čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve NAGRADE IN PRIZNANJA NAŠIM MODELIRJEM V Slovenj Gradcu je bilo v okviru sejma »IZBOR — pomlad poletje 86« tudi tekmovanje modelirjev in kreatorjev obutve. Pripravila sta ga Splošno združenje usnjarskoprede-lovalne industrije Slovenije in tovarna usnja Slovenj Gradec. Največ priznanj za kreiranje obutve so dobili naši mo-delirji in sicer: 1. nagrado za moško obutev JOŽE KLEMENČIČ 2. nagrado za moško obutev MARJAN ZALETEL 3. nagrado za moško obutev FRANC BUČAN 1. in 2. nagrado za otroško obutev JANEZ GOLMAJER 3. nagrado za otroško obutev PAVEL PODLIPNIK 2. nagrado za žensko obutev BOJAN KLEMENČIČ Našim sodelavcem ob tako lepem uspehu prisrčne čestitke. POPIS DEL IN NALOG IN VREDNOTENJE NJIHOVE ZAHTEVNOSTI NAGRAJEVANJE PO NOVEM Z obravnavo programa aktivnosti za popis del in nalog na zadnji seji izvršnega odbora delovne organizacije smo v delovni organizaciji pričeli z uresničevanjem naloge opredeljene v letnem poslovnem sporazumu, ki jo moramo realizirati do konca letošnjega leta. Namen naloge je v opredelitvi novih delitvenih razmerij v skladu s katerimi bomo v bodoče delili osebne dohodke po tako imenovanem konstantnem delu na osnovi zahtevnosti dela. Z aktivnostmi smo dejansko pričeli že pred obravnavo programa na seji izvršnega odbora, ko smo iz vseh del in nalog v delovni organizaciji izbrali tako imenovana tipična dela, na katerih bomo preskusili način popisa vseh del ter metodo vrednotenja zahtevnosti del in nalog. V delovni organizaciji smo podobne aktivnosti vodili že v letu 1975, ko smo popisali vsa dela in jih vrednotili. Podobne aktivnosti nas torej čakajo tudi v letošnjem letu, ko bomo po razpravi o tipičnih delih pristopili k opisu vseh del. V razpravi o tipičnih delih bomo razčistili eventuelne nejasnosti, ki bodo nastopile ob popisu tipičnih del, prav tako pa tudi nejasnosti v zvezi z njihovim vrednotenjem. Popis vseh del in nalog v delovni organizaciji bodo izvedli popisovalci v temeljnih organizacijah oziroma delovni skupnosti skupnih služb, tipična dela pa bo popisala posebej imenovana strokovna komisija, ki bo izvedla tudi vrednotenje tipičnih del v skladu z metodologijo, ki jo uporablja usnjarsko predelovalna industrija Slovenije. Vzporedno z opisanimi aktivnostmi v zvezi s tipičnimi nalogami ter z vrednotenjem vseh del in nalog v delovni organizaciji bodo tekle tudi aktivnosti na novi normativni ureditvi področja osebnih dohodkov, to je pripravi in sprejemanju novih samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področje delitve osebnih dohodkov. Tako bomo na ravni delovne organizacije sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah za delitev dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb pa bomo sprejemali pravilnike o osebnih dohodkih, ki bodo dograjevali skupne osnove iz samoupravnega sporazuma na ravni delovne organizacije. Naloge povezane s popisom del in nalog v delovni organizaciji in njihovim vrednotenjem so obsežne in zahtevne in upamo, da jih bomo s skupnimi močmi uspeli realizirati. Osebni dohodki so v današnjih razmerah posebej v razme- Jakša Petrič, dosedanji predsednik predsedstva SR Hrvat-ske se je ob obisku v Budučnosti s posebnim zanimanjem ogledal proizvodnjo za izvoz. (^DOBRI IZVOZNI REZULTATI V tozdu Budučnosti so v prvih štirih mesecih letošnjega leta na področju izvoza dosegli izredno dobre rezultate. Na zunanja tržišča so odposlali 376.777 parov gotove obutve v vrednosti 547.980.000 dinarjev. Na konvertibilna tržišča je bilo prodano 330.000 parov, preko 46.000 pa na klirinška področja. Največji delež v izvozu zavzemajo Amerika, Sovjetska zveza in Nemčija, manjše količine pa so bile poslane v Avstrijo, Švico, Dansko, Norveško, Francijo, Švedsko, Nizozemsko in Belgijo. V Budučnosti ocenjujejo izvoz v prvem četrtletju kot uspešen in je garancija, da bo planirana količina 1.112.000 parov za letošnje leto tudi v celoti izdobavljena. ZAKLJUČENO EVIDENTIRANJE Osnovne organizacije sindikata so v maju zaključile postopek evidentiranja kandidatov za samoupravne organe, delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela. Predkandidacijski postopek je tako končan. Smo evidentirali take, da bo delegatski sistem zaživel? rah padca življenjskega standarda občutljiva tema, zato bodo postavljene naloge od nas vseh zahtevale mnogo strpnosti, objektivnosti, konkretnih dogovorov in vztrajnosti pri realizacijo odločitev, ki jih bomo sprejeli. Vse spremembe s področja osebnih dohodkov naj bi uveljavili s 1. 1. 1986, pred uveljavitvijo pa vodili razprave z vključitvijo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, strokovnih komisij, vodilnih in vodstvenih delavcev ter strokovnih služb v delovni organizaciji. S skupnimi močmi vseh navedenih bomo omenjene naloge lahko tudi realizirali. POSLOVNO POROČILO POSLOVANJE AFISA V letu 1984 se je status firme Afis nekoliko spremenil. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je 21. 12.1984 izdal »Rešenje« zahtevka za razširitev predmeta poslovanja podjetja v tujini. V register podjetij v tujini se je vpisala razširitev dejavnosti na proizvodnjo, tako, da je dejavnost podjetja naslednja: izvoz-uvoz, zastopanje in izdelava obutve vseh vrst v proizvodnem obratu »Schapuro« Rodalben, ki je v sestavu podjetja Afis iz Pirmasensa. Družabniški odnosi in odstotni deleži se niso spremenili. Na Dunaju in Nijmegenu — Nizozemska sta tudi v letu 1984 poslovali podružnici Afisa, ki nista samostojni pravni osebi, temveč poslujeta v imenu in za račun firme Afis. V aprilu 1984 smo pristojnim republiškim in nato zveznim organom poslali zahtevek za povečanje glavnice Peka v Afisu, pozitivni sklep je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino sprejel v marcu 1985. Zaradi družbenoekonomskih in političnih razmer, ki že nekaj časa vladajo v zahodnih državah, se potrošnja tudi v letu 1984 ni poživila. Razmere na trgu so se še bolj zaostrile, trg je neusmiljeno zahteval kvalitetno obutev, dobavljeno v dogovorjenih rokih. Klub takim razmeram je bilo v letu 1984 prodanih 15,5 % več parov kot v letu 1983, vrednostno v DM je bila prodaja večja za 19,6 %. Poprečna cena prodanega para je večja za 3,6 %. Reklamacije so se v primerjavi z letom 1983 zmanjšale. Parski odstotek reklamacij znaša 7,3 % vrednosti 8,5 % od celokupne prodaje, kar je še vedno preveč. Vzroki za reklamacije so različni, omenimo naj, da pravočasne dobave v predpisanih sortimentih še niso naša odlika. V reklamacijah zaradi izde- lave izstopa problem opetja in na splošno slab izgled čevlja. Med poslovno slabše rezultate moramo v letu 1984 šteti poslovanje Afis-Avstrija, ki izvirajo predvsem iz nesolidnega poravnavanja obveznosti kupcev, visokih rabatov kupcem in iz reklamacij, ki imajo v Avstriji v parih za 13,0 % večji delež, vrednostno pa za 15,5 % večji delež kot v letu 1983 v skupni prodaji. V obravnavanem obdobju, od 1. 8. dalje, posluje tudi firma Schapuro. Začetek poslovanja je vzpodbuden. V Afisu je bilo v letu 1984 40 zaposlenih, trije več kot v letu 1983. Poleg teh je bilo v Schapuro konec leta zaposlenih 28 delavcev. Obstajajo realne možnosti, da rezultate poslovanja Afisa še izboljšamo. Kljub širokemu tržišču bomo morali posvetiti večjo skrb racionalizaciji kolekcije, kvalitetneje pokrivati prodajno področje, izboljšati poslovnost Peka v pogledu kvalitete dobav. Skupni prihodki so za 35 % večji kot v letu 1983, odhodki so višji za 36 % tako da znaša doseženi dobiček 410.011,51 DM oziroma 6 % več kot v letu 1983. Med odhodki izstopajo odpisi terjatev (po rasti). V sami prodaji bo nujno kupcem posvetiti večjo pozornost. Ocenjujemo, da je kljub povedanem bilo poslovanje Afisa tudi v letu 1984 uspešno. Afis se vključuje na različnih področjih tudi v poslovanje Peka (kontokorent, dodelava, itd). Če to ugotovitev »prištejemo« k ugotovljenemu dobičku smo s tem podkrepili mnenje o uspešnosti poslovanja. Član KPO Edvard Košnjek, dipl. inž. BUDUĆNOST NA VALU RADIA LUDBREG Vsako zadnjo nedeljo v mesecu se na valu radia Lud-breg točno ob 13. uri in 10 minut začne oddaja iz Budučnosti. Prva oddaja je bila 27. januarja letos. Oddaja traja 50 minut. V oddaji je poleg glasbe, ki jo izbirajo delavci Budučnosti, govora tudi o vseh aktualnih vprašanjih. Vsaka oddaja ima osrednjo temo. Do sedaj so bili objavljeni razgovori o proizvodnji in delu delovne enote šivalnice 581, obratu družbene prehrane, tekmovanju v kvaliteti. Četrta aprilska oddaja je bila v celoti posneta v Tržiču. Poleg osrednje teme so v vsaki oddaji objavljene tudi kratke novice o najaktualnejših dogajanjih v kolektivu, razgovori z delavci o delu in življenju delavcev, predstavljajo se športniki, pevci, pesniki in podobno. V vsaki oddaji je tudi nagradna igra s praktičnimi nagradami, v kateri sodeluje preko 500 poslušalcev s področja občine Ludbreg. Posebna zanimivost oddaje je da jo pripravljajo delavci sami s pomočjo strokovnih in tehničnih nasvetov uredništva radia Ludbreg. S snemanja za radio Ludbreg. Pogovor z Jožico Kogoj (levo) vodi Nada Kežman iz Budučnosti. Nada je nedavno tega sodelovala v oddaji »Moj prvi uspeh«, ki so jo organizirale radijske postaje Podravine 8. junija v Virovitici. Nada je v konkurenci pevcev zabavne glasbe zasedla drugo mesto. Čeprav je bilo šele pet oddaj, se lahko z gotovostjo trdi, da je oddaja v marsičem pripomogla k izboljšanju obveščenosti delavcev Budučnosti. V oddaji posneti v Peku je delovno organizacijo predstavil predsednik KPO Franc Grašič, kako se je začelo in kam sega sodelovanje je povedal Janez Kališnik, vodja tozda Mreža. Kaj menijo in kako poznajo Budučnost pa so v intervjuju povedali: Boris Janc, Jožica Kogoj, Marija Bizjak, Dani Zupan in Lojze Klofutar. SPOMENIK SAMOUPRAVLJANJU Ob 35. letnici uvedbe delavskega samoupravljanja je odbor za izgradnjo spominskega doma PRVI DELAVSKI SVET V JUGOSLAVIJI Zvezi sindikatov Jugoslavije predlagal, da se postavi objekt, ki bo trajen spomenik delavskemu samoupravljanju. Pobudo so dali delovni ljudje Solina ob praznovanju 30. letnice ustanovitve prvega delavskega sveta v Jugoslaviji, 29. decembra 1949. leta. Spominski dom se gradi kot objekt posebnega družbenega pomena z nameni: spominsko-muzejski del; negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe; negovanje zgodovinskega pomena; organizacijo znanstvenih srečanj, tematskih razprav in konferenc o dosežkih v razvoju socialističnega samoupravljanja; organizacija političnih šol o samoupravljanju in druge oblike izobraževanja na osnovah marksizma, narodnoosvobodilne borbe in revolucionarnega delavskega gibanja in podobno. Delovni ljudje in združeno delo Solina iz Splita so zagotovili začetna sredstva s samoprispevkom in drugimi denarnimi prispevki, niso pa zagotovljena sredstva za realizacijo celega projekta. Glede na to Zveza sindikatov Jugoslavije priporoča vsem delavskim svetom v Jugoslaviji, da s prispevki 10.000 dinarjev podprejo akcijo in s tem dokažejo delavsko in razredno solidarnost z delovnimi ljudmi Solina, ter osnovnim organizacijam sindikata da prav tako podprejo akcijo. Vsem, ki bodo pomagali pri izgradnji, bodo podelili plaketo, njihova imena pa bodo vklesana v avli bodočega spominskega doma. OSEBNI DOHODKI KAKO DELIMO Z delom se ustvarja dohodek. Del doseženega dohodka organizacije združenega dela so osebni dohodki, ki so namenjeni delavcem za njihovo osebno rabo. Kolikšen del doseženega dohodka naj se razdeli za osebne dohodke in kolikšen del za sklade, določa delovna organizacija z organi upravljanja. Pri tem se morajo upoštevati osnove in merila samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora ter obstoječi predpisi. Pri razporeditvi sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke delavcev, upoštevamo merila, določena v splošnih aktih. Višina osebnega dohodka delavca v naši delovni organizaciji je odvisna od: 1. Osnovne ali izhodiščne vrednosti naloge po pravilniku o razvidu del in nalog oziroma po pravilniku o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter druge osebne prejemke (kamor je delavec razporejen — režijska in proizvodna dela). 2. Sledi gibljivi del osebnega dohodka, ki ga delavci prejemajo iz različnih naslovov. Delavci, ki so razporejeni na proizvodne naloge, so vezani na: a) količino in kakovost opravljenih del (individualna ali skupinska norma) — kakovost se ugotavlja za proizvodna dela v TOZD Poliuretan, Gumoplast in Orodjarna; Delavci, ki so razporejeni na režijske naloge v proizvodnji, so vezani na: a) objektivne kriterije: — izdelavni OD (doseganje finančnega plana) in — prihranek na osnovnem materialu oziroma doseganju defekta (možnost izplačila od — 10 do +20 %) (Vključeni od vodje oddelka do preddelavcev oziroma razvrščevalcev zabojev v regale). Ostali delavci v proizvodnih TOZD, TOZD Komerciala, Mreža, Orodjarna in v DSSS, ki nimajo drugega merila, pa so vezani na oceno delovnega prispevka (možnost od — 5 do + 15%). Nadalje so naloge KPO, individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gibljivem delu vezani na različne kriterije kot: — index uspešnosti — index izvoza — koeficient obrata zalog — index poprečno uporabljenih poslov, sredstev (možnost izplačila od —3 do +12 %). V DE energetika je merjena kvaliteta dela skozi prihranek na mazutu (od —7,5 % do + 15 %). 3. Vsi delavci v delovni organizaciji pa so potem vezani še na (razen pripravnikov): a) uspeh DE, v kateri delavec dela (točka do + 15 %); b) uspeh DE, ki je dosežen pri prihranku na materialu in stroških, oziroma doseženem izmetu (točka kvalitete od — 2,5 do + 5 %). 4. Delavčev osebni dohodek je odvisen še od skupne delovne dobe in delovne dobe v delovni organizaciji Peko (minulo delo). 5. Dokončna višina osebnega dohodka delavcev se ugotavlja z zaključnim računom. Ostanek sredstev se razporedi na delavce v sorazmerju z že izplačanimi akontacijami. KOLIKO DOBIMO Od osebnega dohodka (akontacij) dobimo za osebno porabo neposredno v roke le del, drugi del pa plačujemo v obliki prispevkov in davkov družbeni skupnosti. Zato družba zagotavlja socialno-zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, izobraževanje, otroško varstvo itd. Kako »zajetne« pa so naše kuverte? Povprečni osebni dohodek za 182 ur je v preteklem mesecu znašal 37.831 dinarjev za delovno organizacijo, po tozdih pa so povprečja: OBUTEV 36.065 din, Ormož 27.426 din, Benedikt 28.596 din, POLIURETAN 41.813 din, GUMOPLAST 49.340 din, TRBOVLJE 29.950 din, BUDUĆNOST 32.876 din, ORODJARNA 47.340 din, KOMERCIALA 44.523 din, MREŽA 45.325 din v skupnih službah pa je povprečje znašalo 43.250 dinarjev. Poglejmo še kako izgledajo mesečni prejemki po nekaterih delovnih mestih. Dobre prešivalke so za mesec maj dobile od 50 do 55 tisoč dinarjev, pri sestavi zgornjih delov je ta znesek znašal od 40 do 43 tisoč din, oblačenju peta od 35 do 41 tisoč din, navlačenju zgornjih delov (montaža) od 45 do 56 tisoč din, lepljenje v montaži od 35 do 46 tisoč din in pribijanje peta pa v povprečju 44 tisoč din. Navedeni prejemki so za normirana dela, to pomeni, da si delavec določi višino s svojim delom. ZA ŠE BOLJŠO DRUŽBENO ZAŠČITO Družbena samozaščita v organizacijah združenega dela je bila osnovna tema enodnevnega seminarja v Budučnosti. Na seminarju so bili člani odbora za družbeno samozaščito, samoupravne delavske kontrole, organov samoupravljanja in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Budučnosti. Seminar je bil organiziran z namenom, da se udeleženci upoznajo s: pravicami in dolžnostmi pri izvajanju družbene samozaščite, ter vrstami, oblikami, nosilci in metodami protisocialističnega, protisamoupravnega in kriminalnega delovanja oziroma kako organizirati in izvajati družbeno samozaščito v svojem kolektivu. ZBOR PEKO NA REVIJI PEVSKIH ZBOROV Zbor »Peko« stopa v osmo leto delovanja. Prizadevamo si, da bi čimbolj napredovali in bi tako tovarno »Peko« dostojno zastopali. Veseli smo, da nam tovarna vseskozi stoji ob strani in se zanima za naše delo. Prav zdaj ob zaključku sezone imamo lepo število nastopov. V aprilu smo nastopali na reviji TRŽIČ POJE, ki je zelo lepo uspela. 8. junija pa smo v Škofji Loki zastopali občino Tržič na gorenjski reviji PRAZNIK PETJA 85. Prireditev je bila pripravljena izredno lepo, tako da smo zapeli z veseljem in občutkom. Tovarna usnja Slovenj Gradec je v času sejma UPIS dne 13. junija pripravila srečanje zborov usnjarsko predelovalne industrije. Srečanja se je udeležilo poleg zbora Peko še 8 zborov, ki so peli zelo ubrano in občuteno. Vzdušje na srečanju je bilo zelo prisrčno in prijateljsko. Obljubili so nam, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Kot zaključek sezone je KOMORNI ZBOR »PEKO« priredil »letni koncert« v osnovni šoli heroja Grajzerja. Na tem koncertu je sodeloval tudi KVINTET BRATOV ZUPAN. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil kolektivu osnovne šole heroja Grajzerja, ki nam je za odstop prostora pokazal največjo mero razumevanja. Smatramo, da smo sezono zaključili zelo uspešno s precejšnjim številom nastopov, za kar gre velika zahvala prizadevnosti našega pevovodje. Omenil bi še, da bomo skupaj s kvintetom in citraši priredili koncert na Trgu svobode dne 24. avgusta v okviru oddaj »DOBIMO SE OB 18. URI in pa 2. sepembra na Blejskem otoku prav tako v kombinaciji s kvintetom bratov Zupan. Prav zadnji nastop je bil že večletna želja zbora, kajti cerkev na otoku je zelo akustična, med poslušalci pa veliko tujih turistov. Ob koncu bi še omenil, da nam je pevec zbora tovariš Mato Mežek napisal besedilo za »šuštarsko pesem«. Le-to je uglasbil skladatelj Radovan Gobec. Pesem bomo z veseljem prepevali na domačih odrih in ponesli ime Peko tudi izven občinskih meja. Daniel Zupan PRIZNANJE IMOS Splošno gradbeno podjetje Tržič je ob svoji dvajsetletnici podelilo PRIZNANJE za uspešno poslovno sodelovanje tudi naši delovni organizaciji. NAŠE POSLOVALNICE ĐAKOVO ĐAKOVO leži v slavonski ravnini. Slavi po romanski katedrali, ki jo je dal sezidati borec za hrvatsko neodvisnost škof Strossmayer. Je izrazito kmetijsko področje z 9.200 zaposlenimi, kar je najnižji odstotek v SR Hrvatski. Osnovna dejavnost je kmetijstvo. Mesto je prostorsko razsežno, ker prevladujejo družinske hiše, blokovne gradnje nimajo. Poslovalnica Peko je v glavni ulici. Odprta je bila 12. maja 1973. Prodajalna je velika. 20.000 parov lahko spravijo, zato imajo velike zaloge. Prodaja gre kar dobro, ker konkurenca (v Đakovu je 9 prodajaln obutve) nima tako lepih in ekskluzivnih modelov, pravijo predvsem mladi prebivalci tega mesta. Sicer pa velja, posebej za prodajalne v manjših krajih, da je treba pri prodaji svetovati in kupcu pomagati pri odločitvi. Trgovina je čedalje bolj v nezavidljivem položaju. Kupci vedno bolj zahtevajo kvaliteto in pravico do reklamacij, teh pa pri nas ni malo. Peko Dakovo. Ob otvoritvi leta 1973 je bilo rečeno, da je novoodprta poslovalnica občini v ponos, tako s ponudbo, postrežbo in opremo lokala. V Đakovu je Peko na drugem mestu za poslovalnico Borovo. Povečuje pa se konkurenca, v kratkem bo v isti ulici odprta nova prodajalna Planika. VINKOVCI VINKOVCI so važno železniško križišče sredi ravnine, ki se je tudi industrijsko močno razvilo. V tem kraju je prodajal čevlje že Peter Kozina. Tudi danes je močna konkurenca, tudi tu odpira lokal Planika. V naši prodajalni imajo v planu adaptacijo, ki naj bi s preureditvijo povečala in zboljšala ponudbo. Dragica Cvrkovič je najbolj zgovorna kadar teče beseda o sindikatu. Meni, da bi morali v okviru sindikata organizirati srečanja ali izlete po pokrajinah. Tako bi se spoznali med seboj in si izmenjali izkušnje. Peko Vinkovci v letu 1936. Kolektiv poslovalnice Vinkovci: poslovodja Ljudevit Balie, Dragica Cvrkovič in Željko Kovačevič. OSIJEK OSIJEK je največje mesto Podravine. Razvil se je na kraju, kjer je Podravina odprta v Posavino in je čez Dravo prehod v Baranjo. Tam je stalo že keltsko naselje Mursa. Po prihodu Slovanov je dobilo sedanje ime. V 16. in 17. stoletju je bil Osijek važna turška postojanka. Danes je Osijek veliko industrijsko mesto s tovarnami, ki predelujejo raznovrstne kmetijske pridelke in les. Kakor je bila sredi dopoldneva prazna trgovina v Dako-vu, toliko večji vrvež je bil v Osijeku. V ozkem dolgem prostoru je izredno živahno. Kupci in tisti, ki samo sprašujejo se umikajo drug drugemu. V »portalu« sta veliki izložbi, ki sta urejeni tako, da se predvsem mladi zadržujejo tam in ogledujejo izbor, tudi v času ko je trgovina zaprta. ZVONKO GOL poslovodja v poslovalnici Peko v Osijeku je letošnji tridesetletni delovni jubilant. Poslovalnico je prevzel 1. marca 1966 leta. Takrat je bil to skromen, majhen lokal s komaj 60 m2 prodajnih in skladiščnih površin. V trgovini so bili trije delavci, poslovalnica pa v IV. kategoriji. Nedvomno je njegova zasluga, da je prodajalna danes v vrhu, to je I. kategoriji s 14 zaposlenimi. Kar naprej išče možnosti in prilike za pridobitev novih prostorov. Dvakrat je imel adaptacijo in je tik pred tretjo, ker je odkupljeno stanovanje v nadstropju. Prodajalna se bo tako razširila in omogočila boljšo in kvalitetnejšo ponudbo. Zvonko je izredno aktiven tudi v samoupravnih organih. V tem mandatnem obdobju je član delavskega sveta tozd Mreža, sicer pa je njegovo načelo; trgovce-strokovnjake na pravo mesto, posebno še sedaj ko slabi kupna moč in je trgovina v vedno težjem položaju. Bolj kot kdajkoli prej je treba znati ponuditi in plasirati prodajne artikle. V minulih tridesetih letih si je pridobil mnogo izkušenj, ki jih prenaša na mlajše. Pri njem je bilo na praksi deset poslovodij. Poslovalnica Osijek je bila odprta 1. maja 1931 leta. V času vojne ni obratovala, začela pa je spet že julija 1946 leta. Peko Osijek kmalu po otvoritvi leta 1931. Hilda Bešič Rudolf Petrinšak Kata Kardun Katica Punčec Robert Gol afis schuhe »made in europea Damir Jakovac in Siniša Tulić Poslovalnica Osijek ima skladišča v kleti sosednje stavbe in večje v drugi ulici. Nekaj robe je kar na hodniku. Razdalja 600 km od matične tovarne pomeni, da mora biti v skladišču in prodajalni kompleten Sortiment. V Osijeku je 34 prodajaln obutve, Peko pa je na drugem mestu. j * % Ü st A 1 Éfr IR, m • lit * It ' ^ V OM«- j ' ▼. » T ! « 1 1 I •AiMà j iß * 1 Kolektiv poslovalnice Dakovo: Mara Kamrič, Marija Dela- gič, poslovodja Vlado Ivančič in Božica Perko. 15 LET DELA IN USPEHOV TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, SPOŠTOVANI GOSTJE Jutri bo minilo 15 let od ustanovitve obrata za izdelavo zgornjih delov obutve Peko v Trbovljah. Letošnji jubilej proslavljamo v naši temeljni organizaciji še posebno slovesno, saj smo bogatejši za nove proizvodne zmogljivosti, prav tako pa se je tudi izboljšal družbeni standard naših delavcev. Prizadevnost in voljo za dosego čimboljših delovnih rezultatov smo izkazali že ob ustanovitvi obrata, ko se je nekaj naših delavk usposabljalo za delo v matični delovni organizaciji, prav tako pa se jih je nekaj izučilo v šoli v Kranju. Z zaposlovanjem prvih delavcev v novem obratu smo postavili osnovo za nadaljno rast in razvoj obrata, tako v pogledu števila zaposlenih kot povečanja proizvodnje. Prostorske možnosti so posebej v zadnjem času pomenile oviro za nadaljno širitev obsega proizvodnje, zato smo z gradnjo prizidka postavili osnovo za nadaljni razvoj naše temeljne organizacije. Od ustanovitve obrata smo število zaposlenih postopoma povečevali, posebej nagla rast pa je sledila po letu 1982, saj se je število zaposlenih od leta 1982 do danes povečalo za 137 novih delavcev. Tudi glede količinskega obsega proizvodnje lahko v preteklem obdobju ugotavljamo precejšnje uspehe, saj smo povečali obseg proizvodnje od 355.304 parov zgornjih delov v letu 1972 na 803.270 parov v letu 1984, v letošnjem letu pa predvidevamo nadaljne povečanje obsega proizvodnje. Slavnostno zasedanje delavskega sveta ob 15 obletnici ustanovitve. Kljub velikim uspehom, ki smo jih dosegli v naši temeljni organizaciji v preteklem obdobju nas je ob našem razvoju spremljalo ne malo težav, ki smo jih s pomočjo strokovnih sodelavcev iz delovne organizacije skušali premagati. Trenutno občutimo največje probleme v zvezi z oskrbo proizvodnje z repromateriali ter kvaliteto zgornjega usnja in upamo, da so ti problemi prehodnega značaja ter, da jih bomo s skupnimi močmi uspeli premagati. V gospodarskih razmerah, v katerih se nahajamo je skrb za delavca še posebej pomembna, posebej zaradi padca realnih osebnih dohodkov zaradi nagle rasti cen. Take razmere nas obvezujejo, da posvečamo posebno skrb družbenemu standardu naših delavcev. Posebna predvidevanja na tem področju usmerjamo v reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Tako smo v obdobju od leta 1971 do leta 1984 dodelili družbeno najemna stanovanja 10 prosilcem, 33 prosilcev je prejelo stanovanjska posojila, 7 prosilcev naših delavcev pa se je vselilo v nova družbena stanovanja, ki so bila pridobljena s sofinanciranjem naše TOZD in drugih organizacij združenega dela z območja naše občine. Posebno pozornost posvečamo tudi zdravstvenemu varstvu zaposlenih, zdraviliškemu zdravljenju, skrbi za zagotavljanje prehrane med delovnim časom, posebno v zadnjem času pa tudi skrbi za organiziran letni oddih naših delavcev. S področja samoupravne organiziranosti velja omeniti leto 1974, ko smo po sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo izvedli volitve v samoupravne organe naše temeljne organizacije, 15-članski delavski svet ter 7-članske komisije za medsebojna razmerja za disciplinske in škodne zadeve in za gospodarjenje. Po potrditvi sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi TOZD v DO kot posledici uskladitev z ustavo, smo izvedli ponovne volitve v samoupravne organe z nekaterimi spremembami. Tako smo v temeljni organizaciji izvolili poleg delavskega sveta še 9 članski odbor za medsebojna razmerja v združenem delu, 7-članski poslovni odbor in 3-članski odbor za samoupravni nadzor. Podobna struktura samoupravnih organov je v veljavi še danes. V delo samoupravnih organov je bilo od ustanovitve obrata pa do danes vključenih 381 delavcev. V naši temeljni organizaciji oblikujemo tudi združeno in posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine. V delegacijah aktivno sodeluje 66 naših delavcev. Delavci temeljne organizacije volimo tudi člane samoupravnih organov na ravni delovne organizacije v skupni delavski svet, izvršni odbor ter komisije in odbore po posameznih področjih. Uspehi, ki smo jih dosegli v obdobju od ustanovitve obrata do danes nam dajejo novih moči, da bomo dosegli še boljše rezultate, kot jih dosegamo danes. Prva in osnovna naloga nam je, popolnitev vseh prostih strojnih kapacitet z novimi delavci ter doseganje primernega nivoja produktivnosti pri vseh fazah in operacijah pri izdelavi zgornjih delov obutve, skrb za družbeni standard novih delavcev, nadaljni razvoj medsebojnih odnosov, samoupravljanja ter spoštovanja delovne discipline. Tovariši in tovarišice! Ob 15-letnici vam v imenu samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij naše temeljne organizacije iskreno čestitam in želim še veliko delovnih uspehov! Iskrene čestitke tudi ob jutrišnjem občinskem prazniku. Tako se je začelo slavnostno zasedanje delavskega sveta tozda za izdelavo zgornjih delov Trbovlje v petek 31. maja 1985 v tovarniški menzi. V nadaljevanju je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Grašič nanizal kako je pred petnajstimi leti prišlo do odločitev za ustanovitev obrata Trbovlje. Jože Ostanek, bivši vodja tozda je v imenu družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta občine pozdravil zbor in zaželel kolektivu tudi v naprej tak vzpon in delovne uspehe, kot so se nizali v preteklosti. Med drugim je dejal, da si je prav v tem kolektivu, ki ve kako je treba delati, nabral delovne in življenjske izkušnje, ki jih uporablja pri svojem delu. Delavcem, ki so v obratu od začetka so bile podeljene knjižne nagrade. Dobili so jih: Marija Barovič, Ana Baš, Cvetka Blaznik, Olga Centrih, Marija Cvirn, Oskar Čamer, Matilda Češnovar, Jožefa Črešnar, Marija Dečman, Marija Gabrijel, Zlata Garantini, Helena Gorjanc, Pavla Grajžl, Slavi Grčar, Martina Grmšek, Vera Ham, Ivana Korbar, Jožefa Kos, Draga Kovčan, Rozi Kra-čan, Marija Kunšek, Alojzija Logar, Jožica Maceri, Danijela Mrak, Boža Pavlič, Cvetka Petek, Maks Petek, Pavla Petek, Ferdinanda Plahuta, Justina Planinc, Marija Potočnik, Marija Potočnik, Justina Pražnikar, Marjeta Razperger, Alojz Repovž, Ana Siter, Antonija Šenkiš, Nevenka Štrumbelj, Mirica Tkavc, Marijana Vozelj, Marjana Zakonjšek Knjižne nagrade za petnajstletno sodelovanje. Jrint äportna obutev schuhe »made in europe« MLADI STROKOVNJAKI Enaintrideset delavcev in delavk tozda Budućnost je končalo šolanje usmerjenega izobraževanja ob delu. Po triletnem šolanju so dobili popolno srednjo izobrazbo, ki je v celoti enaka rangu sedanjih srednjih šol, oziroma pridobili so si naziv strokovnega obutvenega delavca za izdelavo zgornjih in spodnjih delov obutve. Poleg predavanj splošnih in strokovnih predmetov so opravljali tudi proizvodno prakso v proizvodnih delavnicah. Strokovna praksa je obsegala 40 % gradiva. Šolo je finansirala izobraževalna republiška skupnost Usnjarsko predelovalne industrije Hrvatske iz Zagreba, predavatelji pa so bili profesorji šolskega centra XXXII divizije iz Varaždina in strokovnjaki iz Budučnosti. Pouk je bil organiziran v tovarni, delavci pa so sedli v šolske klopi šele po osemurnem delavniku za stroji. Šolanje je končala prva grupa, v teku pa je šolanje druge skupine z okoli 50 slušatelji. Podelitev diplom po zaključnem šolanju. NAŠI UPOKOJENCI KAKO ŽIVE, KAJ DELAJO V soboto 1. junija je bilo srečanje internirancev na Ljubelju. Vsako leto prihajajo nekdanji taboriščniki na srečanje s tovariši — sotrpini. Največ, štirje avtobusi jih je bilo iz Francije. Letošnje snidenje je bilo v znamenju 40. letnice osvoboditve. Gostje iz Francije so v spomin dobili sliko — lepljenko iz slame — taborišča na Ljubelju. Sliko je izdelal Ivan LAUSEGAR, upokojenec naše delovne organizacije. Težko je izmeriti koliko truda je vložil v sliko velikosti 80 x 60 cm. Da je slika pravi prikaz takratnega taborišča^ mu je z nasveti pomagal Janko Tišler, katerega imajo v živem spominu interniranci, saj jim je skušal kar najbolj olajšati trpljenje. In kako nastane tako delo? Pšenično slamo je treba najprej namočiti, razrezati in zlikati na centimeter široke trakove, ki se nato režejo, barvajo in lepijo na podlago oziroma skico. Ivan Lausegar ima še mnogo slik. V njegovem kabinetu je pravi mali planinski raj — tržiške planinske postojanke in še mnogo drugih prizorov. Ivan s svojo mojstrovino, ki so jo odnesli v Francijo. Na slavnostnem zasedanju so bili gosti: predsednica Izvršnega sveta občine Martina Đukić, sekretar OK ZKS Jože Ostanek, predsednik OK ZSMS Branko Železnik, predsednik občinskega sveta ZSS Rado Perger, predstavnik Iskre IEZE tozda Trbovlje, prvi vodja tozda Leopold Trdan. »Skupaj z vami sem srečen in vesel, da ste dosegli to, kar je bila vseskozi naša želja.« je dejal prvi vodja tozd Leopold Trdan. OBISKALI SO NAS V petek 31. maja so bili na obisku v naši delovni organizaciji delavci Afisa z namenom, da se seznanijo kako in kje se proizvaja obutev, ki jo plasirajo na tržišča zahodne Evrope. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo in občudovali delavce v montažah kjer so delovni pogoji izredno težki, predvsem zaradi vročine. ŠPORTNO IN PRIJATELJSKO SREČANJE Sprejem gostov, udeležencev srečanja Dne 8. junija 1985 to je v soboto, so prišli k nam v goste tovariši iz Budučnosti. S tem so nam vrnili obisk, kajti v jeseni 1984. leta smo bili pri njih mi in takrat smo se domenili, da naj bi to srečanje postalo tradicionalno. Priprave so stekle že prej, kajti ni lahko pogostiti sto in več ljudi. Po kratkem nagovoru tovariša Zaplotnika vodje TOZD Orodjarne in tov. Zupana člana KPO, so nam v obratu družbene prehrane pripravili izdatno malico, nato pa smo odšli na ogled tovarne. Niso mogli verjeti, kako utesnjeno je v naših montažah. Po ogledu smo jih odpeljali v Zvirče na kegljanje, kjer sta se pomerili njihova in pa naša ekipa, del ekipe pa je odšel na karavlo Maršal Tito v Podljubelju, kjer smo si ogledali spominsko sobo tov. Tita in pa samo karavlo. Vsi smo bili presenečeni nad ureditvijo in gostoljubnostjo graničarjev. No in kasneje smo tu odigrali še odbojko. Višek pa je bil v Podljubelju, kjer smo pripravili tovariško srečanje ob jedi in pijači v kulturnem domu. Na prostoru za kampiranje smo odigrali potem še nogometno tekmo. Vsa športna srečanja so bila izenačena in borbena, po svoje tudi kvalitetna, sicer pa to sploh ni pomembno, važno je, da smo bili skupaj, da smo se spoznali, si izmenjali mnenja in izkušnje iz delovnih mest. Nogometna ekipa Odbojkaši Kljub slabemu vremenu je to srečanje zelo dobro uspelo, pohvaliti je treba vse sodelujoče, pa tudi prireditveni odbor, ter obrat družbene prehrane, kateri so tudi pripomogli k uspešnosti srečanja. V večernih urah smo se razšli z željo da se kmalu spet snidemo tokrat v Ludbregu. Peter Perko pripravili malico, mi pa smo priskrbeli pijačo. Pred več kot 100 gledalci, je Janez svečano otvoril balinišče, tekmovalci pa so začeli s tekmovanjem. Orodjarji so nastopili v postavi: Avgust Knific, Matjaž Knific, Marko Bahun, Franc Koder te prva rezerva Matjaž Podlipnik. V prvo postavo četverk, je naš selektor Vili Globočnik določil prve zgoraj imenovane tekmovalce. Naša četverka je zmagala s 13:4. V paru sta nato nastopila Avgust in Matjaž Knific, ter po ogorčenem boju zmagala z 9:8. Med posamezniki je nastopil Matjaž Knific, ter prav tako zmagal z 9:8, tako da je bila končna zmaga naša. Po končanem tekmova- Selektor — Vili Globočnik -rWm Balinarji orodjarne od leve: Avgust Knific, Matjaž Knific Marko Bahun, Franci Koder, Matjaž Podlipnik BALINANJE Na Ravnah, je ob pomoči krajanov, Janez Štefe, naš znani smučarski as, pripravil novo balinišče. Balinišče je pripravljeno po vseh predpisih, ter je rezervno balinišče, v kolikor bi bilo tekmovanje na Ravnah. Otvoritveno tekmo so odigrali orodjarji iz naše delovne organizacije, ter mesarji iz klavnice Tržič. Po dogovoru, so mesarji Začetni balinček je vrgel Janez Štefe nju, smo ostali skupaj, ter poklepetali ob jedači, ter pijači, ter se dogovorili, da dru- go leto ponovimo tekmovanje, saj nam mesarji obljubljajo revanšo. Matevž ŠPORT REKREACIJA ŠPORT —---------------------L______________________1 HURA POČITNICE SO TU! Prva polovica leta je za nami. Le še nekaj dni, pa se bomo tudi mi pridružili šolarjem in uživali na vročem poletnem soncu. Nekateri bodo odšli na morje, nekateri v planine, drugi bodo ostali doma. Naj bo že kjerkoli, odpočili se bomo in nabrali novih moči za spopad v drugem polletju. Ocenjujemo, da smo poslovali uspešno in dosegli razmeram primerno dokaj ugodne rezultate. S svežimi močmi pa bodo lahko v prihodnje še boljši ali ne? Prijetne počitnice! LETOVANJE V POČITNIŠKIH PRIKOLICAH PEKO V naši delovni organizaciji smo za poletno sezono organizirali letovanje v 20 počitniških prikolicah. Zmogljivosti so trenutno zasedene v času od 6. julija do 23. avgusta. V tem obdobju bo letovalo skupno 120 družin naših delavcev. Nezasedene so zmogljivosti v pred in po sezoni, ko bi lahko oddali še okoli 100 prostih terminov. Poleg tega ima TOZD Mreža 10 svojih prikolic, ki so prav tako dobro zasedene. Obveščamo vas tudi, da bomo pred odhodom na dopust v obvestilih objavili še nekatere najbolj sveže informacije o stanju počitniških objektov. Želimo vsem delavcem, da bi srečno in prijetno preživeli letni dopust. Lojze Hostnik 1) iii □JT 3 M 1 &:= mIT~ KAMPIRANJE Boste dopust preživeli pod platneno streho? Govorimo o kampiranju, zakaj za taborjenje se je pri nas uveljavil drug pomen. Zveza tabornikov organizira počitniška taborjenja na lepih odročnih krajih, kjer za štirinajst dni postavijo šotore in uredijo taborišče, potem pa jih podrejo in gredo in tam se spet pasejo krave. Kamp pa je urejen prostor za turiste, ki pridejo, postavijo šotor, uporabljajo sanitarije, električne in vodne priključke, gredo, vendar pridejo na njihovo mesto drugi. Taborjenje torej ni isto kot kampiranje. V kampu živijo ljudje tesno drug ob drugem in bolj kot kje drugje je potrebna obzirnost. Prijateljstva se sklepajo hitreje kot drugod, to je res, lahko pa se tudi hitreje razbijejo, če neprevidno hodijo drug drugemu po prstih. Zato v vsakem kampu visijo navodila, hišni red. Treba se jih je držati, če hoče človek ostati vljuden. Nekatera pravila veljajo povsod: obnašaj se obzirno do drugih, skrbi za red in čistočo, pazi na skupne naprave in objekte, ne poškoduj jih, skrbno odnašaj odpadke na mesta, določena za to, — uporabljaj samo označena mesta za kurjenje, — ogenj nadzoruj, po desetih zvečer ga pogasi, od desetih zvečer do šestih zjutraj naj vlada popolna tišina, v nobenem času ne moti s hrupom sosedov. Vse to se za vljudnega človeka razume samo po sebi. Pa vendar, kako lepo bi bilo kampirati, če bi se ljudje držali teh pravil. KOPANJE Danes kopanje ni več nespodobno, kakor je bilo še pred sto leti. Dandanes tudi dva umetelno sešita majhna koščka blaga, imenovana »bikini« (po otočku na katerem so ZDA leta 1946 preizkušale atomske bombe), ne učinkujeta več na ženski eksplozivno, celo na konservativnih peščinah ob Sredozemskem morju ne več (čeprav tam, zlasti ob sicilskih in afriških obalah tega morja, pretiravanje z modo še vedno ni priporočljivo). Torej pri kopanju nobenih težav in spornih vprašanj več? Ne bi jih bilo, če bi se zavedali, da je za zelo majhno kopalno obleko potrebna dobra postava in če bi v kopalkah ostali tam, kamor te obleke sodijo; na plaži in kvečjemu še v kopaliških restavracijah neposredno ob vodi. Če ne bi objest-neži skakali med mirne plavalce in jih škropili. Če se ne bi zmerom našli dopustniki, ki si kos obale prilastijo zase in so pripravljeni začeti prepir z vsakomur, ki stopi tja. Če ne bi nespametni starši vlačili premajhnih otrok na žgočo sončno pripeko. Če ne bi nekateri razkazovali hitrosti svojih motornih čolnov prav tam, kjer se kopa največ ljudi. Če ne bi ob morskih plažah, ob rekah in bazenih dopustniki in izletniki skoraj množično tekmovali, kdo bo pustil za seboj več odpadkov. Ob vseh takih primerih lahko grešnika, domačega ali tujega, brez zadrege mirno in vljudno opozorimo, da ne ravna prav. Ampak zares mirno in vljudno, kajti brezobzirni ljudje tudi najbolj dobronamernih pripomb ne slišijo radi in razorožimo jih lahko samo z dostojanstveno vljudnostjo. A«G (ooDa/_o