I* h»]B vnalt fotrtok. Cona mu 10 H K na lato, (Za Nemčijo in K, Amoriko in ilruKo tnje (Iržavn l! K.) — I onaniozni) fttovilko ne |.roclaiajo -— po 80 vinarjev v pouk in zabavo. pisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva „ Domoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva nlioa. Naročnina, roklamacije in in-Boratipa: Upravničtvu „l)omoljnba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. — Štev. 50. V Ljubljani, dne 12. decembra 1918. Leto XXXI. Boj boljševizmu! Poleg Italije je morda zdaj naš največji sovražnik b o lj š e v i z e m. Domo-Ijubovi bravci vedo, da so boljševiki ruski socialni demokratje, ki so vrgli ruski ca-rizem, to je carja in vso tisto imperialistično gospodo, ki je pomagala carju pri absolutistični vladi. Precej krepko so nastopali ti boljševiki. Gotovo pa se jim več grozodejstev pripisuje nego so jih storili. Pojavi boljševizma, t. j. nereda, brez-v 1 a d j a in n a s i 1 j a se pojavljajo tudi pri ras — hvala Bogu, da le tuintam. Zato moramo spregovoriti tudi o tem v resno upoštevanje vsem, ki hočejo umeti sedanji veliki čas. B o I j š e v i k je pri nas vsak, kdor ne priznava sedaj vladajoče narodne oblasti nad, seboj, Morda pri nas sploh nobenega takega človeka ni, ki bi trdil, da ne priznava sedanje vlade, a so posamezni pojavi, ki kažejo na to, da so taki ljudje, četudi z besedami tega ne trdijo. Odkrita beseda, '^govorjena iz ljubezni za dobro stvar, bo tudi tu največ koristila. Če so vojaki po razrušitvi fronte padli po svojih oficirjih, — z',astj po tistih, ki so kruto in nečloveško ž njimi ravnali, — je to razumljivo in deloma od-pustijivo — za enkrat. Seveda tega ne zagovarjamo. A če bi zdaj, ko nimamo več tujega vladnega biča nad seboj, kdo mislil: Zdaj je svoboda, zdaj nimamo nobene oblasti več; torej smem delati kar hočem, kdo mi more kaj? — Kdor bi tako mislil in delal, ta bi bil v velikanski zmoti, zakaj tako ravnanje bi bilo protinaravno. Brez oblasti človeška družba nc more shajati; fblast je nujno potrebna, človeška narava jo nujno zahteva. Vzemimo za zgled veliko tovarno, kjer je veliko število najrazličnejših strojev. V tej tovarni dela petsto delavcev. Ti delavci imajo popolno svobodo, vsak sme delati, kar se mu zljubi, nikogar ni treba nič vprašati; vsi so jednaki, nobenega predstojnika nimajo. Razumljivo je, da si bo vsak sam delal pravico, če pride do kakega prepira, in ne samo eden, ampak tudi drug in tretji in četrti itd. do zadnjega. Da pa do prepira ne bo prišlo, d:, bi vsak ostal v mejah svojega delokroga in svojih pravic, tega si pa ni mogoče misliti, dokler smo — ljudje. Že pred več nego sto leti je francoski modrijan Rušo učil. Da morejo ljudje živeti skupaj, v družbi, se mora vsak svoji svobodi o d r e č i v t o 1 i k o , kolikor to zahteva skupna blaginja; drugače nastane vojska vseh proti vsem. Kakor je torej v oni tovarni, ki smo prej o njej govorili, nujno potrebna neka oblast, ki določa delavcem njihovo opravilo in ureja ter določa medsebojne zadeve in prepire med njimi, in se mora vsak pokorili, če hoče ostali v tovarni, ali pa iti drugam — tako je v človeški družbi; kdor noče priznati postavne oblasti, mora oditi iz te družbe ali pa mora oblast silo proti njemu uporabili. Toda, bo rekel kak boljševik, zdaj je demokracija, zdaj mora vladati ljudstvo, Da prijatelj, demokracija je zmagala, a njen največji sovražnik je sedaj brezvladje, anarhija in nasilje, ki mu boljševizem pripravlja pot. Ni ugodnejših tal za postanek absolutistične, nasilne vlade kakor boljše-viška anarhija. Kjer vlada revolucija in upor, tam so ugodna tla za nasilnike, da se polaste vlade in tedaj gorje ljudski svobodi. Kdor je prijatelj našega naroda in njegove svobode, demokracije, ta ne: bo delal ležav novi demokratični vladi. Kdor razume sedanji zgodovinsko tako važni čas, ko se polaga za cele narode temelj novemu boljšemu času, ta nc bo vedno mislil na svojo trenutno korist, ampak bo pripravljen žrtvovati tudi svojo osebno korist za lepi in veliki skupni ci j mlade svobodne Jugoslavije, Ne delajmo a sami pravic, za- tirajmo vsako nasilje, držimo se postav in reda in discipline, oblastem bodimo pokorni in podložni njihovim postavnim odredbam, da jim olajšamo njihovo težko, odgovornosti polno delo. To zahteva od nas naša narodna čast, — Slovenci smo, imajo nas za izobražen narod; naša držav, ljanska čast — Jugoslovani smo, pokažimo sosednjim državam, da smo vredni samostojne države, kupljene za drago ceno; to zahteva od nas naša osebna čast — saj hoče vsak biti poštenjak, ki spoštuje tujo last in si ne dela sam pravic, kar je njegovo, si je pridobil z delom in pošteno, odkrito besedo. Mnogi, ki niso ravno boljševiki, pa pravijo: Ja, saj v Jugoslaviji ni nič boljše, kakor je bilo v stari Avstriji, Moke ni, sladkorja ni... Takim ljudem je treba povedati to-le zgodbo: Živel je star nemaren gospodar, ki ni nič delal, pa tudi njegovi otroci niso nič delali, hlapci in dekle še manj; kleli so se, prepirali, pijančevali in zapravljali. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Ko oče gospodar umrje in ga sinovi krščansko pokopljejo, se zbero v napol podrti hiši in nreudarjajo, kaj jim je storiti. Po svetu s trebuhom 7,a kruhom? Če dalje greš, dalje ti kažejo,« pravi najstarejši, »popravimo hišo, denar dobimo, zdravi smol« Obvelja. Hiša je kmalu popravljena, prezi-dana, popolnoma prenovljena, skoraj sami so napravili vse. Tu pride najmlajši, Jar nezek, s kazalcem v ustih v hišo, pogleda na mizo, na klop in pravi: »Ja, kaj če meni hiša; lačen sem, pa zebe me.« Ali so bratje, sedanji gospodarji krivi, da Janezek nima vsega, kakor bi rad. Ali ni prejšnji gospodar — pri nas Avstro-Ogrska — kriv, da zaloge niso lako polne, kakor so bile včasih. Kar je Avstrija zapravila ne vem od kdaj, — zlasti v vojnih letih, to naj Jugoslavija popravi v enem mesecu! Morala bi čudeže delati. Posameznik komaj sluti, koliko orodja, blaga, materiala delavnih sil itd., itd. je požrla strašna vojska, 1< Vse to pa se nc da v tako kratkem času nadomestiti. Sicer je pa v Jugoslaviji še najboljše tudi v tem oziru. Čim prej si uredimo zunanje razmere, določimo mejo do drugih držav, tem preje si bomo uredili tudi notranje stvari in sc mogli tudi gospodarsko in denarno okrepiti. Vsak, prav vsak pomaga graditi Jugoslavijo s tem, da se drži postav in reda in da oblastem nc dela nepotrebnih težav. Kdor pa krši državljanski red, ta Jugoslavijo podira. Politični obzornik. Združeni! Prvi deccmber letošnjega leta bo ostal ta vsa stoletja zapisan v svetovni zgodovini. Česar do sedaj še ni doživel svet, je moral gledati ta dan: vsi čistokrvni Jugoslovani so se združili v eno državo — v srbsko državo. Zgodilo se je to v oni že znani avdienci Narodnega veča pri srbsikem prestolonasledniku Aleksandru. Tedaj je Aleksander ■lovesno sprejel Slovence in Hrvate v rvojo državo in proglasil naše dežele za dežele srbskega kraljestva. Inozemstvo ne pozna veC kake posebne mlade Jugoslavije, temveč samo staro Srbijo, ki združuje v sebi vse Jugoslovane. Vseh pravic in vseh simpatij, ki jih uživa Srbija pri ententi. *mo s tem poslali deležni tudi mi Hrvati in Slovenci. Ta korak, s katerim je izročilo Narodno veče svojo državno oblast Srbiji, je bil brez dvoma potreben. Kakor vsaka mlada vlada, tako tudi Narodno veče ni imelo dovolj moči, da bi bilo koe državnim potrebam. Armada je razpadla, disciplina med uradništvom se je zrahljala, ljudstvo pozablja na dolžnost napram državi. Tako je biia nevarnost, da vse postave ostanejo samo nu papirju, da zastanejo celo najnujnejši državni posli, kaj šele, da bi zrahljano deželo preustrojili v trdno, dobro urejeno državo. Posledica tega je, da se vedno bolj tgublja državno premoženje, da država ne Bobi potrebnih davkov, da je vedno slabši Javni promet, da ni več varno zasebno imetje — skratka posledica vsega tega bi bil boljševizem, Srbija bo pa s svojo armado in uradništvom zlahka upostavila red in tnir, in sicer tudi s silo, če bo treba. Nadalje moramo resnici na ljubo primati, da mišljenje in stremljenje ljudstva ku na jugu ni tako enotno in složno, kot B. pr. na Češkem. Mi Slovenci hočemo kot en mož združeno jugoslovansko državo in nimamo nobenih pomislekov glede Hrvatov ali Srbov. Toda, da smo tako složni, to je pa sad večletnega političnega dela med nami. Drugače je na Hrvaškem. Tam so se »prijaznile celo velike stranke za Jugoslavijo šele par mesecev pred polomom osrednjih sil. Prej so se bavili s čisto drugačnimi načrti, in sicer z drugimi na Hrvatskem, z drugimi \ Bosni, z drugimi zopet v Dalmaciji. Tako nikjer ni bilo nobene edinosti. To needinost je pa še bolj netila mažarska metoda, da so Mažari eno stranko zoper drugo ščuvali in sebi v prid podkupovali s koritarstvom. Vrhu tega se je takorekoč zajedlo v kr; neko čudno staro, staro na»> protje med Hrvati in Srbi. Sicer se je prve dni mlade Jugoslavije vsa ta nesrečna nesloga polegla, a polagoma je zopet jela dvigati glavo. Kakemu politiku ali generalu ni bilo všeč Narodno veče, ker mu je dalo prenizko službo, drugi je zopet imel ugovore zoper Srbe ali Slovence itd. Tako so začeli snovati zarote, lastiti si oblast v lastne roke. Konec bi bil državljanska vojna in mesto ujedinjenja ter svobode —-novo hlapčevanje v kaki tuji državi, ki bi nas zasedla. Ko smo pa enkrat združeni s že urejeno Srbijo, razJii nezadovoljni in ne-složni elementi ne bodo imeli pri nas toliko moči. Najprej si ne bodo upali ruvati zoper staro oblast, drugič pa ima taka že utrjena oblast dovolj moči, da zatre razne revolu-cijonarne poizkuse, ki so za našo jugoslovansko svobodo tako nevarni. Končno nam je združitev s Srbijo tudi boljše stališče napram tujini državam. Kakor je pokazala izkušnja, bi se lahko vleklo mesece in mesece, da leta in leta. preden bi nas vse tuje države priznale za samostojno državo. Med tem bi pa delale z nami, n. pr. Italija, kakor svinja z mehom. S tem, da smo sc združili s Srbijo, smo že priznani kot samostojni pri vseh državah in kar bo sedaj pri mirovnih pogajanjih posebno važno, priznani bomo tudi kot zavezniki entente. Kako bo odslej? Vse, kar so naše vlade doslej ukrenile in bodo še ukrenile, velja do zborovanj prve ustavodajne konštituante. Kakor je bilo sklenjeno, bomo volili poslance v kon-itituanto v prvem polletu po sklepu miru. Do konštituante pa ima najvišjo oblast nad nami srbski prestolonaslednik Aleksander, Vladal bo s sodelovanjem Državnega veča, v katerem bo Narodno veče in okrog 50 zastopnikov Srbije. Izmed članov Državnega veča bo izbral skupno ministrstvo in takozvane guvernerje za posamezne dežele, kakor so bili prej deželni predsedniki. Guverner bo vladal v posameznih deželah 9kupno z vladami, ki stoje že sedaj na čelu posameznih dežel. Drugače do konštituante ne bodo ničesar spreminjali, razen kar bo neobhodno potrebno. Ko se snide konštituanta, bo seveda najbolj pereče vprašanje: »Ali republika, ali monarhija?« S. L. S. stoji trdno na republikanskem stališču. A če se večina odloči za monarhijo, je toliko gotovo, da: vsa ustava, uprava in vse postave morajo biti na najširši demokratični podlagi, biti morajo republikanskega duha. In če že mora o«tati kral;, naj bo takorekoč dedni državni predsednik, ki samodsebe ne sme ničesar važnejše^" ukreniti in je bolj najvišji državna uradnik m zastopnik kot pa postavo-dajni vladar. Kako stojimo na zunaj? Kakor smo že omenili, se je naša zunanja politika s srbskim ujedinjenjem zelo zboljšala. Stojimo tik pred mirovnimi pogajanji, ki se bodo pričela 21. t, m. Za nas jih bo vodi) sam regent Aleksander. Nafbolj važna bodo pogajanja, ko bo šlo za meje. No, napram Nemški Avstriji in Ogrski ne bo težko, Ti so premaganci in kakor bo enten(3 na našo željo ukrenila, tako bo ostalo. Gotovo je, da ne bomo py. stili Nemcem ali Mažarom niti enega Jugoslovana. Toda po Nemcih samih nimamo skomin, ker bi s tem ustvarili tenu-lj za nove nemire in boje. Najbolj se bomo preklali z Italijo. Italiji daje namreč londonski pakt pravico, da si sme priklopiti vse slovenske kraje, ki jih ima sedaj zasedene. Podpisali so ta pakt Angleži in Francozi. Zato imajo ti zaenkrat vezane roke in ne morejo nič ukreniti proti zasedbi, če nočejo snesti dane besede. Vendar upamo, da bodo morali Italijani naše dežele vendarle popustiti. Najprej londonski pakt odločno nasprotuje Wilsonovim načelom, ki bodo služila kot podlaga za mirovna pogajanja. Nadalje Amerika z Wilsonom ni podpisala tega pa kta; zato je prosta in vrh tega odločno na srbski strani. Končno Italija s svojo vojske ni ničesar dosegla, zato od svoje strani ni izpolnila pogojev pakta. To bo dalo Angležem in Francozom pravico, da bodo vzeli besedo nazaj, kar bodo seveda radi storili, ker jim že preseda laška pohlep-nosi. Vse to nam daje upanje, da se bomo kmalu lahko peljali v solnčno Gorico Tedenske novice. Urobne politične vesti. Skupna jugoslovanska vlada bo obstojala iz 18 članov. Strogo skupna bodo ministrstvo za zunanje zadeve, narodno obrambo, pomorstvo, {inance, železnice, pošto in brzojav, to se pravi, da bo o teh stvareh odločevala le skupna vlada, nc pa pokrajinske vlade. Regent Aleksander je poslal Narodni vladi v Ljubljani pismo, v katerem i:it vedno prvi pred očmi. Kur pa se tiče »ojnega posojila, nuj bo prvič pribito dejstvo, da ni bil on sam, ki jo svetoval v teli zadevah, 6e celo on mnogo manj, kot razne druge osebe. Drugič, da se je istotako godilo v skoro vseh slovenskih občinah (na čigav pritisk, to vemo), l vini v kratkem padla. Okoli 400 vagonov sladkorja so vplenili Italijani na južnem Tirolskem. Za urnik ni bilo nobenega reda in tako jo moglo priti Italijanom v roke ogromno živil. Onim, ki so dobili konje. Poverjeništvo za Narodno brambo je zvedelo, da posamezniki, ki so dobili od vlado konjo proti rever-zu, konje daljo prodajajo. Vsaka taka prodaja jo prepovedana. V kratkem odpošljem komisije, ki bodo konje klasificirale in vse nerodnosti na licu mesta preiskale. Za naše gospodinje. Varčevanje z milom. Dosti mila se po-> rabi broz potrebe, čc se mili perilo kar takoj, ne da bi se izpralo iz prve vode. Tako perilo tudi ni lepo, akoravno je šlo nanj toliko mila. Najboljša voda za namakanje je deževnica ali ročnica, potočnica. V taki vodi namakaj črez noč ali pa par ur perilo, potem ga iz-mencaj in deni v toplo vodo, v kateri jo malo sode. iz te vodo izmcncaj zopet perilo in iz-plakni šo v tretji vodi. Nato razgrej vode v, kotlsu. Na vedro deni žlico salmijaka. dvanaj-stinko belilne sodo in 30 gramov persila ali milnega prahu. Perilo razloči po kakovosti in polij s tem lugom, v njem naj stoji do drugega dne. Prav umazano platneno kose ali bombažaste nogavice vrzi kar v kotel. Drugi dan izmencaj perilo po vrsti iz luga, lug spravi za ribanje ali pranje, v kotlu pa se-grej vode, vanjo vrzi ostanke mila, zavitek! pralnega praška in za pest mehkega mila. Perilo mencaj, kjer jo kaj prav umazanega-, namili. Ako je potreba, izperi dva- do trikrat, dokler ni voda čista, nato kuhaj v kotlu 19 do 20 minut, jomlji vun in pusti že par ur v, tem lugu, ki ga treba zliti na perilo, kadar, jo vse kuhano, ali vroči perilo nazaj. Drugi dan izmencaj, preglej, če je ■čisto in izpiraj. Važna za uporabo mila je mehka voda, v trdi vodi ostane perilo rmeno, če se namaže ša toliko mila. Bambis. (Vogtlandska jed.) Olupi kilo surovega krompirja, zriblji ga v vodi, potem iztisni in opari z /i litra vrelega mleka. Mešaj dokler ni gladko. 'A kile slanine razrezi in opeci v ponvi, stresi vanjo krompirjevo testo in speci v pečici. Z bambisom jedo sadni mus ali močnik. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4V„°/o brez kakega odbitka. Me ure od B. ziutra! flo ijpine. Gle! Inserat! (■B Listek JH junakinja iz Štajra. PoTMt Pr«T»|» • " • (Dalja.) Naslednji dan se je Albert od težke ježe ves truden in zdelan podal v Štajer k župniku, da bi se naznanil za nedeljsko pridigo. Hkrati 42 je hotel obiskati nekatere bolne izpovedance ter Švertneričinim izročiti nekatere stvari, ki mu jih je zanje dal pater Kusmina. Ko je prišel iz župnišča doli na mestni trtf, je strogi mož postal zelo žalosten. Kako ne! Odkar ga ni bilo tu, je izginila zadnja Marijina podoba odtod. V šolskem poslopju pa je v nemalo začudenje zagledal novo lute-ransko knjigarno. V izložbenem oknu je bilo ■videti luteransko sveto pismo in še več drugih luteranskih knjig. Tedaj pride iz šole mož, ogrnjen s plaščem luteranskih učiteljev. Poleg niega lahno stopa gospa s stoječim ovratnikom in rdečo čepico. — Albertu je zastajalo srce — bil je odpadnik Kern in gospa je bila S'egova priležnica Karitas Prelier, ki mu jo je endel dal za ženo. Pri belem dnevu torej se že v Štajerju šopiri pregreha. O. Štajer, daleč si zabredell Res. vikar ima prav: ni časa, biti bolan. Luteranski šolarji so psovali bledega meniha ter mu klicali: Far, far!« Albert gre svojo pot naprej ter obišče in izpove najpreje bolno katoiško perico, nato pa gostača. ki je osebenkoval pri mesarju. Sedaj gre zopet navkreber, da bi šel po bližnjici v Štajerdorf. In zopet ga je zapeklo v dušo: Tu je preje stala na katnenitem podstavku z vencem in križem sveta Rozalija. ki varuje kuge. — Sedaj se reži vanj s plapolujočimi lasmi vodna i ila s pozlačenim, navzgor obrnjenim luskna-lim repom. Prišel je do Štajie, zopet nekaj novega: starega mosta ni več! Dva čolna sta bila privezana na bregu. Ker je že tretji dan pihal južni veter, ki je omehčal mraz in led, ie reka zelo narasla in ie postala deroča. Ribiški deček ga je v čolnu počasi peljal čez, ker je voda močno drla. Albert je vprašal: Je-li led most odnesel? Deček je odgovoril: > Razstrelili so most. 6am mestni sodnik je tako ukazal. »Prav je imel. bil je že zelo slab. Lahko bi se bila zgodila nesreča, kadar bi voda narasla.' je pripomnil Albert. Toda kje je križ? • Razstrv!',i so ga v zrak. Beži, to častilo sveiin o? — Sodnik je tako velel.« Alberl se je glob'.ko zamislil. Skrbi za min-liivo »vljti ^ obenem pa ropa duše. To znaš, HendJ. Stopil |a i;: čolna, plačal dečku prevoz-nino ter ie potem stopal naprej ob višnjevem vrtu. Teži-i '-?.kor svinec je viselo nad njim sivo nebo. ki. 'or gronienje iz spodnjega sveta so votlo d< ue'u na njegovo uho kladiva in pa iumenje cV očib valov. Povsod i se je topil sneg in so stale luže, velike kakor jezera Še je dišalo po jugu. Zoprno topel je bil zrak. Ni dobro, če po najhujšem mrazu precej nastopi toplo vreme: to navadno povzročuie nalezljive bolezni. Tam ob meji Albert obstoji. Lahen smehljaj mu priplava na resno, žalostno obličje. Ob potu se dviga križ, pred katerim stoii Žalostna Mati božja z mečem v srcu. Odrešenik je ovenčan z rožnim vencem, s katerega visita dva vezena svilnata trakova. Sicer je njuna barva nekoliko obledela v snegu, pa vendar se na svili natanko razločujejo fine cvetice. Katera roka neki ie tako nežno okrasila našega Odrešenika v globokem trpljenju sredi krivoverskega mesta? Albert se je nasmejal. Zdi se mu, da ve. Pospešil je korake ter jo ie mahnil proti katoliški šoli. Otioci so prihajali iz šole. Bilo je ravno poldne. Neka deklica je zaklicala: Hvaljen Jezus1 V tistem hipu so se ji pridružile druge s svojimi srebrnimi glasovi, da je ščebetalo, kakor bi se bila vzdignila v zrak jata pomladnih ptičev. Hvaljen Jezus, prečastiti gospod!« Kakor je bilo ostudno luteranskih otrok psovanje: Far. far'! — tako prisrčen je bil ta pozdrav katoliških otrok. Ravnodušno je Albert preje poslušal zasramovanje, saj je bil tega že vajen. Sedaj mu je tako dobro del ta katoliški otroški pozdrav. Kako ljubi so ti otro.:i! Še nikdar ga niso tako lepo javno pozdravljali .. . Kdo neki iili je tega naučil?... Zdi se mu, da ve... Prišel je do hiralnice. Na pročelju ga tako prijazno pozdravlja sveti Jožef, ki je ves ozaljšan in ovenčan. Iz šum-Ijajočega vodnjaka zajema vodo neka žena, ki nosi rožni venec ob ledju. Menihu se veselja as širi srce. Stopi v hiralnico. Kako se začudil Dva starca sta živela notri, ki sta se neprestano ravsala ir. kavsala. Zastonj se )e preie Albert trudil, da bi jih spravil. Zaman vsi opomini, ves trud, vsa sveta jeza .. . Danes sedi eden pri drugem ter mu bere iz pobožne knjige. Čez noč je prišel an£el in je iz trdih kamnov napravil otroke božje. Kdo ie ta angel? Albert ga dobro pozna. Luč vzhaja nad mestom, se sveti nad Štajerdorfom. To luč nosi v rokah neka devica. Urno koraka menih po ozki ulici proti Vizerfeldu. Že mu gre nasproti gostilna s svetlimi, bleščečimi okni. Iz gostilniške sobe se je čulo govorjenje moških: Bil je ravno semanji dan in ura obeda . .. Skozi čista steklena okna je videl gručo moških, glavo pri glavi. Kakor senca je okoli njih plavala mlada deklica. Zadrego ima,« pomisli menih in se obotavlja pri vratih. V kuhinji šklepečejo krožniki in lonci. So mati Švertnerica doma? Nobenega odgovora ni iz kuhinje. Naprej : klepeče kuhinjska posoda v kuhinji. Iz gostilniške sobe prihaja dekliški glas: 'Kdo je?« Nato stopi v vežo Štefana. Opasana je z na-takaričinim predpasnikom in nosi za pasom denarsko torbico. Vsa vesela je glasno vzkliknila: Jezus! Gospod pater!- Oi, kakšno veselje! Mati! Pridite, poglejte, kdo je tu?« Sedaj je prišla tudi mati iz kuhinje. Nekako tuje pozdravi patra. Štefana je pritisnila svoje otroške ustnice na njegovo velo roko, t'" strmeče zrla v rumeni, bolniški obraz ter je rekla: Slabo pot ste imeli, prečastiti gospod, kaj ne? Ves čas tako slabo vreme, šele pred tremi dnevi so potihnili viharji. Vsi smo mislili, da vas ne bo pred Veliko nočjo.« »Kaj pot, kaj vreme in viharji,« reče menih odklanjaje. »Ni gledati na pot, ampak na cilj. Prinašam ii pozdrav, pa še nekaj. Ugani, od koga? »To je pa težko!" se je glasno nasmejala. Od gospoda patra Kuzmine? »Da.- Jemnasta!« je zavpila mati. »Od Kuzmine? Jej! Ali ste bili v Admontu? Je dosti snega tam? Imajo že novega opata? Kdo je? Je-li« — globok vzdih se ji privije !iz krepkih prsi — že prišel v našo hišo novi gospodar Virih?! Tink, tink,« je v gostilniški sobi žven-ketal -nož ob kozarec. Štefana hiti noter; sliši se ven, kako hitro je izračunala in je v istem hipu zopet stala ob na pol odprtih vratih. Kakor zvezde so se ji svetile oči, ko je prisluškovala besedam patra Alberta, ki je odgovarjal materi na razna vprašanja. Bil je zvečine v samostanu in ne ve bog-vekaj novega . .. Mnogo je snega, posebno v Bukovju. Hišo ob vodi je videl. Novi oskrbnik Virih — tako misli -— je že notri Po stopnicah je prikobacal mali Janezek, Švertneričin otrok, prvi za najmlajšim. Sedaj se je smukal okoli velike sestre, ki mu je podala prst, da se je ž njim igral. Mnogo moških oči je iz sobe bolščalo na njo, ko je stala ob na pol odprtih vratih in jo je v hrbet in ramene poljubljalo zlato solnce. Neki gost je ravno odhajal in jo je mimogrede hotel nekoliko potapljati po ramah, pa kakor strela se mu je umaknila. Da je že v naši hiši Vi-tih. Je-li šel vanjo takoj, ko so nas izgnali.« O, ta Virih, ki je dobi', njeno hišo od milosti-vega gospoda, on je žebelj v njeno krsto, ta Virih. Kupil je od mene kokoši in čebele, pa me je pošteno osleparil in osmukal. Ste-li videli moje panje?« je na mah vprašala. Obraz ji je postal rdeč in je hudo gledala. — Štefana, gospodje te kličejo!-« Deklica je skočila v sobo, vrnila se je z vrčem, ki ga je v kleti napolnila, da ga nese gostom. V hipu je bila zopet na svojem mestu: urna Marta in pobožna Marija obenem. »Panje, da, te sem videl,« se je spomnil pater, ki je predse potegnil usnjato torbo, ki jo je imel opasano. Urno je v njej iztikal po spominkih, kajti ni 'imel časa. »Spredaj so, pred hišo, bili so v slamo zaviti.« Žena je skočila po konci, kakor bi jo bila pičila kača. »Kaj, za božjo voljo!« je kričala. >V slamo! Tako! V slamo! V slami jih pre-zimuje, lopov, da pridelo miši, ki {im diSi zrnje. Štefana!« je liripavo vpila, »ali čiiici, Štefana! V slami prezimuje naše čebele!. > Saj niso več naše,« je tiho odvrnila deklica. Sram jo je bilo, da mati tako kriči pred patrom. Ženi pa so priiskrile solze v oči. lz-dihovala je in hropela. »Moje čebele! Koliko sem se trudila in sem vsako zimo s kliniki zamašila luknjice v paniih, da bi ne prišle miši! Kaj me gledaš, Štefana! Li ni bilo prav tako? Čebele so bile največje veselje tvojega očeta, sedaj jih bo pa ta človek uničil. Gotovo pride še mrčes zraven,« se je nakrat škodoželjno zasmejala Črvi pridejo, joj, Štefana, sc spominjaš, kako smo trebili panje Kako ostudna je bila ta črvad!- Seveda je bila ostudna,«_ je potrdila deklica, ki ji tako prijazno zveni iz ust celo neprijetna beseda. »Pa vendar smo spravili črve ven. Sedaj bo ta človek uničil panje._ No, sai je njegova stvar,« se je hudovala žena. »Kako pa je spravil naše kokoši?« Tega pa res ne vem,« je odgovoril pater Štefana, to-Ie pošilja pater Kuzmina tebi, tvojim bratcem in sestricam.« Vzel je iz torbe štiri podobice ter |i jih ponudil. Štiri malčke imate, ne?« »Da,« je prikimala. >0, kako so lepel Angel varih, sveta Ana, sveti Blaž in pre-sveti Zakrament. Oho, zame nič?« je vprašala. »Morda za kazen?« Tudi za-te je nekaj tu,- Se enkrat je šel v torbo, iz katere je privlekel stekleno posodico. V njej je bil voščen svetniček, oblečen v rdečo svilo. Na glavi je imel krono iz zlate pene ter je dvigal v roki plameneče voščeno srce. Oj,« je vzkliknila Štefana, »kako lepo, to je za-me? To so mu prav gotovo dale redovnice iz Gesa.<> Nežno je poljubila podobo in se je vsa blažena vase smehljala. »Li ni ničesar naročil?« je vprašala ter je pogledovala po materi, li ne bo šla v kuhinjo. Tako rada bi na samem z duhovnikom izpregovo-rila besedo. Duhovnik je rekel: »Vprašal je: Je-li Štefana pridna? Kaj misliš, da naj bi bil odgovoril?« Deklica je nekoliko napihnila ustnice, po-majala je z rameni ter je gladila z roko laske malega bratca, ki se je je držal za predpasnik. Mati je nekoliko razdražena rekla: -Seveda je pridna, li niste tako rekli patru Kuz-mini? Vsi ljudje v Štajerdorfu pravijo, da je pridna, in gospodje, ki zahajajo k nam, tudi vedo. Pridna je že — pa .. »Pridna je že!« pravi pater. »Potem je vendar dobro. Kaj hočete še?« »Ubogati noče,« je odvrnila mati ter je šla v kuhinjo. Kako?« je vprašal menih, ki je držal roke v rakavih te- ie motril deklico. Deklica je nekoliko namršila svoje goste obrvi, je zopet zamajala z lameni ter je odšla v gostilniško sobo, kjer je zopet nekdo hotel plačati. Pater je stopil par korakov za materjo ter je s pritajenim glasom vprašal v kuhinjo: Kako to mislite, mati. da noče ubogati?« Mati je napol nejevoljno, napol pa žalostno odgovorila: -Mislim, da tako že veste. Ničesar noče slišati o možitvi,« je šepetala. Sedaj ima tako lepo priložnost. Pa ne in ne!« Saj je še premlada,« je odgovoril pater. Osemnajst let ima, to ni premalo! 1 a naj ji prigovarjam, kakor hočem. Učitelj bi to tako rad imel,« je šepetala. »Tako dober mož je in pa katolik, tako lepo službico ima in tako lepe lastnosti. Ona pa: ne in ne!« Albert je nekoliko zasmehljivo zategnil usta. O ta učitelj Lindner. Spomnil se je na basen, v kateri žaba snubi princezinjo. »Če ga pa noče, mati,« je mirno rekel, »ta reč se ne da prisiliti.« Sedaj sc je vrnila Štefana iz sobe. Veselo je s prsti brenkljala na usnjato torbo. Mati, ali me opravljate?« je rekla ter si je kodrce potegnila s čela. »Seveda, če pa ne ubogaš!« je odgovorila žena, ki je stopila iz kuhinje. Jezilo _|o je, da ji pater ni hotel pomagati. Zaslutila je, d* je na Štefanini strani, da ji celo odsvetuje možitev. /Matere ne ubogaš! Kaj boš počela sama na svetu?« Deklica je tiho priprla vrata gostilniške «obe ter je rekla: »Mati, kaj pa imate od moje možitve? Kdo vara bo potem doma pomagal? Najeti morate potem tujo deklo, pa