zato imajo mednje. Tovariš Hace jeTbljubd d^ sSovnlaka.V°dStVOm 9°Zdarske9a Zdežela^^' °dn°Se ^ ^ Zunanjepolitični komentar — TEDENSKI INTERVJU Malija Zobec: q napredku kmetijstva na Kočevskem ZA PAMETNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV NOVA SMER? Priprave za sestanek predsednikov velesil sicer zelo počasi napreduje in obe strani predlagata vedno nove roke in dneve za sestanek, vendar se položaj na Bližnjem vzhodu, ki je še pred dobrimi desetimi dnevi izgledal tako zelo eksploziven, sedaj počasi pomirja. Ameriško zunanje ministrstvo je v tem času moralo vzdržati vrsto izredno ostrih napadov lastnega tiska in javnosti. Američanom je že dalj časa jasno, da s sedanjo politiko na Bližnjem vzhodu ne bodo mogli ustaviti procesa, ki je začel v Egiptu s prihodom Naserjeve skupine oficirjev na oblast. Ta proces je danes kratko že znan pod imenom »naserizem«. Novo iraško republiko je doslej že priznalo preko 50 držav. Tako je propadel poizkus, da bi novo republiko osamili in ji onemogočili večjo vlogo. Posebno presenečenje pa je predstavljal obisk posebnega odposlanca predsednika Eisenhower-j/a v Iraku. Ta je namreč obiskal Bagdad, glavno mesto Iraka, le nekaj ur zatem, ko so Združene države priznale novo vlado in republiko Irak. Odposlanec Murphy je obiskal predsednika nove iraške vlade in imel z njim ter nekaterimi ministri obširne razgovore. Po teh razgovorih je Murphy izjavil, da je mnogo bolje obveščen o politiki in ciljih nove iraške vlade. Posledica priznanja in obiska v Bagdadu je očitno tudi odločitev jordanskega kralja, da se sprijazni z novim stanjem in da ne proglaša potrebo po sveti vojni proti upornemu Iraku, kakor je to storil pred desetimi dnevi. Sedaj je izdal proglas, v katerem je obvestil svet, da se strinja s prekinitvijo Unije med obema deželama, kakor je to zahtevala nova vlada v Iraku takoj po smrti iraškega kralja in zrušitvi starega režima. Kot posebno važen smatrajo obisk odposlanca Murphyja v Kairu. To je namreč v zadnjih letih prvi obisk pomembnejšega ameriškega 'funkcionarja zunanjega ministrstva v Kairu. Smatrajo, da bodo tudi ti razgovori prvenstveno služili širšemu poznavanju položaja na Bližnjem vzhodu preden bodo ZDA sprejele sklep o kakršni koli spremembah v svoji zunanji politiki v tem delu sveta. Dogodki v Iraku so močno izne-nadili vlado v ZDA pa tudi vlade nekaterih drugih zahodnoevropskih dežel. To je bil predvsem vzrok za izredno živčno reakcijo, kateri smo bili priča v preteklih tednih, ki so sledili revoluciji v Iraku. Pomirjenje v Libanonu, do katerega je prišlo, odkar je bil izvoljen za predsednika republike dosedanji načelnik generalnega štaba libanonske vojske, general Sehab, omogoča, da postane zahteva, da se ameriške čete umaknejo iz te majhne dežele, realna. Pozornost namreč vzbuja dovažanje vedno novih in novih čet, čeprav jih je že sedaj več, kakor jih je potrebno za vzdrževanje reda. To vzbuja na Bližnjem vzhodu občutek negotovosti in sum, da Ame-rikanci pripravljajo še nekaj drugega in ne samo okupacijo Libanona. Novi predsednik, general še hab, je objavil svoj politični program ter med ostalim zahteval, da se ameriške čete nemudoma umaknejo iz Libanona. Ko so prišle deželo, so prišle, kot trdijo, na poziv predsednika republike Libanona, sedaj jih ta odstavlja. Ati bodo enako hitro tudi zapustile deželo? Verjetno ne. (Nadaljevanje) predvideno v osnutku plana, da bo v tem predelu posajenih 35 ha sodob-Kdo je sodeloval pri sestavlja- njb nasadov jablan in ostalega sadri ju predloga perspektivnega pla- nega drevja. Poleg tega Lo potrebno na in kaj je bila osnova načrtu? čimprej sanirati sadovnjake in pri-Občinski ljudski odbor je imeno- četi s temeljitejšim izvajanjem za- EŽHmli SmmS S E&i , . . . „ več kot razumljivo, saj je preneka- ko ni staršev žive Kot brezdomci. To oba kmetijska državna posestva. terj prjzatjet bodisi s te ali one pla- je vsekakor vzgojni moment, ki ga _______ ______ _ _ _ Individualne proizvajalce bomo ti. ne smemo zanemarjati. Nekatere val posebno komisijo za sestavo os- ščitnih ukrepov, da ho pridelek kva- pritegnili k sodelovanju pri izpol- že dalj časa ni bilo večjega se- matere sicer lahko dajo te otroke za nutka perspektivnega plana razvoja litetnejši. Poleg tega i o potrebno njevanju načrta z dobro organizaci- stanka, kjer bi mogli z načelne stra- čas odsotnosti s.sedom, kar pa ni kmetijstva v naši občini. V komisiji tudi v teh krajih pričeti z izvajanjem j0 proizvodnje, na kateri sta zain- ni osvetliti gordijski vozel stano- prava rešitev tega vprašanja, mno- delajo kmetijski strokovnjaki, člani sodobne agrotehnike in z uvajanjem teresirana, tako kmet kakor tudi vanjskih problemov v našem mestu, gim namreč to ni možno, drugič pa Društva kmetijskih inženirjev in intenzivnejših kultur. kmetijska zadruga. V veliki meri je Moj sestavek nima namena reše- je tako nadzorstvo le »mimogrede«, tehnikov. Predsednik komisije pa je Kmetijski zadrugi Banja Loka in uspeh dela odvisen od dobre organi- vati teh problemov, pač pa želim Tudi v drugih večjih krajih že član občinskega zbora proizvajalcev. Fara bosta morali iz zemljiškega zacije, pri čemer so nujno potrebni omeniti nekatera dejstva, na katera imajo šolske vrtce za šoloobiskujoče Tudi ostali kmetijski strokovnjaki, sklada SLP izvršiti arondacijo zcm- dobro izvežbani kadri, zlasti pri ali pozabljamo ali pa niso v skladu otroke. In uspeh v vzgoji in v šoli ki niso člani te komisije, so nam po- ijjgč jn urediti dobro organizirane kmetijskih zadrugah, ki bodo zmož- z našim splošnim prizadevanjem, se je znatno zboljšal. To je problem, mag ali pri sestavi osnutka. Pomoč sedanje posestvo v Kostelu, katero ni izvršiti postavljene naloge. da bi čimbolj življenjsko in prožno ki neposredno tiče v področje dela so nam nudili tudi uslužbenci Okraj- naj služi predvsem za zgled napred- Tudi izvajanje vseh v zadnjem ča- reševali probleme, ki se pojavljajo Društva za pomoč družini, saj je tart ega ljudskega odbora Ljubljana, nega gospodarjenja v tem kraju, su izdanih predpisov s področja na tem področju. korekoč na dlani. Zavoda za planiranje in tajništva za zlasti v sadjarstvu, ki ie že zdaj kmetijstva bo nedvomno vplivalo na Vsakdo lahko sprevidi, da zahteva Vprašanje stanovanja vzgojite-kmetijstvo in gozdarstvo. razmeroma dobro urejeno. povečanje proizvodnje in tako iz- stanovanjsko vprašanje premišljeno ljice v Otroškem vrtcu pa na žalost Ob priliki sestave osnutka smo V kmetijstvu je v tem predelu polnitvi plana. dolgoročno politiko razdeljevanja prejšnji svet za stanovanjska vpra- upoštevali vse naravne pogoje, ki težko hitro in vidno izboljšanje, ker Obe družbeni posestvi že imata stanovanj, saj izgradnja novih po- sanja ni rešil, ali se člani sedanjega vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, pač ni dovolj obdelovalne zemlje, pa sestavljene plane razvoja, ki so tu- časi caplja za naravnim prirastkom sveta kaj bolj zanimajo za to? Naj V zadnjih letih se je pokazalo (po- še ta je razdrobljena na zeliko šte- di v skladu s perspektivnim planom in dotokom novega prebivalstva, pomislijo, kolikim materam, ki ves sebno na družbenem sektorju), da vilo manjših parcel. Vsekakor pa bo razvoja kmetijstva v naši občini. Napake so torej neizbežne. So pa čas svojega dela z mislijo hite k je na našem področju možno doseči naloga tamkajšnjih kmetijskih za- * stvari, ki človeka zbodejo. svojim otrokom, bi odvzeli to skrb, rekordne pridelke pri rastlinah te- drug, da dokončajo že začeto osu- POUČEN PRIROČNIK V Kočevju ni malo mater, ki so da bi se mogle s polno zavestjo po- ga seveda ob uporabi vse sodobne Sevanje in s tem podvojijo rodovit- Doslej Slovenci še nismo imeli zaposlene in so za ta čas primorane svetiti svojemu delu, ki bi ga zato agrotehnike. nost zemlje. Z dobro organizacijo priročnika o gojenju dišavnih in svoje otroke izročiti nekomu v var- opravljale mnogo vestneje z večjo bodo lahko pričeli s pr.delovanjem zdravilnih rastlin v nasadih. Zaradi stvo. Ustanova, ki opravlja to delo, storilnostjo! Kolikor več bi zalegla Kolikšna denarna sredstva bo- kvalitetnega sadja in zgodnjih po- tega je izdala založba »Kmečka knji- je Otroški vrtec, ki pa zaradi pre- materina in očetova vzgoja, če bi do potrebne in kdo jih bo prispe- vrtnin ter zelenjave za prebivalce ga« v Ljubljani v posebni knjigi pri- malega števila prostorov še ne mo- jo v času njune odsotnosti nadaljeval, da se bo načrt lahko uresni- Kočevja in Delnic, kjer je trg žago- ročnik, ki ga je napisal mr. Dušan re uslišati vseh mater (vendar so vala v šolskem vrtcu. čil? tovljen. Valenčič pod imenom GOJENJE tudi matere, ki niso zaposlene, pa se Ljudje govore marsikaj. Nemalo Ker kmetijske zadruge še niso iz- Seveda pa samo s tem še ne bo ZDRAVILNIH IN DIŠAVNIH RAST- jim je to posrečilo!). V Otroškem ogorčenja in krepkih opazk pade na delale svojih perspektivnih planov mogoče v celoti rešiti gospodarske- LIN. Knjiga ima 156 strani in je vrtcu je soba, v kateri stanuje vzgo- račun stanovanja. Mnogi na žalost Vam lahko povem le, koliko bo po- ga stanja v teh krajih. Brez dvoma razdeljena na uvodni, splošni in po- jiteljica z družino, z enim otrokom, niso dovolj uvidevni, dovolj objek- trebno investicijskih sredstev v tem bi bila za to področje primerna do- sebni del- v prvem je predvsem go- Če bi stanovanjska uprava ožit orna tivni, mnogi pa imajo na žalost tu- obdobju v družbenem sektorju. Da mača obrt, ki pa bi jo bilo potrebno vora 0 zgodovini uporabljanja zdra- svet za stanovanjska vprašanja na- di prav! Da je motiti se človeško, bo omogočena realizacija perspek- šele uveljaviti. vilnih rastlin ter o gospodarskem šla drugo stanovanje, ki bi bilo pri- je že stara resnica. Toda nekomu, tivnega plana v kmetijstvu bo po- Menim, da bo poleg tega treba v p0menu gojenja. Splošni del prika- mernejše za to družino, bi uprava ki je zdaj še samec bodo morda trebno v družbenem sektorju do perspektivnem planu za razvoj Zuje pogoje za gojenje, kakor pod- Otroškega vrtca mogla sprejeti še dodelili družinsko stanovanje, tako konca leta 1961 619,864.000 din in- ostalih panog gospodarstva v naši nebje, tla, gnojenje, setev in sadi- nekaj otrok, ki so jih zaradi tesnosti »pravijo«, ker se bo kmalu poro- vesticijskih sredstev. Ta sredstva občini vsekakor potrebno upošteva- tev, kolebarjenje, zbiranje, sušenje lansko jesen morali zavrniti. S tem čil. Zapisal sem »pravijo«, kar zveni bodo uporabljena takole: ti sedanje stanje v tem predelu. itd v tretjem delu pa so opisi bi mogli ugoditi vsaj nekaterim. zelo naivno, saj se še ni zgodilo. zdravilnih in dišavnih rastlin, ki Podoben problem pa je tudi z Toda, kar mnogi »pravijo«, se po-pridejo za gojenje v poštev in to je otroki, ki že obiskujejo šolo. V mno- gosto tudi zgodi. Vsekakor je to 194 214.000 din razdeljeno na skupine po delih rast- gih primerih sta oba starša zaposle- zelo velika uvidevnost! Po tej logiki 74*450 000 din lin, v katerih so delujoče snovi. na in nihče redno ne pazi na te pa ima pravico zahtevati družinsko Priročnik je prav koristen za vsa- otroke. V mestu bi se prav gotovo stanovanje sleherni samec, saj je 1Q6 700 000 din kogar, ki želi pričeti z gojenjem teh mogel najti prostor, ki do danes ni zelo velika verjetnost, da se bo ne- 94*500 000din rastlin. Dobi se v knjigarnah in pri bil polno izkoriščen - ki ne bi za- koč poročil, se vam ne zdi tako!? 60*000 000 din založbi v Ljubljani za ceno 570 din. deval stanovanjskega vprašanja!! — Podobno je z dodelitvijo druzinske- bo.uuu.u am kjer bi otroci nižjih razredov mogli ga stanovanja zakonskemu paru, ki še nima otrok, saj jih bo verjetno ------------— še imel, toda, ali ne gre upoštevati PrnrniU Dnlpnie vnci najprej tiste- ki iih že imai°!? ■ rUHll lx UIC■ IJ tAJOI Svet za stanovanjske zadeve ima . nalogo, da kot organ družbenega (Nadaljevanje s 1. strani) movino in se s tem oddolzujemo to- upravljanja rešuje težavne stano- dada m na renubliškena ter okraj- cine tekmovali v zveznem tekmo- V tistih časih, kakršne smo pre- varišem, ki so za to dali svoja živ- Vanjske probleme. Toda kako mo- hekt,^ donose “j* SSL SJfSSmffSS obrati za predelavo kmetijskih proizvodov (mlekarna in klavnica) mehanizacija kmetijske proizvodnje gradnja ter adaptacija hlevov in gospodarskih zgradb in vodopreskrba urejanje čredinskih pašnikov in melioracije nabava plemenske živine in uvoza Državna posestva bodo od te vsote prispevale iz lastnih sredstev 125,937.000,— Za ostalih 493,927.000 din pa bodo sredstva zaprosila kredit iz splošnega investicijskega skla- družniki, kmetje iz dobrepoljske ob- NAGRADE ZA VISOK PRIDELEK Kakor vemo, so lani nekateri za- tijstva. krompirja. 69 tekmovalcev je izpol- največji zločin narodno izdajstvoJn ftrasu* prav v Od te vsote je v družbenem sek- nilo zahtevane pogoje pri donosih tega je bilo v Dolenji vasi dovolj. J^ s° XTa^ihaTeTer^ ho- P‘ ^ sveta nim0j° Prave. velja". 8&%.s-jcs-sja: r. 200,000.000 din, kar kaže, da je plan v znesku 352.676 din. Največji zne- kakor nam priča današnja spomin rano pravico uu svuuuunegu gg vprašamo ali ie to družbeno “:“ll, EEEEEHE EHEBBE BHHEEi -..........- '■ • ’ jali, kako velike žrtve smo morali V zadnji vojni največ pretrpela, avl- stvari, ki sem jih navedel, imajo . /*■ m14-1 mtm rt 1 on 1, nv.,H tv'iim t A l obsojeni na izumiranje? kmetovalcemTplačatosajsopoleg in svobodno živimo. mo' kal Prinasa. V0Jna' vel-’° kal ničesar ni izmišljenega. Stanovanj- Ker so v teh krajih ugodni narav- nagrad Sli ?udi več denarfa za Slutili smo v tistem trenutku, ko vedno ski problem je eno izmed današnjih ni pogoji za razvoj sadjarstva, je več pridelanega krompirja. Skupina rudarjev pred jamo so morale pasti prve žrtve okupaci- na stram borcev za svobodo. torišč, kjer se človeška sebičnost je, da bomo morali premagati težke Tovariši, ki so bili tu nekje v bil- pokaže v vsej svoji goloti. Tu ni go-čase toda da bo ta vojna tako kru- zini ustreljeni zato, ker so bili do- vora o kakšni strpnosti do sočlove-ta si nismo mogli predstavljati, ker moljubi, ker nisj marali r.e ukupa- ka, tu sem samo jaz! Tudi moda so’ zverstva, ki so jih počenjali pred- torja in ne domačih izdajalcev, ne- »stricev« in »tet« še ni prešla, ce-vsem domači izdajalci bila še bolj kdanjih izkoriščevalcev, so dali vse, lo vztrajno jo nadaljujemo kot tra-okrutna v taki obliki ki jo premore kar so imeli, za hišo sedanjost. Od- dicijo »dobrih starih časov«! Kako le človeška pokvarjenost in hudobi- zvali so se pozivu OF, se vključili v moremo na koncu potem pričako-ja. Bilo je toliko gorja, solz, da ga vsenarodni upor, postali so revolu- vati, da bo organ družbenega ne bo mogel nihče od zanamcem do- cionarji. Izdani s obili od svojih so- upravljanja — kot je stanovanjski umeti, če prebere še tako dobre in vaščanov, ki so h'U zaslep'jcn: z ver- svet — mogel reševati težavna sta-natančne zapiske. Neupogljivi duh skim fanatizmom. Izdajale! sc bili novanjska vprašanja resnično ob-in vroča želja po svobodi pa sta kaznovani v imenu pravice n ne za- jektivno kolikor se to le da in po-kljub temu zmagala radi maščevanja; nekateri pa sj ušli tem, ko nekaj sklene, tudi zahteval Leta 1945 smo zavihali rokave in ljudski sodbi, toda življenje v pve- izpolnitev svojih sklepov!? pospravili ruševine in pričeli graditi gnanstvu je tudi kazen. Cas bi ze bil, da se privadimo re- novo življenje. Lice naše domovine Prisotni na spominsk. svečanosti Sevanja družbenih problemov na se je začelo izpreminjati in rasti so so počastili sp,min ustreljenih to- skupen način in da potem sleherni začele nove tovarne in nov človek, varišev: Janeza Hrena, Ludvika De- take zaključke tudi spoštuje in se V 17 letih od vstaje pa do Janes so jaka, Štefana Bojca in Franceta Gor- po njih ravna! Sicer smo podobni naši narodi prešli celo stoletje zgo- šeta z enominutnim molkom. onemu velikanu v pravljici, ki je dovine. Vse, kar imamo, je predvsem Pionirka iz Dolenje vasi je reciti- ves dan z rokami ravnal svojo nji-plod naših žuljev in zato tako ceni- rala žrtvam. Pevski zbor pa je za- vo, zvečer pa je videl, da je z no-mo te naše pridobitve in jih budno pel internati nalo, medtem pa so gami in zadnjico sproti vse potep-čuvamo. Gradimo socialistično do- člani organizacij položili vence. tal! -jar. Ing. Ivo P\ist Kočevski rudnik nekdaj in danes O nastanku ležišča Kočevsko-ribniško podolje je široka kraška dolina, ki sega s svojim jugovzhodnim podaljškom do Mozlja. Ozejmlje sestavljajo pretežno apnenci in dolomiti. Izjeme so manjši predeli, kjer se razgaljuje karbonska podloga, dalje kredni fliš, ki pokriva manjša območja okoli Kočevskega Roga in končno pliocen, ki zapolnjuje kočevsko ka-dunjo. Jasno je, da se je kras razvil na ta tako velikih kompleksih apnenca in dolomita, ki leže več kot 450 m nad morsko gladino. V pliocenu, to je v času intenzivnega dviganja posameznih grud v dinarskem gorskem sistemu, se je pričelo zakrasovanje terena. Takrat so tekle vode še pretežno nadzemno, zato je bila to tudi doba intenzivne denudacije. Takrat je verjetno pokrival kredni fliš velik del kočevske kadunje. Od te odeje so ostali le še neznatni sledovi. Kočevsko-ribniško podolje je nastalo ob dvignjenem kočevskem pogorju. To je navadna rečna erozijska dolina, ki se je razvila ob prelomu. V času nastajanja krasa je zakrasela, zato tvori prehodno obliko med suho kraško dolino in navadno rečno erozijsko dolino z nadzemnim rečnim tokom. Kočevski premog je nastal v glavnem iz lesa iglavcev in listavcev. Premogovna kadunja leži okoli 1 km severovzhodno od Kočevja. Okrog in okrog jo obdajajo apnenci zgornje krede. Podolžna os kadunje meri 1800 m, prečna os pa 1300 m. Na kredni osnovi leži bazalni konglomerat. Debelina spodnjega dela terciarnih pliocenskih plasti od kredne osnove do spodnjega premogovnega sloja se ceni na 50 m. V nahajališču ločimo 6 premogovnih slojev. 6. sloj je razvit le na vzhodu kadunje. Debelina tega sloja znaša 2—3 m. Peti sloj je debel 7—8 m, na dnu kadunje pa se njegova debelina podvoji. V petem sloju nastopajo jalovi vložki, eden do trije, ki se na večje razdalje izkli-njajo in zopet pojavljajo. Četrti premogovni sloj je sestavljen iz leč premoga in jalovine. Krovnina tega sloja je svetlo siv vodonosen peščenjak, ki se razprostira preko vse kadunje. Ta sloj je različno debel. Debelina sloja znaša 9—15 m. Med 4. in 5. slojem so gline z lečami premoga. Te gline so debele okrog 30 m. Debelina jalove plasti se veča k periferiji kadunje. Krovni peščenjaki nad 4. slojem zaključujejo spodnji premogovni horizont. Tretji sloj premoga je na robovih debel 7 m, v centru kadunje pa do 20 m. Nad 3. slojem sledita 2. in 1. sloj, debeline cca 2 in 1 m. Na podlagi najdenih fosilov uvrščajo prve tri sloje v pontsko stopnjo pliocena. Kadunja je nastala kot tektonska udorina, v katero so se odlagali spodnji sloji od talnine 5. sloja do krov-nine 4. sloja. Nato je nastal prelom v smeri JJZ — SSV, ob katerem se je dvigala zahodna gruda. 3., 2. in 1. sloj so odloženi v manjši kadu-nji, ki je ostala po dvigu zahodnega krila prvotne večje kadunje. 4. in 5. sloj sta mogoče ostanka mnogo obsežnejšega sloja, ki je nekoč segal do Kanižarice, a je bil pozneje erodiran. Zgodovinski razvoj V začetku prejšnjega stoletja so gradili steklarne na mnogih krajih v naši deželi. Tako so pri izkopavanju temeljev za steklarno naleteli na izdanke premoga tudi v Kočevju. Leta 1826 so bile prvič podeljene jamske mere bratom Ranzinger, ki so bili lastniki kočevske steklarne in sicer ena enojna jamska mera. Leta 1849, 1857, 1859, 1861, 1863 in 1931 so podelili nadaljnje jamske mere raznim koristnikom. Leta 1885 je vsa rudarska posest prešla v last Trboveljske premogo-kopne družbe. O obsegu rudarske dejavnosti pred letom 1890 ni podatkov. Vemo le, da so pridobivali premog v nekdanjem I. odseku površinskega kopa, kjer je bil raziskovalni jašek. Premog so pridobivali: od 1. 1926 do 1900 s površinskim kopom; od 1. 1901 do 1906 s površinskim kopom in jamskim obratom; od 1. 1907 do 1910 z jamskim obratom; od 1. 1911 do 1914 s površinskim kopom in z jamskim obratom; od 1. 1915 do 1916 s površinskim kopom; od 1. 1917 do 1925 s površinskim kopom in iz jamskega obrata; od 1. 1926 do 1938 s površinskim kopom; od 1. 1938 naprej s površinskim kopom in z jamskim obratovanjem. V času pred prvo svetovno vojno je bilo na rudniku zaposlenih 300 do 400 mož. V prvih letih po prvi svetovni vojni je bilo v rudniku zaposlenih 900 do 1000 oseb. Proizvodnja rudnika: leta 1893 24.478 ton leta 1894 102.714 ton leta 1931 39.340 ton leta 1895 109.234 ton leta 1932 29.300 ton leta 1896 105.277 ton leta 1933 25.190 ton leta 1897 108.553 ton leta 1934 26.960 ton leta 1898 109.099 ton leta 1935 24.030 ton leta 1899 106.490 ton leta 1936 20.550 ton leta 1900 109.380 ton leta 1937 25.320 ton leta 1901 113.584 ton leta 1938 32.080 ton leta 1902 112.680 ton leta 1939 37.700 ton leta 1903 112.557 ton leta 1940 103.970 ton leta 1904 124.275 ton leta 1941 116.700 ton leta 1905 117.570 ton leta 1942 74.100 ton leta 1906 125.895 ton leta 1943 47.850 ton leta 1907 118.170 ton leta 1944 — leta 1908 121.269 ton leta 1945 39.910 ton leta 1909 122.486 ton leta 1946 59.600 ton leta 1910 119.260 ton leta 1947 97.770 ton leta 1911 117.460 ton leta 1948 120.420 ton leta 1912 110.460 ton leta 1949 140.220 ton leta 1913 126.530 ton leta 1950 145.530 ton leta 1914 101.120 ton leta 1951 127.410 ton leta 1915 80.700 ton leta 1952 141.300 ton leta 1916 74.500 ton leta 1953 146.470 ton leta 1917 68.120 ton leta 1954 160.580 ton leta 1918 88.970 ton leta 1955 149.030 ton leta 1919 101.090 ton leta 1956 157.880 ton leta 1920 100.000 ton leta 1957 158.240 ton leta 1921 71.000 ton leta 1958 plan 165.000 ton. leta 1922 80.800 ton leta 1923 96.200 ton Po dosedaj znanih podatkih so na' leta 1924 93.300 ton kopali v Kočevju od 1. 1893 pa leta 1925 81.700 ton 1. 1957. 5,936.500 ton premoga. °a leta 1926 58.400 ton vsega začetka rudnika pa gotov^ leta 1927 58.750 ton precej preko šest milijonov ton, to leta 1928 66.500 ton rej več kot polovico vseh prem^ leta 1929 97.440 ton govnih zalog. . . leta 1930 52.990 ton (Konec prin.j Andrej Arko Božiž, Pl.........................,_l!LPrn,°8tl te,e8ni kUlt"ri' _ , med temi ima samo 500 šol objekte 3. avg. so bile VI. mednarodne mu je ravno na Platoju med vožnjo pripravljeni na morebitna presene- za teiesno vadbo. Iz letnih statistik n gorske dirke z motorji in avtomo- skočila ročica motorja iz brzine, bi čenja, vendar ni nihče pričakoval, da je razvjdno> da se v naši državi razP°la9° ima gimnazija le brez- .Ua F ^mestu tako' 9re prizna- tiili na Ljubelj. Dirka se bi morala se prav gotovo uvrstil na boljše me- bo tempo vožnje narekoval Jugoslo- ukvaria s telesno vzaoio samo vsak Pla^no orodje TVD Partizana Ko- n?e 1 v*: , artlzan^ in onin} vztraj- pričeti ob 11. uri, zaradi hude plohe sto. S tem sta Pintar in Drofenik van. S presenetljivo vožnjo je Pin- štirideseti prebivalec. Ti podatki oevJe’ ki Pa Je tudi pomanjkljivo, nim. soclelavcem, ki posvečajo dan pa se je pričetek pomaknil na 12.17 postala najhitrejša jugoslovana na tar zasedel prvo mesto, drugo in daieio resno zaskrbliennst Mnnnrp predvsem zaradi tega, ker tudi Par- ,na , n ves, prostl čas skrbi za tenorjih. Ljubelske dirke se nam- tretje si delita Inzko Helmut in Pu- seJkJ0mu ne bo zdelo'to tako važno! «zan dejansko nima telovadnice, "1^° no samo v mestu, medtem ko je v ostalih krajih občine pravo mrtvilo. uro. 99 tekmovalcev iz Švice, Italije, reč štejejo istočasno tudi za držav- cher Sepp, četrto mesto pa je zase- jmamo Da zal še Dodatke ki sn v ----------------------j ----. , _ - -, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije je no prvenstvo. del Drofenik. Tako Pintar kot Dro- veiikj mer; posledice teh razmer uporablja v razne svrhe in še do da- df^_ anib Pr’Padnikov v del Drofenik. Tako Pintar kot Dro- veliki meri posledice teh razmer. bilo pripravljenih za Start. Takoj, ko V razredu prikolic do 500 ccm ni fenik sta ponovno dokazala, da sta vazno’ dasiravno Tma'svoj dom. Dvorana se vzgojo SV0J'ega članstva P°le9 idejne vzgoje društvenih pripadnikov v zavestne člane današnje družbene — ......... . ......._____________ (j.__... „„ w... ... ... — .------ V eni izmed beograjskih oimnazii nes nl 1,110 možno najti načina in . - je nehal padati dež, so se gledalci Šnajder ing. Boško-Radič Josip (Jug) vozača, ki se lahko s tehniko vožnje so j2vrgni poizkusni pregled na 200 urnika> da ne bi pri delu motili drug skuPu°sti. Delo teh tovarišev in to-zbrali ob 5,1 km dolgi tekmovalni dosegel tega, kar smo od njega pri- in kljub slabšim strojem, postavita dekleti. Dobro telesno razvitih ie drugega. Ob svoječasnem »neurju« yarlsic se v našem kraju vse prema- : •__________________11 x~i 1: ry---1 „1 • 1 _ X _, , _ _r\n t-rthi l inn7Pmopm ... .... _ . J rvL-^l .* __ _________ j____ i.i krogi, na Startu pa so se po ja vali čakovali. Zasedel je le četrto mesto. P° robu inozemcem. stroji do 125 ccm. Brez posebnih Sterle-Maček pa sta dosegla 7. me- Solo motorji do 500 ccm so kot Presenečenj in konkurence je zase del Boris Oblak prvo mesto. V razredu do 350 ccm so jugoslo- tretje mesto. Vsekakor je tudi to vanski tekmovalci že pokazali, da lep rezultat. bilo med njimi samo 21, za vse osta- ?koli lastništva Šeškovega doma, ki ‘ ° ’ m °P0St®va’ Le redki so, ki -■.o.*pa a La uuacgia i. me- ------- ------ — ---- — — le pa so napisali v zdravniški izvid Je takratn° Kočevje precej razgi- P. naj0 tem tovarišem in tovari- sto, za državno prvenstvo pa sta se običajno tudi v letošnjem tekmova- »siabo razvite«. Medicinski strokov- bal°’ j® 1,110 Partizanu obljubljeno in ,'<' am 09rombl delež, ki ga dnevno ”u,,ito™ ”■ sactsjssrsi-s tsss bodo običajni redosled" absolutnih Kategorija avtomobilov do 1.300 dile zanimanje in posamezniki ao na- tojllMn^kaUlt, ^a^^'razeVtol" Meškov dom prtieW It^a^občine P°P0,n. če bi nadaljevali pot po do-zmag inozemcev v letošnjem tekmo- ccm ni dala nobenih presenečenj, vdusili gledalce, vendar tu ni bilo kulturnih ustanov itd. tudi telesna ?a Potre^e kulturno prosvetne de- sedanjem ozkem tiru, t. j. samo pre- vanju obrnili v svojo korist. Prvo Najboljši Jugoslovan Milovan Rodi- nobenih posebnih presenečenj. vzgoja sestavni del osebnega in javnostl- To se je zgodilo že leta v° telesnovzgojnih organizacij, pre- mesto je sicer v tem razredu zase- ca je zasedel komaj peto mesto. V Kot zadnji so startali avtomobili družbenega standarda v državi. To 1953- Med tem je pričel Partizan v , ° !?“!' , ze itak dajo vse od sebe del Zohrer Karel (Avstrija) 5,04.3, nacionalni skupini motorjev do 175 “? 2.000 ccm. Splošno mnenje je je ^jio torej že večkrat ugotovlieno tem letu z gradnjo novega doma in m a®lovanJe v tako ozkem kro- ■drugo Leon Pintar 5,05.00. Šesto ccm je Janez Durini dosegel četrto bll°' da bo opatijski rekorder, Er- toda zelo redkokdaj so se tega res- obstaja sedaj idealna in realna mož- gu ze utruJa- rreba Je pritegniti vse mesto je zasedel Alojz Drofenik z mesto. Ta skupina motorjev je bila nest Vogel na Porscheju zasedel pr- - - —J" —1—‘— časom 5,23.4. Pintar in Drofenik sta najslabše zasedena, s svojo elegantno in hitro vožnjo navdušila gledalce. Drofenik je vo- zil zlasti na zavojih drzno in sigur- razredu je bila konkurenca najhuj no in drvel iz ovinka v ovinek. Če Sa ar,rv,Qx,"h UM- ne bi imel malenkostne smole, ko ša. Število domačih vozačev je bilo absolutni rekord avtomobilov, enako inozemskim. Gledalci so bili JVa počitnicah v Jelenovem žlebu nega in perečega vprašanja lotite uresničenja takratnega sklepa "J' ki 50 kakorko11 pov®zane vo mesto in postavil nov rekord, organizaciie ki so dolžne skrbeti za občinske9a odbora. s telesno vzgojo človeka, od šol m Višek pričakovanja in ugibanja je Njemu kot tudi gledalcem je pripra- telesno zdravje ljudstva. Tako je pri nas stanje s šolsko o^rahh^raLnlracH^Tate^ih^n^ I sun mototjm 250com. v» £'^ “ pS!i SS 5Sf STM £. ** ekipi Jugoslavije je bil tudi Drofe- lahko smatramo tamkajšnjo telo- 5eti resneje čimprej! Bolje je in ce- da bodo imele oktnhrP JL,™ ’ nik. Tekmovalci Kočevja so častno vadnico z nesodobno in pomanjklji- neJe preventivno skrbeti za telesni greš telesne vzooie tnnnk === zastopali, državo. Mesta, ki so jih vo opremo sploh še za sposobno za razvoj otroka v teku vsega leta, ka- za Beograd ie 9da J zasedli, so hvale vredna. Durini, telesno vzgojo. Gimnazija uporab- kor zakasnjeno iskati zdravja po učinkovito izholišain najbolj 175 ccm, 4. mesto, Drofenik 250 ccm, lja dvorano v Šeškovem domu, ki ambulantah, kolonijah in klimatskih lesni vzgoii J J a mere v te" 6. mednarodno mesto in 2. državno ni več primerna za telovadbo, ker letovanjih, seveda, ako ne gre tu za Tako L druoie in noniaimn in v 350 ccm 4. mednarodno in 2. dr- je bila preurejena za kulturno pro- Posebne bolezni, za katere tudi red- kako le pri nas Res da smo To ti zavno, Sterle-Macek 7. mednarod- svetne namene. Poleg tega dvorana na telesna vadba ne bi zadostovala, večkrat sestali z raznimi oroaniza no. 3. državno mesto. -do n, opremljena za telesno vadbo. Na ^d^b^nam^^ pn,iki dala_naša cijami^^kraja po raz“ h vzpodb^ŽS,'. Po „cesti" od Žleba do Travne gore podatke. obširnejše vendar smo na teh sestankih sode-' lovali samo kot partner, od kate- Ali vam je vSeč tale »počitniški« dom, ki vam ga predstavlja fo-tograjija? V njem ima svoje bivališče ob času letnega dopusta Tretčeva družina iz Ribnice. — Iz zapuščene kapelice, ki je bila zapisana žalostnemu koncu, sta zakonca Trelc uredila prijetno bivališče. V poletni vročini je počitek v Jelenovem žlebu, iu je namreč Trelčev »camping«, zelo prijeten. — Ko smo se mudili v Jelenovem žlebu smo obiskali zakonca Trelc in njuno domovanje. Zaupala sta nam, da se zelo dobro počutita in da jima bivanje v »domu« v Jelenovem žlebu bolj odleže, kot da bi Sla drugam. Povedala sta nam tudi, da že nekaj let nazaj prebijeta svoj dopust v Jelenovem žlebu. — Poceni in ekonomično je tako letovanje, smo ugotovili, ko smo se poslovili od njiju in jima zaželeli prijetne urice v lepem planinskem svetu. Naš obveščevalec Priznati moramo, da smo imeli rega se je želelo vedeti, kaj bo TVD nmm mmm mm a Je temuyes.tako' . - . a J® p,l kočl že od vsega začetka. Med gosto na- na pravi poti Če so informacije k5 jfS pred pet sto leti hodila j^naT^S ^SoStTštiri sejanim gramozom bujno poganja pravilne, bova cez 20 minut pri Do- Veronika Deseniška in - ■ ° nai Tnlaisl’ stan komaj trj Štiri KOLEDAR GIBANJE PREBIVALSTVA Sobota, g. avgusta — Janez Nedelja, lo. avgusta — Lovrenc RIBNICA Poročili so se: Govže Vinko, leso- let in Erjavec Marija, kuharica Ribnice 54, stara 29 let. mu na Travni nori i im h „„ _ ". /TV— ,-»' “ Friderik leta, seve v spremstvu staršev, ko boljšo pot, toda kolikor bolj'sva se £2taSnih"kuklvTc ob^ maraikatCTeSa maltirn »Stuparamo« b"fIa slabša je bila £ ki dragazadra^ t^ejo^ Wn^o^bl" ^ Sedemde8et‘ pot. Kakih 500 metrov pred Domon pestrih barvah jn nenavadnih obli- redki sva morala »pasirati« se hud k'a- kah. Pomladanski svišč s svojo mo- Vzgajajmo mlade ljudi, da bodo nec, potem sva prišla v »zasedo«, na drino izletnika ipopolnoma očara vsak prosti čas v naravi, sstfays sl slu szstj&ztlvz ........ ____. . arsiMss&tt »JSAsvss&sis: ssssr-— ^ edeljek, 11. avg. Aleksander strugar iz Slatnika 27, star 25 let in Poročila sta se: Cetinski Matija, ko, ko so med NOB prenašali tu vse ” J ^ KOČEVJE Torek, 12. avgusta — Klara Sreda, 13. avgusta — Lijana Četrtek, 14. avgusta — Demetrij Petek, 15. avgusta — Marija Večer prj koči nudi svojevrstno Levstek Ana, delavka iz Brega 23, mizarski pomočnik iz Kočevja,^ Trg mogoče tovore. No, pa je bilo en- Ko^poletno sonce^ dopoldne ob- zabawTin^čar^Staro^iin mlado po- SPOMINSKI DNEVI stara 21 let. V Senovem pa sta skle- Svobode 4, star 24 let in Hočevar krat tudi najine poti konec in še sti® staro gozdno pot, je vsa sveža, „ , . TTzJTl nila zakonsko zvezo Gelze Franc, Mihaela, delavka iz Kočevja, Trg preden sva vstopila v prijazni Dem, obdana s slvopepelnatimj bukvami . . "p*'ep®;a žični tkalec iz Ribnice 149, star 26 Svobode 5, stara 24 let. sva pozabila na vse nevšečnosti na in srebrnimi jelkami. ^ za^u^mei^dk to kakor k!^" Priš'a sva,ob ori’ v tem Clovfku “ ^i. da j® v gozdu mca razsvetljuje gozdno temo to a m ^ i w c ___ času pa bi prišla tudi pes vso pot vse zeleno, toda koliko odtenkov izletniki vsi razisrrtm 16. avgusta 1941. leta ie bila do- : C J B J A V t - 00 Jelenovega žleba. Od tu naprej zelenila je tu. In vdihavanje sveže, domu! žgana prva slovenska vas — Rašica ------------- ^ Pa naju pot ni več skrbela — saj ga gozdnega zraka, tolikih vonjav! —.------’ J-v------— Nekie na Dol nota kier ntičkl Vračajo se veselo razpoloženj, sa- ■». P01 biserna p^e-tea. Sto »,» ”£7^ pri Črnučah. KINO 16. avgusta 1941. leta so v bli- JADRAN, Kočevje: od 8. do 10. av- gusta ameriški barvni cinema-skopski film »Med nebom in zem- KOČEVSKA REKA: 9. in 10. avgu- sva lmela Pred seb°j dobro cesto' sta ameriški barvni film »Mosti- K' 0razern šče«, 16. in 17. avgusta francoski film »Karneval«. žini Nemške vasi streljali trije par- -agjKa.- ».jsk-ss-™-..............................................................zrstfttšZ&s film »Primer dr. Vavrenta«, 13. in 14. avgusta ameriški film »Tujec je poklical«, od 15. do 17. avgu- kateri je sodelovalo nad 70.000 italijanskih vojakov. V teku ofenzive je bila večina kočevskih vasi porušenih. Samo v Starem logu so Italijani ubili 78 talcev. Morili pa so tu- ..aa,,,«.. avyu- di drugod; v Dragi so umorili 17, sta poljski film »Kariera Nikodema v Stružnici in okolici so s sekirami r'-'------ "•° *- ------------• Pobili 16 ljudi itd. RIBNICA: 16. in 17. avgusta ameri-DEžURNE TRGOVINE ški film »Nedolžno obsojen«. r>c. , OSILNICA: 10. avgusta ameriški film q . ozbo imaJO: v soboto, »Gnsnndar Ballantrea«. 17. avou- 9. avgusta, od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica, v soboto, 16. avgusta, ob istem času, trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška. OBVESTILO Obveščamo cenjene odjemalce in koristnike potrošniških posojil, da so vse trgovine priključene k »Tr-Soprometu« in da nimajo več lastnih x7u * aa nima'l° veC lastnm ameriški film »Streljal prvi« PrikHučenT^' 7"® obveznosti do PONIKVE, Dom počitka: 15. avgu- 1 »” »Milijonski niči NB Kočevje št. 600-12. LOŠKI POTOK: 9. in 10. avgusta 1-230 ameriški barvni film »Pas za pi- TRGOPROMET štolo«, 16. in 17. avgusta mehi-Kočevje ški film »Mehika v pesmi«. ................EJsHSSSHi prvaka pa sta medsebojno odigrala ln M „ t H prijetnem objemu bukev m jelk v OBVESTILO remi. rvU Pi u “f? V dolilli Jelenovega studenca. Tempo Sporočamo žalostno vest, da me V prodajo smo dobili denarne P lvjenje. življenja je čedalje hitrejši, pcata- je po težki in mučni bolezni dne 29. srečke Šahovske zveze Slovenije. ob .kakršnemkoli letnem času se jamo vse bolj utrujeni in nervozni. VELIKE" LAŠČE: 9. in 10. avgusta Vedno zapustil moi podajalci so večji del šahistl, kateri h ^ Najboljši za staro m mlado je ameriški film »Kadar zima pride«, ljubIlem brat a0 ProvizjJ° odstopili Šahovskemu l v svobodni naravi! 16. in 17. avgusta ameriški film TURK ANTON i 7°7uVje' Prod^° .vodl J50' votoo drugačno Madli:na’ če hoČ0Š ostati zdrava »Kraljica Kristina«. iz Mirtovičev zrlv°valni šahlst tov. Marijan Žni- ™ L” t*6™' postani član Planinskega DOBREPOLJE: 9. in 10. avgusta Na njegovo zadnjo pot smo ga d T f . , vrstno zelenilo ’jtacn L, nričara d^1Žty^!£odll„y ^ozd. spoznavaj in ameriški barvni film »Destri«, 13. premili dne 31. julija na pokopali- JT v Pn'^nrBm^to69^ S H Stojne in drugih naših «»,«.K »= s^Bo-ji,,,„kl.N,,„„b„„hk. gg«^crorS™,,a,°w poS-*** ' ' 9 Žalujoča sestra Graurič Veronik Mestek Franc, član ŠD Kočevje, &e nekaj majhnih vzpetin in že fexfn udobno boš poto- zaiujoca sestra Grgunč Veronika, bo igral na festivalu v Portorožu za je tu hribček ^red kočTpn, rtati vaJ’. ^ hodil po Stojni oto- ekipo Novega mesta kot okrepitev jedki, ki ureja promet. Kar pravljič- I^uJa" tZelenke in pleten. na 4' deSkL 130 neboS1jena se zdi k