845. štev. V Ljubljani, petek dne 24. aprila 1914. Leto lil. '■ TMUBnai Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Nežea. „DAN“ izhaja vsaki da» zjutraj; tudi ob nedeljal in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo ,.BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljen na doni celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1 ‘50 K. Za zunanje naročnike slane „Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletno »•50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118. HUPI i pwi Wa gHI P Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo ..Bodeča Neža“ -T— m ...... .imjjj...*.r. BWj9WWHPKBiBWTjUI Posamezna -lev. »Dneva* stene 6 vin.; r«va» toliko posamezna številka ^Bodeče Rde*. Uredništvo iu upravništvu: r4 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. $ Dopisi so pošiljajo uredništvu. Ncfrauklraua pisma ie ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s Odgovoru! urednik Radivoj Korene. n: Last in tisk ..Učiteljske Tiskarne". .r «*• ••• Ruski smeh. Rusija sc smeje na vse grlo. Saj šc lahko; vzroka ima dovolj. Ruski smeh je znan; to je nekaj čisto posebnega; zmes prostodušnosti in hudomušnosti. Res. Rusija se krohoče. Ta krohot odmeva po Evropi. Kaj bi se ne krohotala! Evropa je postala zanjo kakor zanimiv cirkus. Včasih je bilo drugače, ako se človek boji. sc slabo zabava; Rusija Pa se zdaj nikogar ne boji. zato se izborno zabava. Kaki nazori so vladali včasih o Rusiji. Kakšen strah je bila za »evropsko svobodo« sama beseda »ruski absolutizem«. Kaj šele, če je kdo govoril o ruski knuti, o Kozakih, o sibirskih ječah. Uboga Evropa, kako se je bala teh ruskih strašil. Kako grozno se je glasilo vprašanje: ali naj postane Evropa — ruska? Kako je že rekel o tem veliki Napoleon? Od leta 1848. je pomenila Rusija za Evropo — konec svobode. To je bilo posebno za to. ker je Rusija leta 1849. pomagala Avstriji in je užugala Mažare. Ko bi ne bila takrat Rusija posegla vmes, kdo ve, kaj bi se bilo zgodijo. Mažari Rusiji niso mogli tega nikoli odpustiti. Mažarska armada se je takrat rajše podala Rusiji nego Avstriji. Rusija je takrat priporočala milost za Mažare — kljub temu so v Aradu ustrelili 13 mažarskih generalov. Od te dobe so bili Mažari oni, ki so pod imenom »panslavizem« opozarjali Evi >po na “ nevarnost. Menda za to. ker c« sam'- naJbolj bali. Mažarom Z P.os®bno Pomagali Nemci — in Oboji skupaj so ustvarili v Evropi mnogo predsodkov o Rusiji. Vse se je balo ruskega absolutizma in celo balkanski slov. narodi so se bali za svojo — svobodo. Avstrija je imela pri tem svoj dobiček, ker je vse 'skalo zaščite pri nji. Počasi pa je prišlo spoznanje: narodi so spoznali hinavščino. Videli so. da je takozva-na enakopravnost narodov prnm fraza in da stoji moč nad pravico. Zato so poiskali zaščite pri močnejšem — in so začeli iskati Rusije. Rusija je imela o tem slabe skušnje: za zahvalo, da je leta 1849. pomagala Avstriji, je dobila — krimsko vojno in avstr, intrige na Balkanu. Za zahvalo, da je osvobodila balkanske Slovane, je dobila Stambulova in Ferdinanda v Bolgariji in proti-rusko politiko Obrenovičev v Srbiji, Bosno in Hercegovino pa je vzela Avstrija. Za zahvalo, da je proti volji Avstrije zavladal kralj Carol v Ru-murnji, je dobila protirusko politiko tr1f-m^Unskeni 5td- Rusija Je mirno g c lala vse to: sedaj pa se Je vse spremenilo: vrnila se Je Bolgarija In Srbija, Rumunija in sedaj jo iščejo celo Mažari. Mažari so tatarsko zviti — in imajo svoje namene. Toda Rusija to dobro ve; zato sc smeje. Mažari imajo slab položaj in neugoden čas jih lahko uniči: odrezani so od morja — vsa njih sila je v nasilju — brez tega propadejo. Zato se boje sedanjih negotovih dogodkov. Toda vsem je težko ustreči. Ako Rusija ugodi Rumunom, ne bo po volji Mažarom, ako potolaži Ma-žare, ji bodo zamerili Rumuni. Isto težko stališče je imela Rusija v razsodišču med Srbijo in Bolgarijo. Kaj šele, če bi morala razsojati med Poljaki in Malorusi. Rusija pa sc danes tudi tako zaveda svojega Slovanstva, da ne bo pozabila, da so na Mažarskem — Slovani, in da trpi Hrvatska pod mažarskim nasiljem. Kako se bo vse to končalo? Rusija ima moč, zato se obračajo vsi k nji za rešitev. Zato se Rusija smeje, ko gleda pred seboj dir-indaj, v katerem hočejo potlačiti narodi drug drugega. Kako bo rešil ruski stric to zapleteno vprašanje? Iz Voloske-Opatije. Sestanek dveh ministrov v Opatiji, O sestanku ministra Berchtofda in di San Giuliana v Opatiji pisalo se je toliko službeno in neslužbeno, da se pač ni izplačalo, da bi v tedanjih časih tudi dopisnik »Dneva« svoj jezik brusil. Sprejem ministrov je bil skozinskoz oficijclen, Volosko-Opa-tija je bila zavita v hrvaških zastavah, ki so ponosno plapolale nad hišami in nad glavami sprehajajočih se ministrov. Vse to, posebno pa hrvat-ski pozdrav našega občinskega načelnika g. drja. A. Stangerja, je pa povzročilo toliko vika in krika v Izraelu! Saj pa tudi ni malenkost, če Italijani vedno kriče v tu- in inozemskih novinah o italijanski Istri, ko pa pride italijanski minister tu sem, pa ne sliši druzega kakor hrvatsko in clm/Anfilm.. no vidi zastav, kakor hrvatske in slovenske trobojnice. Mož sc je vedno dobro-voljno smehljal, ko je vse to videl in slišal, pa si je gotovo tudi svojemislil in je še gotovo od tu s trdim prepričanjem, da so istrski Italijani, kolikor jih je, čisto navadni revčki-prise-Ijenčki. • O obisku ministra Berchtolda pri okrajnem glavarju v Voloski. V času ministrovega bivanja tu v Opatiji podal se je tudi nekega dne gospod grof proti okrajnemu glavarstvu v Voloski. Odpre vrata, pri vhodu in jo vseka kar po stopnicah proti sobi okrajnega glavarja g. barona Schmida. Ko pride v predsobo, naleti pa tu na našega rojaka g. R. Jenkota, ki ima poleg drugega dela tudi dolžnost, da pazi, da se kdo neprijavljen LISTEK M. ZEVAKOJ Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Kapitan se je sključil v dve gubi in odšel. »In zdaj sir,« je rekel Franc de Monmoransi, »moram povedati vašemu Veličanstvu, da sem ga prišel Prosit pravice in da hočem obtožiti 2[cd njegovim obličjem maršala Panvilskega verolomnosti, prevare dorti?Ci??ke ugrabitve. Ah, sir,« je 7-ganii ?tno* videč, da se je kralj Je na teStesj. kakšna beseda vatn v Parizu sodi*?62-' ,ni hočete, da so obrnem s svoto\J!Lda na5 se k nJim ste sami prvi sodnij T,oda V’ ?r* stva! In jaz ne ap£leRa kra,5e' vašo vladarsko pravično* sam0 n? tudi na vašo čast! Strašne jih imam povedati, naj ostanejo'h i ne, sir! Rajši, kakor da bi jih izročil v pašo sodnikom in povzročil Škandal, od katerega bi ostal večen madež slavnemu imenu, ki sem mu žrtvoval vse, kar je mogoče.žrtvovati, rajši, sir, poiščem sam svojo pravi-co!... Vaše Veličanstvo me bo razpelo takoj... Za žensko gre... za dve ženski... dve mučenici.. • Eno hčer ie zadela že ob n lenem roistvu najstrašnejša nesreča, kajti oče jo je zapustil... Druga, mati, pa je vredna usmiljenja zaradi dolgega, krivičnega trpljenja, ki ga je prenašala molče; vredna je občudovanja že zaradi samega tega molčanja...« »Gospod maršal,« je -rekel kralj z ganjenostjo, ki je ni mogel brzdati, »ker želite, hočem biti razsodnik v tej reči. Vaše besede in vaša razburjenost mi pričajo, da gre v resnici za važno stvar. Govorite torej brez strahu. Zagotavljam vas pravičnosti in molčanja, za katero se potegujete.« »Vaše Veličanstvo me obsiplje z dobroto, in vprašujem se, kako mu dokažem hvaležnost, katere mi prekipeva srce ... Toda, sir, baš zaradi važnosti očitkov,' ki jih hočem uveljaviti zoper svojega brata — ali ne bi bilo bolje, da počakam njegovega prihoda, preden se spustim v podrobnosti?« Res je, maršal, prav imate.« 1 em besedam je sledilo dolgo molčanje, polno zadrege; trajalo je skoro pol ure. Kralj se je zamišljal v svojo razdraženo radovednost, Par-dajan je ugibal sam pri sebi. kakšen bo konec te stvari, a maršal je upiral pogled v vrata. Naposled je vprašal kralj: »Vendar pa bi mi lahko pove-dah že zdaj, kdo sta ti dve ženski?« "Da. sir: dve ponižni delavki.« . »Delavki?« ie vzkliknil Karel IX. »S kakšnim delom pa se ukvarjata?« ne zaleti kar naravnost v sobo gospoda glavarja, ki postane v takem slučaju precej nervozen. Ko g. Jenko zagleda tujega. gospoda, ga lepo vpraša, kaj želi, na kar mu gospod minister Berchtold odgovori, da bi rad govoril z gospodom glavarjem. »No«, pravi gospod Jenko, »malo počakajte, da vprašam, če Vas sinem notri spustiti«, in gre naznanit gospodu glavarju, da želi neki gospod ž njim govoriti. Gospod glavar se je po svoji navadi malo otresel — potem je dal pa le dovoljenje, da se pusti čakajočega gospoda k njemu, tudi gospod Jenko je dal tujcu v predsobi to razumeti. Menda ne s tresočimi nogami, stopil je gospod minister Berchtold v sobo k gospodu okrajnemu glavarju baronu Schmidu, ki je ob pogledu na to prikazen malo zatrepetal, a takoj celo stvar popravit na način, da sta se gospoda prav sladko nasmejala, a zunaj jima je gospod Jenko sekundiral. Dl San Giuliano in naši kraji. Minister di San Giuliano se naših krajev kar nagledati ni mogel in je rekel, da je pač slišal o lepoti avstrijske rivijere, ali take krasote si ni predstavljal. Minister je bil vedno zelo dobre volje, in sc je kaj rad s svojim kolegom, pa tudi sam v prostem času sprehajal po Opatiji, kjer ga je občinstvo zelo ljubeznivo v hr-vatskem jeziku pozdravljalo in s tem dokazalo, da Slovani niso tako divje ljudstvo, kakor se jih po novinah slika. Nesramnost reškib reuegatov. V soboto zvečer priredilo se je v kavarni Kvarnero na. čast obeh ministrov poslovilni večer^ Ko so reški renegatje to zvedeli, hoteli so prirediti izlet v Opatijo in se udeležiti zabave v kavarni Kvarnero, kjer bi s svojo kulturo vsaj malo pokazali, da živi na našem jugu tudi nekoliko ljudi, ki znajo v italijanskem jeziku zatuliti »Evviva«. Za to nakano zvedelo se je pa pravočasno in je bilo tudi preskrbljeno dovolj mrzle ko- ptlji, seveda ne prostovoljne, za celo bando, ki bi sc postopila priti rušiti mir v Opatjo. Ker se je pa to tudi njim sporočilo, jim je pa srce šc pravočasno zlezlo v hlače in so ostali raje pri peči doma. Od take bande, ki v Reki vse, kar je slovanskega pobija s kolom, si pa vendar ne bomo pustili dopasti, da nas v naši hiši izziva in to še pri taki priliki. Volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno v Voloski. Vodstvo te okrajne bolniške blagajne je že od prvega početka v rokah hrvatske narodne stranke, kar pa posebno nemškim privandrancem nikakor ni prav. Hoteli bi, da se jiolaste te konstitucije, pa so sami preslabi, zato so pa pritegnili k sebi tudi tuje delavce slovanske narodnosti, katere so pre- parirali, kakor povsod, v internaci-jonalne soc. demokrate, in tako združeni naskokujejo pri vsakih volitvah narodno trdnjavo, pa si polomijo vedno na obzidju zobe. Tako je bilo tudi pri zadnjih volitvah, ki so se vršile dne 5. aprila t. \' Naročili so že pred volitvami gosp. E. Kristana iz Ljubljane, da jim pomaga pri njih nečistem delu. ki se je temu pozivu tudi dvakrat odzval. Kako se je godilo našemu idealistu, to ve sam najbolje, mi mu pa moramo reči edino to, da so naši književniki in pesniki rekli, da so si Kristana, .sodeč ga po njegovih delih, čisto drugače predstavljali. Naj nam g. Kristan oprosti, da ga nismo branili, čeprav se nam je žalosti srce trgalo, ko smo morali gledati, kaj se godi. Toda zameriti se nam tudi to ne more. ker se ga je že ob prvem javnem shodu v Ka-stavščini opozorilo, da to ni teren za take stvari, da se drugače ne izrazim. Na dan samih volitev prišel je pa socijem pomagat poslanec Oliva iz Trsta, ki se je pa nekam skril, da ga sploh ni bilo videti. Pri volitvah so prodrli, kar se samo po sebi razume, delavci in gospodarji narodne stranke. Ko so to socialni demokratje videli, so pa brzo poslali Olivo nazaj v Trst, kjer naj gre takoj k namestniku in ga naj nafarba, da ie hrvatska narodna stranka, videč, da imajo socijalisti večino v enem volilnem okraju, razveljavila volitve in razpisala nove volitve za velikonočno nedeljo. Gospod namestnik tega sicer ni verjel, ampak je pustil obustaviti volitve, ki bi sc po izjavi Olive morale vršiti na velikonočno nedeljo in zahteval, da se volilni akt njemu na pregled predloži. Ali bo pogledal, ko bo videl, da so sc volitve vršile ob kontroli 4. (reci: štirih) okrajnih komisarjev, ki ne morejo potrditi nobene nekorektnosti s strani narodnih delavcev, pač pa o nekorektnostih .socijcv. Vidite, gospod Kristan, s takimi ljudmi se vi ukvarjate. O stvari se bo še govorilo. Volilno gibanje v Istri. S Koprščine nam poročajo, da je volilno gibanje za predstoječe dežel-nozborske volitve tam v polnem tiru. Vršilo se je že več zaupnih sestankov in shodov, na katerih se je opažalo veliko zanimanje volilcev. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri doslej še ni proglasilo oficijelno sVojih kandidatov, vendar je gotovo, da postavi za kmečke občine koprskega okraja dosedanjega poslanca prof. Matko Mandiča v Trstu in nadučitelja Josipa Valentiča pri Sv. Antonu. Kot kandidata splošne kurije imenujejo dekana Matevža Skrbeča v Krkavcih. Proti tej kandi- »Z vezenjem, sir; s tem si služita svoj pičli vsakdanji kruh.« Ko je izrekel te besede, je zamahnil maršal v gesti divjega obupa. »In kje sta prebivali?« je nadaljeval kralj. »Tudi jaz sem se že zanimal za vezenje grbov, in zdi se mi, da poznam v Parizu pet ali šest delavk, ki so edine zmožne izdelati dovršeno vezenino.« »Sir, bivali sta v ulici Sen-Deni.« »V ulici Sen-Deni!« je vzkliknil kralj. »Ali ne nasproti neke krčme?« »Nasproti gostilne pri Vedeže-valki, sir!« »Je že tam, da!« je vzkliknil kralj in plosknil z rokami. »Poznam jo! To je gotovo naj-spretnejša vezilja grbov in gesel, kar jih je v Parizu.« In z usmevom, polnim nežnosti, se je spomnil Karel IX. prizora, ko je poklonil Mariji Tuševi vezenje, izvršeno po umetnici iz ulice Sen-Deni. Maršal je osupnil in gluh nemir mu je napolnil dušo spričo tega nepričakovanega dogodka. »Ali vas to preseneča?« je dejal kralj z nekakšno melanholijo. »Resnica je. Rad se izprehajam sam po Parizu, preoblečen v meščana. Veste, gospod maršal, človek se tu-intani zdolgočasi v Luvrti. Ako imate vi svoje skrbi, imamo mi tudi svoje. In takrat poiščemo, kjer ga moremo najti, iskren smehljaj, prisrčen sprejem, ustnice, ki ne lažejo, čelo, na katerem lahko čitamo kakor v odprti knjigi... Na takih izprcho-dih sem imel priliko, iskati spretne vezilje za neko delo, ki... mi je bilo milo in drago. Našel sem to veziljo, takšno, kakršne sem si želel, diskretno, ne zvedavo, pHdno, pravo Čaro-dejko v Izvrševanju takih del... prebivala je tam, kakor jiravite... očividno je, da gre za žensko, ki jo imate v mislih.« Od silnega razburjenja je bil prebledel Franc Momnoransiški kakor zid. Kraljeve besede so mu bile jar-ko osvetlile ponižno in bedno življenje obožavane žene... nje, ki Jo je bil on sam zapustil, zavrgel in obsodil v trudapolno borbo za vsakdanji kruh! Med kesanjem, obupom, ljubeznijo in maščevanjem se je bil v njegovi duši eden tistih strašnih bojev, ki so sposobni zmešati tudi najbolj urejene možgane. Trepetaje, z znojem tesnobe na čelu, je poslušal podrobnosti, ki jih je navajal kralj, in bridko se mu je krčilo srce. Karel IX. pa je nadaljeval zamišljeno, sledeč spominu, ki ga je vodil k Mariji Tuševi: »Imenovali so jo črno damo...« Maršalu je izbruhnila bol. Ihtenje mu je napelo prsi. In odgovoril je z glasom, hripavim od obupa: »Črna dama!... Kako ne bo črna dama, ko je bila oropana imena, imetja in stanu, obsojena v gorje po dveh, izmed katerih je bil eden pro- daturi pa se izražajo od strani nekaterih volilcev pomisleki, češ, da je že Mandič duhovnik in torej ne bi kazalo, da bi med tremi poslanci koprskega okraja bila dva duhovnika. Ker je pa dekan Škrbec priznan rodoljuben duhovnik in vnet naroden delavec, je brezdvonmo, da bo ko-nečno tudi njegova kandidatura sprejeta in da bo izvoljen tudi on brez resnega protikandidata. Glasilo italijansko nacijonalno-liberaine stranke »Giornaletto« objavlja dve zaupni pismi, ki sta jih naslovila poreški škof Pederzolli in drž. poslanec Spadaro na italijanske župnike poreške škofije. S tema pismoma,se vabijo vsi župniki na dan 23. t. m. na posvetovanje v zadevi istrskih deželnozborskih volitev v puljsko župnišče. V škofovem pismu je rečeno, da ne gre pri predstoječih volitvah za narodni boj, ampak le za krščanska in protikrščanska načela. Vsled tega škof polaga župnikom na srce stvar Kristusa in duhovnike, naj se gori omenjenega posvetovanja udeleže ter delujejo za dober in srečen izid volitev. — To pismo poreškega škofa Pederzollija je vzbudilo veliko razburjenje v italijanskih krogih, ki očitajo škofu, da hoče s tem priti na pomoč Slovanom. Štajersko. Pišekove tožbarije. Kot smo že včeraj poročali, tožijo posestnika Lobnika sedaj privrženci poslanca Pišeka. Nagnali so k pričevanju celo vrsto ljudi, ki pa, na tožiteljev veliko žalost, niso mogli prav ničesar proti Lobniku v resnici obtežilnega izpričati. Značilno za klerikalno gonjo je tudi, kaj vse so peljali v boj proti Lobniku! Očitali so mu, da je nekoč, menda pred dvemi leti, pustil na vernih duš dan v svoji gostilni igrati orhestrion... Pomislite: Lobnik, kot krčmar na deželi ima svoj orhestrion, pride ta, pride oni in vrže v avtomat groš. Lobnik je dejal in z njim večina prič, da se to ni na omenjeni daii nikdar zgodilo in da še k vsem svetnikom tega ni trpel in vselej po možnosti preprečil. Značilno za ta ostudni boj je tudi. da so vedele priče povedait, da je Lobnik takoj, ko je bil prvič kaznovan, zapiral točno vselej že ob 10. uri zvečer in so od njega odhajali gostje v druge slivniške krčme — ki jih pa župan in poslanec Pišek nikdar ni nadlegoval... Ker je konečno moral sodnik priti do spoznanja, da je cela stvar zgolj le strankarsko-vaška politika, je prigovarjal obe stranki za mirno poravnavo doma, ter preložil do nadaljnega obravnavo na nedoločen čas. Obe stranki ste namreč zahtevali še pred tem sodnikovim poskusom, da se zasliši še par drugih prič. — Klerikalci so pričeli proti klet, drugi pa podel zločinec! Pro-klctt sem jaz, zločinec, sir, pa je moj brat!... Proklet — jaz, ki me je oslepila ljubosumnost, da sem verjel golemu videzu... jaz, ki celih sedemnajst let nisem maral poizvedovati, ali Je mrtva ali živa!.;. črni dami, sir, je ime Ivana, grofica PJen-ska in Maržansiška! Ime ji je vojvodinja Monmoransiška!...« Mrklega lica in osuplih oči je poslušal kralj to razodetje. Obotavlja-1 nje se mu je poznalo na obrazu. Namrši! je obrvi. Vedel je o Ivani de Pjen, kar so vedeli vsi: da je bila poročena skrivaj s Francem Moumoransiškim, a zavržena po prizadevanju starega konetabla pri kralju Henriku III. in po prizadevanju kralja Henrika 111. pri rimskem dvoru. Vedel je vrhu tega, da je živela njegova naravna sestra Diana, ki je postala Franceva žena, vedno ločena od maršala, in zaslutil je pred seboj enega tistih strašnih srčnih in rodbinskih problemov, ki Jim pamet sama zase ni nikoli kos. Maršal je čital na skrčenem obrazu Karla IX., kaj se godi v njegovi duši. »Sir,« je vzkliknil, komaj dihale, »saj zdaj ne gre za to, da se kak zakon razreši ali obnovi. Samo na vašo pravičnost hočem apelirati... prositi vas hočem pravice za dve nesrečnici, ki jima je vzeto po tolikih izkušnjah še tisto malo sreče, ki jima je bilo ostalo! Lobniku torej gonjo v pravem pomenu besede za to, ker si je upal naperiti proti Pišeku — dokaz resnice. Le ta še ni končan. To kar je bilo v torek, so le tožbe Pišekovih somišljenikov. In za kakšne pobožnjake se postavljajo. Celo »motenje vere« jim služi kot sredstvo v tej brezstidni gonji. Značilno za duševno stanje klerikalnih stebrov in njihov »Stimm-vieh!« Pro doino. Ko se je dne 10. januarja prvič pralo pred mariborsko c. kr. okrajno sodnijo umazano perilo poslanca Pišeka. je Lobnik navedel tudi slučaj razkosavanja posestva nedoletnih Oničev. Priča Onič je takrat navedel, da mu je Pišek ponudil 2000 K poseb ne nagrade, če mu izposluje, da dobi on, Pišek, posestvo nedoletnih Onič za — 16.000 kron; torej bi bil Pišek moral plačati vsega 18.000 K, a plačal jih je samo 16.000 K, 2000 K pa je sam »po-papcal«. Kot priča je dejal takrat Onič (varuh nedoletnih Oničev); »Naj jih ima — radi teh 2000 K ne bomo storili končal« (Priče iz sodne dvorane še danes na razpolago!) Sedaj pa trdijo Pišek et comp. ter menda tudi sam Onič, da je bila kupna cena zmenjena za 15.000 K in ostalih 1000 K kot nagrada, vsega torej 16.000 K. Iz navedenega naj si vsak sam napravi sodbo. Pomisli pa naj tudi vsakdo sam, kakšne stvari da so med tem časom mogle biti merodajne, da je Onič, kljub izjavi, prvotni — pod prisego svojo zadevo sedaj na mah takole preobrnil. K vestem o novih volitvah v Mariboru se nam poroča, da kljub dementijem dr. Mravlagga, naša že preje javljena vest, ni tako neupravičena, kot to trde Nemci, ki jim je očividno prišla vest prezgodaj v javnost. Z vprašanjem o novih volitvah se resno pečajo vsi nemški krogi, samo, da ne vedo še, kako bi se na lep in vsaj deloma priprost način odkrižajo v aferi najbolj prizadetega, namreč VVastiana. 5001etnlca v Mariboru je, kot smo že omenili, sijajno uspela moralno, a financijelno kljub kolosalne-mu obisku, neprimerno slabo. Primanjkljaja ni kot smo prvotno dejali 600 K, marveč 1000 K, Na slovenski javnosti je, da pridno poseča slavnosti, ki bodo sledile po vsem Štajerskem že v kratkem. Škandalozne poštne razmere v Mariboru. Človek bi pričakoval, da nastavlja c. kr. poštni erar vsaj v narodno, oziroma jezikovno tako mešovitem mestu kot je Maribor, osobje, ki je vseskofi tudi Slovenščine zmožno. A. ne! Človek prMe k potrebno zvezo, pa se mu zabrusi. | telefonu n. pr. in prosi slovensko za * potrebno zvezo, pa se mu zabrusi, da službujoča uradnica slovensko niti ne razume! Slovenske posestnike telefona v Mariboru poživljamo, da se takemu zapostavljanju odločno upro. Če so dobrodošli naši srebrniki, naj se nam tudi postreže kakor se špo dobi. V Mariboru priredi v nedeljo, dne 26. t. m. predpoldne, narodno politično društvo v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri shod. Govorita odvet. dr. VI. Sernec in drž. poslanec dr. Ravnihar iz Ljubljane o zgodovini Slovencev zadnjih 500 let in o političnem položaju. Mala kronika. Blizu Lučan so prijeli 421etnega A. Kocbeka iz mariborske okolice, ker je streljal z nekim revolverjem. Pri njem so našli tudi mnogo ponarejenih ključev in je priznal, da si je s pomočjo vloma hotel preskrbeti potrebni denar za izselitev v Ameriko. Ravnokar je presedel triletno ječo v Mollersdor-fu. Sumijo, da je imel še drugega sokrivca. — Ponarejen denar kroži zopet. So to 50kronski bankovci iz rdečkastega velin papirja. Ris be so napravljene z roko s pomočjo črnila in modrila. Tisk. besedilo, je mestoma čisto drugačen od onega pravih bankovcev. Pri delni pazljivosti je goljuiija nemožna. — V G r a d-cu se je na dvorišču Francovega gledališča slekel neki 65letni vpoko jeni davčni višji oficijal in hotel nag domu. Adamitstvo postaja v Gradcu epidemija. Radovedni smo, kje se bodo najprej pokazale Eve. Morda v Mariboru. — Po Muri je splavljenje zopet dovoljeno. — V S m o 1 i n c i h pri št. Lenartu so zažgali otro d posestnika Al. Zagoršeka. Zgorel je hlev in gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Škode je 1400 K. Zavarovalnine ni. — V Radvanju pri Mariboru so se v gostilni Losch-nig sprli delavci Al. in Fr. Breznik ter Tanzbett minolo nedeljo z gosti. Ko jih je krčmar nagnal, je dobil ka-men v glavo. Spotoma so polomili še plot. Vse tri so zaprli. Maribor. (Dobro jih je potegnil.) Minole dni smo imeli tu cirkus La-jos, »Avgust« se je vsak večer iz mestne špisarije norca delal. Pripovedoval je tudi sledeče*. »Ko sem šel prvo jutro ob 6. url čez državni most, sta na njem stala dva gospoda in se kregala, kaj je to, kar se na nebu sveti. Eden je rekel, da je to luna, drugi pa da je to aolnce. Na- vsezadnje sta se prizibala k meni. Vi ste iz cirkusa? Da. Povejte, kaj je tam gori, ali luna ali solnce?! Nisem iz Maribora — sem jim odgovoril.« Špisarji so na »Avgusta« zelo jezni. Trbovlje. V nedeljo, 26. t. m., se vrši ob 4. uri popoldan v dvorani g. Forteja občni zbor moške podružnice C. M. družbe. Po občnem zboru se vrši zelo zanimivo predavanje »O vsenemškein gibanju z ozirom na Slovence«. Predaval bo podpredsednik »Zveze narodnih društev« g. dr. Lev Brunčko iz Celja. Slovenci in Slovenke, udeležite se v velikem številu tega velevažnega predavanja, katero je za nas trboveljske Slovence brez razlike stanu in mišljenja velikega pomena. Vsak naj pripelje znance in prijatelje, četudi niso člani C. M. D. seboj. Agitirajte za udeležbo. Vstopnina prosta. — Odbor. Goriško. ZVIJAČA ITALIJANSKIH IZZIVA-ČEV V GORICI. Ko so Italijani v Gorici videli lepake, ki naznanjajo za nedeljo ob 10. uri dopoldne manifestacijski shod celokupnega slovenskega akademic-nega dijaštva za slovensko univerzo, so brž sklenili, sklicati ob isti uri istega dne ravno tak shod z ravno istim redom. Po shodu nameravajo prirediti obhod po mestu, da bi s tem izzivali Slovence in paralizirali utis našega zborovanja. Strašno jezi pač italijanske nestrpneže, da si upajo biti Slovenci v Gorici tako predrzni, da hočejo manifestirati tudi oni za svoje narodne pravice. Moč Slovencev, ki so jo pokazali pri prošlih občinskih volitvah v Gorici, propadajočim Italijanom ne da miru. Ker sami ne morejo več preprečiti javnih nastopov Slovencev goriškega mesta, so si izmislili zvijačo, s katero hočejo izpeljati na led in zlorabiti policijo. Ker so napovedali ob istem času zborovanje in so slovenske lepake dobesedno prepisali, hočejo očividno ne manifestirati, marveč skušajo le vzbuditi v javnosti sumnjo, da nameravajo proti shodu našega dijaštva demonstrirati. Vzbuditi hočejo le strah in doseči s tem to. da bi policija prepovedala oba shoda. Upamo, da policija ne bo nasedla tej nameri italijanskih izzivačev. Če že najde potrebo za kako prepoved, bi bila to edino prepoved shoda, ki ga nameravajo uprizoriti Italijani samo iz onemogle maščevanjaželjnosti proti Slovencem. Da se ugodi našim stalnim go-' V riškim naročnikom, ki so se zaradi J poznega dostavljanja lista po pošti že večkrat pritožili, je odredila uprava, da ga bodo dobivali z 25. t. m. začenši, vsi, ki so nanj naročeni, po raznašalcu na dom. Tako bo manj sitnosti in manj čakanja. Upamo, da bo s tem marsikomu ugodeno, ker boda imeli list že- zgodaj zjutraj v rokah. Lahko pa se priglasijo še vsi, ki so doslej list kupovali po tobakarnah. Pričakujemo, da bo to še bolj zvišalo število naročnikov »Dneva« v Gorici. Karikature o zadnjih dogodkih v naši deželi so nam obljubljene, in jih priobčimo takoj, ko bodo izvršene. Toliko na znanje, da ne bo treba ustmenih pojasnil. Dnevni pregled. Avstro-ogrska posest v Mali Aziji je, oziroma bo Cilicija. Pokrajina- leži jtižnovzhodno proti otoku Cipru. Proti morju je pokrajina ravna, drugi severni del je 'gorat. Površina znaša 40.000 kvadratnih kilometrov in ima 400.000 prebivalcev. Prebivalstvo je silno mešano in zato menda za Avstro-ogrsko kot za nalašč. Turki. Armenci, Grki, Sirci, Kurdi, Čerkesi in mohamedanski Bolgari, to so glavne narodnosti. Vseh narodnosti je tam okoli 40. Turki stanujejo v goratem delu, Grki ob morju. Glavno mesto je Adana s 60.000 prebivalci. V starih časih je bila Cilicija in njena tnorSka obal znana zaradi svojega prirodnega bogastva. Vsled turške uprave je dežela postala čisto zapuščena. V ravninah rodi vse vrste žito. Gorovje je bogato rud. Gospodarstvo je čisto v povojih; gospodarskih strojev se sploh ne rabi, ker je siromaštvo preveliko. Obdelano je samo 11 procentov vse pokrajine, prebivalstvo je namreč zelo redko naseljeno. V go-ratih delih dežele je. kakor smo že rekli, dovolj rud, zlata, srebra m svinca. Seveda se izčrpavanje tega bogastva vrši silno primitivno. Ko se postavijo železnice bo boljše. Od pristanišč je najboljše Mersiua, toda še tu morajo Lloydove ladje ostati 1 in pol ali 2 kilometra od obale. Avstro-ogrska uvaža za en milijon blaga več, kot ga izvaža. Podnebje ob piorju je zelo milo. Dr. Kramaf proti slovanski Avstriji in proti jugoslovanski avtonomiji. »Narodni Listy« objavljajo izjavo dr. Kramafa o češki politiki. Dr. KrainaF pravi, da se država, kakor je Avstro-Ogrska, ne sme trajno vladati v nemško-madjarski smeri. Največja napaka naših vodilnih krogov je, ker priznavajo slovanskim narodom v Avstriji in na Ogrskem le tiste pravice, ki si Jih tl sami pribore. Jugoslovansko vprašanje Se dozorelo, a Cehi ne smejo dopustiti, da se reši v smislu trializma. Čehi so vedno pripravljeni, pripomoči, da Jugoslovani dosežejo politično skupnost in da dejansko dosežejo, kar upajo doseči po trializmu, a z vsemi sredstvi se morajo Čehi upirati, da bi bili izročeni nemški večini, ki bi nastala, če bi se trializem uvedel. V okviru federativne Avstrije se najboljše reši jugoslovansko vprašanje. Po balkanski vojski je naravno v ospredju slovansko vprašanje. Če hočemo biti dobri Slovani, smo upravičeni, da nemško-madjarski značaj Avstrije, ki ga vsi sovražimo, odstranimo in pripomoremo Avstriji, da se izgubi tisto nezaupanje, ki je proti njej globoko v vseh slovanskih srcih vkoreni-njeno. Nočemo avstroslavizma, slovanske Avstrije, marveč le Avstrijo, ki bo nasproti vsem Slovanom pravična. ker bi bila slovanska Avstrija ali politična laž ali pa krivica nasproti avstrjskim neslovanskim narodom. — Dobro, da je liberalna češka stranka pokazala svoje obisti. Sedaj tudi razumemo, zakaj je mladočeški inženir Para proti temu, da bi bil Trst jugoslovanski. Trializem! Ne verno, kaj Nemci razumejo pod trializmom. ampak da jugoslovanskega nacionalitičnega gibanja ne razumejo, to je Jasno, ker sicer ne bi navajali nacionalističnih jugoslovanskih listov v zvezo s trializmom, kakor to delajo graški listi. Ti listi omenjajo, da začne izhajati v Pragi jugoslovanska nacionalistična »Jugoslavija« in spravljajo to v zvezo s trializmom! Tudi »Glas Juga« omenjajo in konstatiraio z žalostjo, da priobčuje že prva številka več srbo-hrvatskih člankov (nekatere celo v cirilici, kar je nekaj nezaslišanega!) in da v vseh člankih govori o združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov! O čemu se pa hoče pisati? Ali so morda Nemci pričakovali. da bo »Glas Juga« priobčeval Rostoharjeve članke? Naj nam Nemci le verujejo, da so njihove nade, da Slovenci še nismo popolnoma prepojeni z jugoslovanskim duhom, prazne \n Oa te uvci>ozno racunuvl s tem, da bi Se jugoslovansko vprašanje moglo reševati tudi brez Slovencev. Kar računajo naj s tem, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. Pa se nas res boiiio — ne samo l ahi, temveč tudi Nemci. Italijani so upregli kar svojo diplomacijo, ki je poskušala intrigirati proti Slovencem v Belgradu in je tudi dobila zasluzeni dolgi nos. Nemci so šli pa — kakor poroča »Agramer Tagblatt« — v Magreb in so ponujali Hrvatom m Srbom svojo pomoč proti Madzarjem, ako zapustijo Slovence in nas prepustijo Nemcem na milost m nemilost. Seveda so dobili tudi Nemci v Zagrebu ravnotako dolg nos kot Italijani v Belgradu. 1% vsega tega se vidi, kak velik strah je zavladal pri Nemcih in Italijanih pred Jugoslovanstvom in kako lahko delo bi imeli Nemci in Italijani z »aro«, ko ne bi imeli Slovenci močne zaslombe v Hi- vatih in Srbih. Sedaj naj pa le pridejo oni naši učeni separatisti in naj natn dokazujejo, da se Slovenci lahko ohranimo sami z lastno močjo. Naj nam ti učeni separatisti tudi povedo — kako* Nemci m Švabi uvidevajo da se moremo Slovenci ohraniti samo v Jugoslovanstvu m se trudijo seveda zastonj - da bi nas izolirali »n ravno zato se moramo S ovene, čem tesnejše naslanjati na Hi vate m Si • Previdni dr. Šušteršič izjav ja v »Slovencu« povodom spora med hr-vatskimi pravaši in z ozirom na Radičevo »akcijo«, da o -strani nobene struje m samo zeli, njihovi zavezniki na nrvatskem tako ravsajo med sabo m želijo, da bi se pravaši združili med sabo in - z ,SrPa to 50 prazne Želje, ker med hrvatskimi pravaši manjka ravno idejne edinosti m je napačno misliti, da izzivajo večne razdore osebna nasprotja med voditelji. I aka klerikalna stranka kot je^ naša, je pa na Hrvatskem nemogoča, za tako stranko tam ni tal ni jih najbrze nikdar ne bo. ker hrvatska duhovščina nima one moči in uphva kot naša. Dobro je zadel »Agramer Tagblatt«, ki pravi, da so vse te t. zv. »koncesije«, ki uh v zadnjem času dovoljujejo merodajni krogi Jugoslovanom v Bosni. Dalmaciji itd. sa- mo sredstva, da nas uspavajo, vzbudijo v nam upanje, da se bo enkrat vendar pravično postopalo z nami in — odvrnii našo pozornost od sovražnih nakan, ki jih imajo proti nam. In da te sovražne nakane resnično obstajajo, o tem ni nobenega dvoma. saj vidimo vsak dan, kako se z ene strani Nemci, z druge strani Madžari, trudijo na vse kriplje, da pridejo do morja, kar morejo doseči samo preko nas. In da za temi stremljenji stojijo merodajni krogi v mo-narhiji, o tem tudi ne more biti nobenega dvoma in z?to; Jugoslovani na kiov in pr< vidni bodimo tudi U krat, kadar nam Dunaj prinaša dozdevne tarove. Razpis učiteljskih služb. V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščenje s pričetkom Šolskega leta 1914/15 razpisujejo naslednja učna mesta: 1. nadučiteljsko mesto na dvorazredni začasno s tremi razredi opremljeni ljudski šoli v Selcah; 2. nadučiteljsko mesto na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Mavčičah; 3. po eno učno mesto in voditeljsko mesto na enorazrednih ljudskih šo lah pri Sv. Ani pri Tržiču, na Šen turški gori, v Podblici in v Zalem-logu (z učnim mestom v Zalemlogu je tudi združen ekskurendni pouk na Davči); 4. po eno učno mesto na na dva razreda razširjenih ljudskih šolah v Mavčičah in na Olševku. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri podpisanem c. kr. okr. šolskem svetu do 28. maja 1914. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še ni so stalno nameščeni, morajo z dr žavnozdravniškim izpričevalom do kazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. K pretepom v Radomljah. Vče raj smo dobili drugo, to pot ustno sporočilo od očividca, kateremu moramo verovati kot znanemu poštenjaku. »Vaše poročilo«, tako je pravil vaščan, »v nekaterih točkah ni točno. Pretepov niso toliko krivi radomeljski fantje, temveč čuki in mari narji, ki se vsako nedeljo z izzivalnimi nameni natepejo v vas. Posebno iz Preserja in Homca kaj radi pri hajaio fanti v Radomlje na »auf« Dobro storite, če v svojem listu prt poročite homškemu, župniku, da naj svoje orle (čuke) in marinarje poduči, da je za nebeško kraljestvo važnejši rožni venec kakor sosedov nos ali sosedova ušesa.« To seveda smo mu radi obljubili; seveda; župnikom kaj poštenega priporočati, je ravno tako kakor bob ob steno metu«. Jo i»» »Ho s v<>s.letlnilnt pretepom?«, smo vprašali vaščana »Mi dobivamo poročila in če je poro čevaiec podpisan nimamo nobenega im voda ne verovati. Zato smo tudi zadnje poročilo sprejeli, posebno, ko nam je znano, da orlovstvo tudi pri vas cvete in da tudi marijne družbe ne zaničujete in da fantje niso kar tebi nič meni nič.« Očividec je odgovarjal: »Je stvar ta: naši fantje se celo reč bolj od daleč gledali. Ko so se oni iz Posavja usajali in stegovali roke po ušesih Kraljevega mlinarja, ta seve s tem ni bil zadovoljen. In začel se je pretep. Tudi zastavonoša Marijine družbe je posegel vmes, toda ta ni z naše vasi Naši fantje, kakor rečeno so stali ob slrani. To dajte konstatirati v svojem listu, da ne bo zamere.« To radi storimo, če je s tem komu jx>maga. no. Le en nasvet še: Za dopisnikom naj se ne stikuje ondi. kjer ga ni. Čudno žlvlnče. Nekemu posest tiiku v Radomljah se je vrglo spačeno tele. Ima normalne tri noge; četrta noga, popolnoma razvita, se drži telesa samo za kožo. Srce teleta bije v vratu in repa tudi nima na navadnem mestu temveč proti hrbtu pomaknjenega. Živinče je drugače čisto zdravo. Požar v gozdu! Dne 22. aprila dopoldan okoli 10. ure se je razglasila po Kropi vest, da gori na Lazili. Hitro so se zbrali vsi možki skupaj ter pohiteli gasit. Vzeli so s seboj sekire, motike in krampe. Bui so uverjeni, da bodo*ogenj takoj pogasili, toda, to se jim ie posrečilo šele po preteku 3 ur napornega dela. Ker vode ni bilo. so morali nanositi prst in zasekati preseke. Dokler ni bilo orožnikov in g. župana na lice mesta, je preskrbel vse potrebno g. Iv. Magušar za omejitev požara, ki se je z velikansko naglico širil. Poslali smo za pomoč v bližnjo vas, to je v Kamnogorico, toda čakali smo zastonj; najbrže se ondotnemu županu ni kaj posebno mudilo. Pri gašenju ognja je oviral mnogo močni veter, tako da je zanašal ogenj m je včasih na večjih krajih n®en“r® gorelo ter so bili gasilci večkrat v veliki nevarnosti. Vzrok j)ožara ie zažiganje hoste in listja, ki so ga bili pograbili na Lazu. Šolarjeva služkinja ie šla z drugimi posli v Šolarjevo sečo trebit. Ko so potrebili n sečo očistili šla je domača dekla, da požge to dračje. Prižgala je In pusti- la, da bi to pogorelo, a naenkrat’ plamen iz seče v gozd gospoda Solarja. Dekla je upila in na pomoč plicala, a ni nič pomagalo, šlo je z vso hitrostjo po gozdu-naprej ker se je trava ožigala. V širjavi 4 m Je napravil ogenj precejšno škodo na dobrem zaraščenem lesu, katerega je uničil okrog 6 hektarjev. Na licu mesta prišli so vsi domači gasilci, orožniški stražmojster Kolb itd. Na lice mesta prišla je še med požarom komisija od okrajnega glavarstva iz Radovljice gospod Fran Jenčič, c. kr. gozdni komisar, gospod Bohu-slav Pingauran, c. kr. komisar okr. glavarstva in J. Richtančič, c. kr, gozdni nadzornik iz Radovljice, Vsem požrtvovalnim gasilcem bodi izrečena najsrčnejša hvala. Goljuf v idrijski okolici. Pred kratkim je izročilo orožništvo okrajnemu sodišču v Idriji 301etnega potnika Izraela Hrschowskega, za katerim je bila izdana tiralica že od leta 1911. Horschowski je znan goljuf z urami. H kmečkim ljudem v idrijski okolici, tako v Krnicah, Vojskein in drugod je prišel namreč pred kratkim bolje oblečen mož, ki je ponujal v nakup zlato uro in verižico pod pretvezo, da je v hipni denarni zadregi, ker ni našel dela pri grad « nji neke nove ceste v Kanomlji; zato mora zlato uro, ki je še čez šestdeset kron vredna, za kakih dvajset do sedemnajst kron nujno prodati. Kot dokaz pristnosti je goljuf kazal ponarejene garancijske listine. Ura je bila seveda iz manj vredne kovine in je imela le neznatno vrednost. Nekemu Bevlui v Krnicah je proda: ljuf »zlato uro« za šest kron in jo je zavil v fin. svilen papir. Ko si je hotel Bevk lepo uro natančneje ogledati, je našel v svilenem papirju mesto »zlate ure« kos čisto navadnega mila. Razume se, da jo je goljuf že davno pobrisal. Horschowski taji. da je on tisti goljuf z »zlatimi« urami. Zlobni ponočnjaki. Po prepiti noči je prišlo več ponočnjakov okroe treh zjutraj k hiši posestnika Ant<>-. Ribnikarja iz Predoselj. Pon«čnK> —- bili so fantje —- so j2 zlobnus,. razbili več šip na oknih m so meta. gnoj v hišo. Slednjič so ponočnjaki podrli tudi vrtni plot. Kar se tiče vlomilcev. Pretekli četrtek so vlomili neznani tatovi pri nekem posestniku v koncu v novomeški okolici in so odnesli za tristo; kron blaga. — Dne 18. t. m. je vlomil delavec Miha Rolih iz Suhadola v hram Mice Piletič in vzel steklenico. v kateri je bilo šest litrov brinjevca. 7 ' • Ropar. Jože Konig iz Dolge Rese je napadel Janeza Pusta iz Nemške vasi, ker je mislil, da je prodal Pust vole. Pobil ga je s kamnom, da se je Pust onesvestil. Dognalo se je, da je Konig oropal Pusta za 22 vin., ki jih je potem zapil. Kdnig ki je bil že kaznovan radi oboja, se nahaja že v kočevskih zaporih. Ubil se ie. Voznik Jožef Puček, ki je rodom Kranjec, je padel na Reki v kanal Rječine In se ie na glavi tako poškodoval, da ie bil na mestu mrtev. * Samomor ogrskega milijonarja. Dne 21. t.*tn. je umrl v Zagrebu predsednik Hrvatske Ljudske banke veleposestnik Stefan pl. Daubachy. ki je bil ena izmed najbolj znanih osebnosti zagrebškega finančnega sveta. Daubachv se je veliko pečal s kemičnimi poskusi in si je napravil tudi svoj lasten kemičen laboratorij. Omenjenega dne zjutraj so ga našli v laboratoriju mrtvega. Zastrupil se je s svetilnim plinom. Petelinček plinovoda je bil odprt. Daubachy je živel v zelo dobrih razmerah. — Od druge strani pa se poroča naslednje: Pl. Daubachv. veleposestnik in predsednik Hrvatske Ljudske banke, Premogokopnc družbe »Una« in akcijske družbe »Wolmut« je bil milijonar. Omenjeni zavodi bodo morali likvidirati, ker je izgubljen njih akcijski kapital. Posebno Pre-mogokopno društvo »Una«, katere dela se nahajajo v Bosni in na Hrvatskem, je izgubilo velike svote. Daubachy je »eskomptiral« »Umne« akcepte pri Hrvatski Ljudski banki v Zagrebu. Dne 28. t. m. bo imela Ljudska banka občni zbor. Predvčerajšnjem ga je imel »Wolmut«. je bilo Daubachyju znano, da ga po-do akcijonarji poklicali na odg° je sklenil, da izvrši samomoi. * Nasilen aretiranec. V Livnem je hotelo orožništvo aretirati 53 et- »fetra P. Valiča pn neki tamošnli žagi. Ko je orožništvo Vuiiča zagledalo, je ta splezal na visok kup drv, odkoder je vrgel na dva orožnik* skoro dva metra dolgo deblo, katerega premer je znašal štirideset centimetrov. Eden izmed orožnikov le znatno poškodovan. * Otrok padel v reko In utonil. Pri Lienzu je padel neki deček, ki je lovil ribe, v reko in le utonil vprifit nekega devetletnega tovariša. f Majhen vzrok — velike posledice. Na morskem bregu v Opatiji je padla privatistinja Janina Le-tscher vslcd slabega držaja v globočino in se je težko poškodovala. Letscherjeva je vložila vsled tega tožbo pri deželnem kot civilnem sodišču na Dunaju in zahteva 37.000 kron. Proces se je preložil. Važno vprašanje. Ljubljana — in banke. Ljubljana nima zdravili tal, nima dobrih inicijativ. Ljubljana je postala naša prestolnica, središče Slovencev sploh, toda ne iz sebe, ampak od zunaj, od periferije slovenskega ozemlja. Ljubljana se krepi, množi telesno le od sile, od sokov, ki ji prihajajo od zunaj; njen duševni in kulturni napredek prihaja tudi od zunaj, od periferije. Ljubljana se je temu vplivu branila, ali se je naposled udala, ker se je morala udati, ker je zunanji pritisk bil jačji. Ne periferija, ampak Ljubljana je imela predsodke o periferiji, zato pa je tudi izgubila politično vodstvo nad vsem Slovenstvom, a gospodarskega prvenstva si ni znala do danes pridobiti. Vse to nam je dobro znano. Rojstni kraj »Slovenskega Naroda« ni v Ljubljani, ampak v Mariboru. »Slovenska Matica« ne bi nastala brez zunanje inicijativc. Temelja »Čitalnicam« so gradili najprej drugod, potem šele v Ljubljani, največje knjižno podjetje živi v Celovcu. Tako se je razvijalo življenje na kulturnem polju, a nič boljše na gospodarskem polju. Prvo zadrugo nam je osnoval v Ljubljani Celi Horak, največji hranilnični zavod so osnovali Nemci, in vse kreditne zavode (ban- m s-’ lmc,i v Ljubljani v rokah penici. Se danes nas v bančni stroki IS Lkapita,sk' »»oči nadkriljujejo v Ljubljani Nemci, torej v mestu In v deželi, ki je čisto slovenska. Nemške denarne konkurence in premoči nismo strli do danes in je ne bomo niti oslabili. Ljubljana je mesto brez širokega obzorja, ker vodilne moči »e poznajo situacije, ker od sebe "e vidijo in ker nimajo pred „„cy„ da ie naša gospodarska sila ,e v vzaienmosti Sloven-nriča.i i °.vanstva* Trdno sem pre-Hfe.v Ljubljani prostora še m* i n bankl,- a,! da celo za tri, ki bi lahko zivclc od domačinov, in ne bi mogle izpodriniti tujega kapitala, ki nas podjarmlja ne samo na slovenskem ozemlju, ampak se udomačuje po Hrvatskem, po vsem Balkanu. sega do Carigrada in dalje do Bagdada. i ^sf. *!*!?* velike ideje niso vzra-sle na ljubljanskih tleh* ra©}«, Cehi nam niso tujci. Nemški listi se nam smejejo. Ko pa bi vedeli, da ljudje včasih napadejo Cehe iz svojega egojizma, ne iz narodnega ego-jizma, in ki branijo kot delničarji nemške denarne zavode, potem bi še ploskali. Cehi prodirajo na jug, na Balkan. Stopili so tudi na hrvatsko ozemlje. Strokovni listi so to presojali in izjavili, da češki kapital blagodejno vpliva na gospodarske od-nošaje. Odveč je, da se o tem piše, saj bi vendar moralo biti jasno, da je to naravna stvar. Samo mi Slovenci ne vidimo, da smo gospodarski podjarmljeni, pa ne od Cehov, ampak od Nemcev. Nimamo o vseli strokah statistiških podatkov ali vendar smelo trdimo, da nas nemški kapjtal najmanj trikrat nadkri-Ijuje in da je njegov naval na naše zemljo od dne do dne silnejši. v (Op. uredništva. Prinašamo ta članek, ne da bi se z njim popolnoma strinjali. Priobčujemo ga za to, da se slišita »oba zvona«. Pripomniti je treba, da je geslo »egoizma« izšlo iz čeških vrst, razglasil ga je Para v »Pfeldedu«. Izvajalo pa se je to geslo pri nas doslej posebno v Trstu in to — kakor se je večkrat slišalo — v škodo slovenske in slovanske stvari ob Adriji. Proti temu so se oglasili slovenski listi. Vprašanje je važno in sedaj je vrsta na Cehih, da odgovore.) Ljubljana. —— i. i iivn. luv^a niTTTvn- sko-hrvatshega jezikovnega jedin-stva ni Imela svoje zibelke v Ljubljani, ampak na Štajerskem, koder so jo gojili in negovali njeni propo-vedniki in apostoli Trstenjak, Koče- var^ Vr«z- .Paiies s,no že tako napredovali. da verujemo, da so Slo- t .Srb! in Bolgari en 3 , Cja bodb- Kako more kdo '»»k saj' je hpia nas bo Čel' Rodjar-kakor je vsak tako Slovan, bi moral biti SlovT.>nec s,ovaR ali Neka Češka banka Se hn- , »oviti v Ljubljani in radi tefc usta" ra Pod reti češko-slovenska vg^-riost. Tvrdki se Očita egojizerm Kal tera banka pa je brez egojizma? Mislim, da na to vprašanje vsak človek SS°rj- Vprašam Slovence, ali je dobro, da imamo »Slavijo« v Liuh-Ijam, ali pa bi bilo bolje, da podoi-raino Assicurazloni in Adriatica in nemško zavarovalnico v Gradcu? Nihče ne bo danes dvomil, kaj je prav. Ah Ljubljana res ne ve, kaj ic narod, osamosvojitev in kaj jc {To-spodar. osamosvojitev. Ne govorimo o tujcih, kadar govorimo o Cehih. — Spijonska »Neža«. Nedeljska številka »Bodeče Neže« bo posvečena — špijonom. Ta golazen se je pri nas tako razlezla, da jo mora tudi »Neža« malo pofcosti. »Neža« bo imela pa tudi prav lepe slike iz naše domače politike. Zato ne pozabite v nedeljo na »Nežo«. — Le v visoke vrhove lete strele, na ta rek smo se spomnili, ko smo čitali poročilo, da vlada ni odobrila volitve ravnatelja Ivana Hribarja kot zastopnika kranjske trgovske in obrtniške zbornice v državni železniški svet. »Grazer Tag-blatt«, s katerim ima vlada zvezo, pravi, da Hribar ni potrjen radi »panslavistisčhe Umtriebe«. To se pravi, če nisi nemškutar, nimaš zaupanja vlade. Ivan Hribar bo pa tudi to lahko prenesel, kot je prenesel že marsikaj druzega. — Malo več obzira do delavcev. V Mostah delaio vodovod. Te dni so vozili tam delavci cevj. Vozili so jih preko polja 700 korakov daleč, kar je bilo precej nerodno, kbr se še poznajo razori. Neki delovodja se jc jezil, da niso delavci v poldnevu zvozili vseh cevi, na kar mu je -lnlr„,,„,; ■.■»...AJ-argJg nHgtl gtč- de prevažanja. Gospod pa mu je takoj rekel: če ni zanj, pa naj vzame bukelce in gre. Med tem je prišel še neki drugi gospod in je rekel: »Kar v — ga suni, saj ni za nobeno rabo. Jaz mu bom že dal vardo.« Delavec ic vzel sukajo in odšel. Kdaj se bodo ljudje naučili, da jc delavec tudi — človek? — Nemška »skromnost«. V graškem »Šuftenblatu« se pritožujejo ljubljanski verniki tega preroka, da se v Ljubljani zato ne more razviti tujski promet, ker se Slovenci trudimo dati Ljubljani samoslovenski značaj — z javnimi nadpisi itd. Vse bi moralo biti v Ljubljani dvojezično t. j. t idi nemško, ne samo slovensko m :z vseh delov sveta bi prihajali v nase lepo mesto tujci in prinašali milijone, ker v nemški »svetovni jezik je naravnost zaljubljen ves svet«, tako mislijo ljubljanski domišljavi kazmoti, ki so pravzaprav še zelo skromni, ker bi se navsezadnje zadovoljili za enkrat z dvojezičnimi nadpisi in ne zahtevajo še kar samo-nemških. Seveda, ko bi bili v Ljubljani dvojezični nadpisi in se tujski promet (na katerega nadpisi čisto nič ne uplivajo) vseeno ne bi povečal, bi tarnali kazinoti v svojem organu, da so temu krivi dvojezični nadpisi in bi zahtevali samo nemške Pa ne bo nič, Mihelj, Ljubljana bo postala se bolj slovenska kot je, četudi poskuša vlada ovirati ta naravni razvoj z importiranjem nemških uradnikov in drugih »kulturonoscev« Oljki! Včerajšnji koncert »Glasbene Matice« je uspel nad vse sijaj- •U°i ,Q0SRa L Herrnsdorf-Bilinova je dobila za svoje krasno petje lep šopek, g. Levar in gdč. C. Severjeva sta izborno dovršila svojo težko partijo. Istotako je bila naloga zbora in orkestia pod vodstvom ravnatelja g. Hubada izborno rešena. Mnogobroj-no občinstvo je napolnilo dvorano, posebno iz dežele iti živahno akla-miralo skladatelja. c — Kako se oddajajo javna dela. splošno je že znano, da se dela sedaj nov Šentjakobski most in delo ^l»a mostu je pa prevzela firma Pittel & Brausewetter. Ta firma je delala tudi jubilejni most v Ljubljani. Za to delo so se zavzemale tudi druge firme, med njimi je bila tudi firma Reila in Nečak, katera gradi kanale nabiralnike, svoje delavce plača pa boljše kakor so drugod plačani. Akoravno je bila ta firma za celih 9400 K cenejša, kakor je Pittel in Brausevvetter, se je vsejedno oddalo delo, dražjemu ponudniku. Razlika med delom je pa tako malenkostna, da ni vredno, da pride v poštev! Ta svota bi se bila tukaj lahko prihranila in s tem denarjem naj bi se bili delavci boljše plačevali. Ako ima človek dosti medu, tedaj ga po zidu maže. Delavci pri tem delu so pa tudi izborno plačani in zaslužijo za 11urno trudapolno delo, katero traja cel čas na pekočem solncu — celi 2 kroni 60 v. Dočim jih plačuje Reila in Nečak 3—4 krone dnevno. S temi beraškimi vinarji, naj potem ubogi delavec, preživlja in oblači sebe in svojo družino — ob tej neznosni draginji?! Priiiomnimo, da ta most gradi država, mesto bo pa k temu prispevalo za hodnike svoto 40.000 K. (Priobčujemo, kakor smo prejeli.) — Nemškutarjenje po Ljubljani. Verjemite nam, gospod urednik, da takega nemškutarjema, kakor je sedaj, menda ni bilo še nikoli v Ljubljani. To pa povsod, kamorkoli se človek obrne, najbolj pa še po tivolskih parkih. $p celo moški so nam začeli sedaj zbijati švabščino. Najbolj pa seveda, kar je samoobsebi umljivo, mamice in njihove nadebudne hčerke. Prideta vam dve skupaj, sedeta na klop in začenja se pogovor, seveda nemško, ker je to »nobl«. Zadnjič je prišla , žena nekega advokata, s svojimi otroki in pestunjo, toda slišati ni bilo drugega — kakor samo švabščino. Ljubljančani zahtevajo, naj bodo ljudje narodni v Trstu, v Mariboru, v Gorici itd. — sami pa so v tem oziru najslabši. To je pač žalostno. — Karatnbol. Te dni se je peljal neki pleskarski pomočnik v diru po cesti iz Zgornje Šiške v Spodnjo Šiško. Ko je zavil v gotovo stransko ulico, se je zaletel v nekega kolesarja, ki se jc pripeljal njemu nasproti. Razume se, da sta oba kolesarja padla na tla in da sta se poškodovala. Tudi kolesi sta potrti. — Zlobnost. Neki samski brivski pomočnik je pred nekaj dnevi prerezal nekemu hotelirju kolo, ki ga je ta pustil nekaj časa pred neko fostilno na Marije Terezije cesti, koda znaša petdeset kron. — Težka telesna poškodba. Neki kovaški pomočnik je preteklo soboto večkrat porinil v Štepanji vasi nož v posestnika Leopolda Mehleta, s katerim se je začel jiri igri prepirati. Mehle Jima težkej telesne poškodbe. i — Tatvina. Tovarniškemu delavcu Francetu Prosenu iz Zgornje Šiške jc bila te dni ukradena iz spalnice srebrna žepna ura, srebrna verižica in dvanajst žepnih robcev. — Amerikanec. Na tukajšnjem glavnem ^ kolodvoru je bil aretiran delavec Štefan Niševič iz Gline na Hrvatskem. Niševič je imel tuj. jio-narejen potni list, s katerim je hotel v Ameriko. Deželno sodišče bo z Niševičem spregovorilo važno besedo. — »Sokol v Štepanji vasi« opozarja vsa bratska društva, prijatelje Sokolstva in sploh vse ljubitelje narave na svoj pomladanski peš-izlet v kroju, ki ga priredi dne 3. tnajni-ka t. 1. čez Janče v LitijQ. Ker je Janče znan kraj in ima krasen razgled naj noben ne zamudi tega lepega majnikovega izleta. Podrobnosti še objavimo! Nazdar! Odbor. — Izgubila se je inlada psica rjave, dolge dlake, z znamko »Vič 42« — najditelj naj jo odda poštnemu asistentu Eppichu na glavni pošti. — V mestni klavnici se je od 5. aprila do 12. aprila 1914 zaklalo: 66 volov, 3 biki, 5 krav, 88 prašičev, 185 telet, 18 koštrunov, 130 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 363 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: l prašič, 111 telet, 1 koštrun, 35 kozličev. Opomnja: 2 govedi z malimi zobmi. — Umrli so v Ljubljani: Karel Korošec, nadsprevodnikov sin, 12 let. — Stanislav Grunder, potnik, 75 let. — Anton Fras, prodajalec, 15 let. — Josip Tomažič, mestni delavec, 63 let. — Matija Južnik, poljski dninar, 63 let. — Alojzij Schober, železniški strojevodja v pok., 56 let. — Ivana Debevc, železn. sprevodnika hči, 15 mesecev. — Matilda Re-potočnik, hči sedlarskega pomočnika, 3M> mes. — Fran Bučar, plinar-nični delavec, 32 let. — Cirkus Krateyl. Včerajšnja predstava je zopet pokazala, da je to eden najboljših cirkusov te vrste. Najbolj je ugajal, kakor vedno mi-str Ambrosi in gdč. Marija. Krasni konji, ki jih ima g. lastnik krasno zdresirane, so občinstvu jako ugajali. Skratka, cirkus zadovolji vsakega in v vseh točkah in ga vsled tega priporočamo. -- Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izvarednega in velikanskega sporeda z senzacijsko vohunsko dramo v šestih delili »Skrivnostni X«. Jutri v soboto »boj za življenje«, krasno kolorirana drama iz življenja v štirih delih v glavni vlogi TRST Odlikovana pariška čevljarna (Calzolerda, I^ariglna). TR&T Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. "CTlica, Oa.rd.-a.ccI šte-v. ±5. Mad. Gabriella Robinne najkrasnejša žena Pariza. — Loterijske številke. Trst: 22, 72, 50, 89, 33. Trst. Končno vendarle. V zadnjem času se je večkrat pojavil neki človek pri raznih družinah kapitanov in mornarjev, a vedno le takrat, ko ni bilo doma gospodarja. Gospodinji je dejal, da je poslan od njenega soproga, ki zahteva toliko in toliko denarja, kar potrebuje nujno. Goljufije so se temu človeku večkrat posrečile. Policija pa mu ni mogla priti na sled. — Pred kratkim pa je bila ukradena Jožefu Kliskiču, kuharju na parniku »Giuseppina«, skoro nova obleka, strojniku pa zlata ura z zlato verižico. Vse to jc bilo ukradeno iz kabine omenjenih mornarjev. Kdo naj bi bil tat?— V torek je šel Kli-skič po mestu in v eni izmed gosti-len v starem mestu je zagledal Jurija Micolesina, krmilarja na parniku »Giuseppine«, ki je nosil njegovo (Kliskičevo) obleko. Dal ga je aretirati. — Policija je dognala, da je bil Micolesin, ne samo tat obleke in ure, ampak tudi avtor vseh tistih goljufij, ki so se vršile pri raznih družinah mornarjev in kapitanov. Zanimivo je, da je izvlekel Micolcsil 20 K tudi od žene Jožefa Viduliča, kapitana parnika »Giuseppine«. V Trstu imamo zopet krasno pomladansko vreme. Danes, v sredo, je dosegla temperatura + 20 stopinj Celzija. Tržaški škof Karlin se je odpeljal te dni v Rim. V torek ga je sprejel papež v dnevni avdijenci. Povrne se v kratkem. Poškodoval tovariša na morju. Na parniku »Sofia Hohenberg«, ki je vozil iz Novega Jorka v Trst, sta še nahajala tudi mornarja Simon Te-ros, star 18 let, iz Zatona (Dalmacija) iti Mijo Vujč. star 19 let, tudi iz Dalmacije. Tovariša pa si nista bila posebno prijateljska; sporekla sta se pogostoma med seboj. Posebno hud je bil Peros. Ta je vedno iskal prilike, da bi mogel ohladiti svojo jezo nad tovarišem Vujčem. — Dne 4. t. ml, ko se je nahajal parnik na visokem morju, sta delala oba na krovu parnika. Slučaj je nanesel, da sta bila sama. Peros ni mogel ostati miren, kmalu sc je pričel pričkati s svojim tovarišem, ki pa seveda tudi ni držal jezika za zobmi. Prišlo je tako daleč, da je pričel Peros biti tovariša po glavi z železno palico. Vujča so našli na tleh v nezavesti; na glavi je imel tri težke rane. Odnešen je bil v sobo z bolnike, kjer mu je obvezal rane parniški zdravnik. -— Ko je prišel Vojč po dolgem času zopet 1» zavesti, je povedal, da ga je napadal Peros. Mornarja Pcrosa so zaprli v posebno kabino. — Pred par dnevi pa je dospel parnik »Sofia Hohenberg« v Trst in kapitan parnika je izročil zaprtega Perosa policiji, ki ga je odvedla v tržaške zapore. — Vujč se počuti bolje. Tudi uspeh. V torek pop. je zagledal eden izmed strežnikov, ki je pravkar prišel v ulico Aliče, da stojijo pred neko vilo trije mladeniči m brbajo nekaj okoli vrat. Stražnik je šel mirno dalje, a ko so ga mladeniči ugledali, so se mahoma oddaljili. To se je zdelo stražniku malo čudno, vendar ni polagal velike važnosti na ta dogodek. Iz nekake radovednosti pa se je približal vratom vile, ki pa so bile zaprte. Na vratih ni mogel opaziti ničesar sumljivega. Ko pa jc pogledal na tla, je zapazil kos voska, na katerem je bil odtisk ključavnice vrat omenjene vile. Spravil je hitro najdeni »model«, ter stekel za tremi ptički, o katerih je bil sedaj prepričan, da so vlomilci, najmanj pa tatovi ali potepuhi. Ti pa so bili izginili v ozkih ulicah starega mesta. Stražnik. pa še vedno ni izgubil upanja ter je begal dalje. Naenkrat pa je zagledal na ulici človeka, ki je pričel bežati. Hajd za njim! Ni trajalo dolgo, in stražnik ga je že imel v pesti. Odvedel ga je na inšpektorat. Na policiji jc povedal mladenič, da se imenuje Guido Prelc, stanujoč v ulici della Guardia št. 31. Odločno jc zanikal, da bi bil v ulici Aliče z dvema tovarišema. — Toda čemu ste bežali po ulici? — Pred stražnikom vendar. — A zakaj? — Ker sem vedel, da me bo aretiral, kakor hitro me zagleda. Saj veste, človek, ki zbeži iz zapora, se vedno skriva pred takimile lunami. — Na policiji so ga gledali debelo, ko pa so pogledali v registre, so našli zapisano: »Guido Prelc jc zbežal dne 18. aprila iz zapora pri Jezuitih.« — Razume se, da jc bil Prelc takoj zopet odpeljan na svoje staro mesto, katerega je bil zapustil — brez dovoljenja. Stražniku se ni niti sanjalo, da vjame namesto vrabca — goloba. Hipno zblaznel. Včeraj popoldne se je izkrcal pomorščak Ivan Reis-ner, rojen 1. 1876. v Prcrovu pri Ra-konicah na Češkem, s parnika »Atlanta« Avstro-Amcrikanc ter šel proti mestu. V ulici Machiavelli jc hipno zblaznel in začel milo jokati, da ga vsi sovražijo in zasledujejo z namenom, da ga umore. Stražniki so nesrečnika odpeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer so konstatirali, da ima zblazneli pri sebi nabasan revolver z 14 patronami in dalje nad 200 K denarja. Odvedli so ga na opazovalnico tukajšnje mestne bolnišnice. Proseško pevsko društvo »Haj-drih« priredi veliki pomladanski koncert v nedeljo, dne 3. maja t. I. ob 4. uri popoldne v Tomaju na dvorišču g. Ant. Čefuta-Ucman. Pri kon-fcertu in plesu svira vojaški orkester iz Gorice. Cene: Vstopnina 60 vin., I. sedeži 60 v. II. sedeži 40 vin. Odlikovan delavec. Tržaško namestništvo je skladiščnemu delavcu južne železnice Andreju Fajdiga podelilo častno svetinjo za 40Ietno zvesto službovanje. Javna zahvala. Šolsko vodstvo Ciril Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu se zahvaljuje lekarni Trn-koczy v Ljubljani za velikodušen dar zdravilnih pripomočkov za šolsko lekarno. — Šolsko vodstvo. Amerikanski tniljarderji Če govorimo pri nas o Krezih novega sveta, imamo vedno v mislih bogate Amerikance, katerih premoženje se ceni na milijarde. Poglejmo >% Modni salon *M. SEDEJ-ST RNA D £«*■; se priporoča cenjenim damam. Najmodernejši slamniki. žalni klobuki. Dobre matere skrbe, da dobe njih malčki tečne, dobre sladkorne jedi za večerjo. Z malim trudom, z malo denarja in velikim vspehom se pripravlja izvrstne sladkorne jedi iz dr. Oetkerja puddingov-praškov. Dobe se v raznih okusih: vanilja, malinovec, mandel, citrona, čokolada in so otrokom zelo priljubljeni. Iz enega zavojčka puddingovega praška po 15 h s primesjo '/2 litra mleka, 2 jajec in 5 dkg sladkoija se pripravi izborna večerja za 4—6 otrok. Ker se podajajo puddingi s sadnim sokom ali smetano, zvišajo ti dodatki okus in re-dilnost puddingov. ya natančneje, kako ]e s temi ameri-kanskimi milijonarji! Ali je res toliko pravih amerikanskih milijonarjev? Amerikanci niso sami ničesar natančnejšega vedeli o njih in šele sedaj, ko so morali tudi vsi bogataši, katerih letni dohodki znašajo nad 16.000 kron, plačati dohodninski davek, imamo nekoliko natančnejši vpogled v njih denarni položaj. Pri Amerikancih je vsak bogataš, ki ima sto milijonov milijarder. Pri nas velja oni za milijarderja, ki^ ima tisoč milijonov. Ampak tudi število teh amerikanskih milijarderjev je zelo pičlo: Dolarska milijarderja sta samo dva, Rockefeller in Carnegie. Koliko je njuno premoženje, se doslej še ne more dognati natanko. Vsi ostali amerikanski »milijarderji« niso milijarderji, ampak milijonarji. Seveda, med njimi se nahaja veliko mož, ki imajo ogromno premoženje in ki niso znani niti Njujorčanom. kaj šele Evropejcem. F. Fcrrero, njujorški sotrudnik »Corriera« ima v svojih poročilih o premoženju teh mož precej natančne in zanesljive številke. Morgana so smatrali za milijarderja. Težko je dognati, če je ta naslov opravičen. Denarni milijarder Morgan najbrže ni bil. zakaj velik del njegovega premoženja je bil založen v dragocenih umetniških zbirkah, ki jih je deloma dobil Metropolitanski muzej. Premoženje rodbine Gould presega najbrže eno milijardo, vendar vsled številnih dedičev je to ogromno premoženje razpadlo. Med Gouldi se nahaja danes več mož, ki rožlajo z več sto milijoni mark, dočim jih je med njimi nekaj tako »revnih«, da dobijo letno le 40.000 mark. Tudi v rodbini Vanderbildt je mnogo milijonarjev. Poleg teh znanih milijonarskih rodbin pa se je pojavila v najnovej-šern času cela vrsta drugih mož, katerih premoženje se ceni na več sto milijonov. Tako sta preteklo leto umrla v Nju Jorku dva veletrgovca. Altmann ttnd Hcaru, katerih vsak je imel dve sto milijonov mark premoženja; pred njima je umrl v Nju Jorku neki Kennedy, ki je zapustil 240 milijonov. Izmed rudniških milijonarjev, ki živijo še sedaj v Združenih državah, je najbogatejši Ford, tovarnar avtomobilov, čistot gotovo se namreč ve. da je dobil lani v svojo blagajno dvaintrideset milijonov kron. Sielckna, trgovca s kavo cenijo tudi na več sto milijonov. Cu-daby je težak kakih osem milijonov in Wool\vorth ravno tako. Če ne še bolj. Dalje imamo tu kralja banan — nekega Italijana — ki ima tudi več milijonov premoženja, kralja citron in francoskega kuharskega umetnika, Weberja po imeni/, ki so ravno tako bogati. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. Uradna poročila so ugodna. Dunaj, 23. aprila. Uradna »W. allg. Ztg « prinaša sledeče poročilo o vladarjevem položaju: Današnji dan se more zaznamovati kot najugodnejši v razpoloženju cesarja.. Kašelj se je močno polegel; cesar je čil ln veder In ima tudi dober apetit. Ne čuti prav nobene utrujenosti in je opravljal vse vladne posle. Stanje njegovo se je tako močno zboljšalo, da ni povoda za vznemirjenje In skrbi. Cesar je svojo bolezen popolnoma premagal. Danes je napravil cesar že izprehod po galeriji in je dalje časa skozi odprto okno gledal ven na prosto. V njegovi okolici je vse to razpoloženje slino dvignilo. Politični in prvi krogi niso optimistični. Dunaj, 23. aprila. Kljub jasnim besedam uradnih komunikejev so politični in prvi družabni krogi precej v skrbi. Dopoldanski in popoldanski listi ne presojajo položaja tako ugodno in pravijo, da katar še vedno traja. Tudi današnja »dunajska borza«, ki je dobro Informirana presoja položaj neugodno in tudi papirji so padli. ZA PARLAMENT. Dunaj, 23. aprila. (Soc. demokrati so naslovili na dr. Svlvestra pismo, v katerem ga pozivajo, da skliče konferenco klubovih načelnikov, ki naj omogoči sklicanje parlamenta.) Predsednik dr. Sylvester se je danes pismenim potom obrnil na klubove načelnike in jih obvestil o soc. dem. predlogu za sklicanje konference in za akcijo v svrho sklicanja parlamenta. Pozval je stranke, da zavzamejo k temu predlogu stališče. S pismom dr. Svlvestra so se danes pečali Poljaki. Parlamentarna •komisija se je več ur posvetovala. Večina je princlpielno zato akcijo v svrho omogočiti parlamentarno delo. Je pa tudi dovolj glasov, k) so se Izrekli proti in ki zahtevajo, da se na) poljski klub nikar preveč ne ekspo-nira. Nemško nacionalna zveza se bo posvetovala šele v pondeijek o tem predlogi«. Velika večina je za akcijo. Zanimivo je, da se je med Poljaki in Nemci pojavil načrt po sporazumu vseh strank v svrho parlamentarnega dela makar proti vladi. EPIRSKO VPRAŠANJE. Krf, 23. aprila. Predsednik pro-vizoriščne epirske vlade Zografos je dospel na Krf, da se postetuje z zastopniki albanske vlade. V kratkem se zberejo v Argirokastru voditelji Epirotov v katerih se store odločilni sklepi glede mirovnih predlogov albanske vlade. STRAJK pekovskih POMOČNIKOV. Pariz, 23. aprila. Tu stopijo pekovski pomočniki v štrajk. Posledice nedogledne. PRINCESINJA KRATKA SOC. DEMO-UMRLA. Vratislava, 23. aprila. Bivša princesin ja Virtenberška, sedaj meščanka Vilint, je umrla. Znana je po svojem udeleževanju v soc. demokratičnih vrstah. ^ PUNT NA KITAJSKEM. Zlzikar, 23. aprila. Del častnikov Katijske divizije in moštva se je začel puntati. Vojaki so napadli guvernerjevo palačo in ubili 4 vojake od straže. Proti njim odposlani vojaki niso hoteli ubogati. Oficirji zapuščajo prapore. Bati se je, da začno s puntom tudi druge garnizije. STRAŠNO MAŠČEVANJE. Trinitad, 23. aprila. Stavkajoči delavci so nagnali v beg uradnike In direktorja rudnikov. Bežali so v rudnik. Delavci so jamo zažgali in zaprli vse Izhode. VELIK POŽAR. Bauhoug, 23. aprila. Tu je Izbruhnil velik požar. Več tisoč ljudi je brez strehe. OBLETNICA PADCA SKADRA. Cetinje, 23. aprila. Danes, ob obletnici padca Skadra, se je vršila maša za padle vojake. Udeležili šo se je vsi zastopniki Srbije In Rusije. POTRES NA ČEŠKEM. Praga, 23. aprila. Na severoza- padnem Ceikem le Ml« tuMM mn&m potrese. /ZID VOLITEV NA ŠVEDSKEM. Stokholm, 23. aprila. Znan je izid volitev v parlament. Desnica je dobila 86, soc. demkrati so dobili 73, liberalci 71. Po tem je dobila desnica 22, soc. dem. 9, liberalci izgubili 31. NEPOTRJEN REŠKI ŽUPAN. Dunaj, 23. aprila. Cesar ni potrdil izvolitve reškega župana. Nova volitev se mora vršiti tekom 8 dni. VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Mesto Tamplco zasedeno. New Jork, 23. aprila. Ameriške čete so zasedle tudi mesto Tamplco. Amerikanci zapuščajo Mehiko. Veracruz, 23. aprila. Državljani Združenih Držav v trumah zapuščajo Mehiko in sicer na poziv ameriških oblasti. Prebivalstvo le z neza-voljstvom odhaja, Ker smatra korak Združenih Držav za neprimeren. Mesto Verakrtiz. Veracruz je glavno mesto rav-tako imenovane mehikanske države1 in leži ob morju sredi nezdravega močvirja. V najnovejšem času je bil Veracruz pretvorjen v dobro pristanišče. Z dvema železnlčnlma progama je Verakruz zvezan z glavnim mestom Mehiko. S parobrodl ima Veracruz zveze z New-Orleansom, z Zapadno Indijo, New Jorkom in z zapadnimi obalami Evrope. Od Veracruz pelje kabel na Havano in Gal-veston. Mesto ima ravne ceste, ki so čisto moderno stavljene. Hiše so nizke. Lepi so glavni trgi. Mesto ima 7 cerkva med njimi eno katedralo. Inia dalje 4 samostane, avgu-štinskl kolegij, carinski urad, gledališče in cirkus za bikoborbo. Mesto Ima 30.000 prebivalcev, od katerih je večina mulatov, (potomci prvotnega prebivalstva in naseljencev). Mnogobrojni Evropejci imajo trgovino Čisto v svojih rokah. Pred mestom ic nekaj trdnjavic, med njimi Se dobro utrjena trdnjava Ford San Juan de Ulna na otoku istega imena. Mesto je zgradil Kortcz 1520. 1. Mesto so Španjoll utrdili ln ga imeli v svojih rokah do 1825. Leta 1835 sc je mesto udaio Francozom, leta 1847 pa severoameriškim četam. Republika Veracruz ima en milijon prebival- cev, po večini Indijancev iz plemena Astekov, Totonakov In Hontalov; ostali so mešanica s Španci. MEKSIKANSKI UPORNIKI SE ZDRUŽILI S HUERTOVIMI ČETAMI. Wash!ngton, 23. aprila. Vojni urad dobiva sporočilo, da so se pri Tampicu uporniki združil! s Huerto proti ameriškim četam. Poziv generala upornikov. Washlngton, 23. aprila. General upornikov Caranza je odposlal ameriškemu predsedniku VVllsonu noto, v kateri izjavlja: Ustaši se bodo kljub temu, da ne pripoznajo uzupa-torja Huerte za predsednika, vendar borili proti Amerikancem, ker so tl v Mehiko vpadli, zavzeli Tamplco ln Veracruz in s tem suvereniteto In samostojnost mehikansko načeli. General Caranzo poživlja WiIsona, da naj zapove ameriškim četam, da za-puste Vercruz in Tamplco in da takoj zapuste mehikanska tla. Sporni slučaj v Tampicu naj se odkaže notami vladi, da ga preišče in da Ame-rlkancem vse zadoščenje. Mali oglasi. Beseda B vinarjev. Najmanjši znesek BO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priloilti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Odda se dobro Idoča restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod »Restavracija« poštno ležeče._________281—3 Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, 251—x Lepi portali za prodajalno z vhodom in izložbenim oknom se zaradi prezidave ceno proda. Tržaška cesta št. 43. __________________ Kupi se dobro ohranjen glaso-vir. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo.« 286—2 Lepo novo posestvo z dobro upeljano mizarsko obrtjo, pripravno zri vsako drugo obrt, se takoj z vso opravo in orodjem po nizki ceni proda« Naslov v „Anoncni ; ekspediciji" v Ljubljani. J. Z amil e n čevljarnhi mojister v Ljubljani, Gradišče št. 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinelše Izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. iadelnfe tndi prave gorske in tOlovadake čevlje. Za naročila z delelfc zadostuje kot mera pri-poalan čevelj. 100.000 ur! Vsled balkanske vojne sem prisiljen 100.000 komadov imit. srebrnih ur z dvojnim pokrovom, katerih izvrstno anker-rem.-kolesje teče na rabinskih kamenjih (s 3 pokrov«) in ki so bile narejene zn Turčijo, *« (J»os po smei8m ceni K 3'—, 2 kosa za K 5-70, 6 kosov za K 18-60, 10 kosov za K 26 - odda«. Nikdo naj torej ne zamudiprilike, ■ da si te izborne ure> , . 86 V Y nici napol zastonj prodaja, nabavi. Naročite takoj, ker bode zaloga v najkrajšem času izčrpana. 8 *e,a garancije. Pošlje po povzetju centrala nr SIMON LUSTlO, Neu-Sindez št. 361. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia). Ist«. Izvrstna kuhinja, ni« takse. Hotel Ima krasen polohj, Je okoli 2C»korakov oddaljen od morja prob kof8l'ši."-J"0' derna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom ve{*ka v?« zveza a parobrodom * teko. Vse *n,onna-cije, prospekte, daje zastonj in Iranko lastnik hotel*- Sprejmem takoj samostojnega stolarskega pomočnika. Lovro Malčii, Prevalje, Koroško. Trgovina z mešanim blagom v Ljubljani se radi drv'inskih razmer proda z vso cprrvo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Franji Snoj, trgovina, Kolodvorska ulica štev. 41. | Cvetlični salon j Viktor Bajt [ Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 \ (zraven pošte) : priporoča nagrobne vence, j Lepke in vsakovrstne cvet- I S br po najrjzjih conah, f S S S fefua m sol.dna postrežba I j S Brzojavi na VIKTOR BAJT I S Ljubljana. i .1 Jfa debelo In drobno! Izredno nizke cene! Prenočišče. - Gostilna. - Jtultet. TMgT J Hinko Kosič I trst ulica Carradori 15 (vogal Cteppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. I LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-41 4EP-ZDf^NK.Twmj-DR' FR. DERGANC ras Modistinja Minka Horvat, gžžJSJi. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. Santo kratek Črn. It »sproti Justlčnl palači. | .J." „11.1.. | U,l"» | ,km,Z UA T 10 klovnov in Avgustov. Mlkalt reklamni mrnažerijskl .elrkn«, temveč pravi konjaki cirkus v pravem pomenu besede. NnjBnamenlteJ&e, najodličnejše In najpopo)« neJAe olrkuftke podjetje avatro-ogrske monarhije. Clrkhs Je pokrit ln Igra oh vsakem vremena. Lastni orkester. V petek *4., t soboto 25. aprila s velike gala predstave s s samostojnim ra IJnbljano novim senatne, atrakcijsktm sporedom. Začetek ob 8% Blagajna se odpre ob 7. j Oto nedeljah ln praznikih 2 gala slavnostni predstavi 2 Zadetek ob 4. uri. Zadetek ob H1/*, url. Pri vseh predstavah znameniti Mrateylov spored. Cene prostorom« Lože za 4 osebe 12 K; zaklopni sedež 3 K; I. prostor 2 K; H. prostor K 1-50; IH; prostor 1 K. Galerijsko stojišče 60 vinarjev. (•vila,) ki se jako dobro obrestuje s petimi stanovanji, sadnim in sočiv-nim vrtom v Beljaku (Lind) se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji in po primeroma nizki ceni takoj proda. Pojasnila daje Jakob Spicar, posojilniški uradnik na Jesenicah (Gorenjsko). VELIKI OKASIJSKI TEDEN! ■ Za gornja in spodnja krila, j ■ Ogromna zaloga od naj enostavnejše do najmoder- Jj&kl \ 1} II nejše fasone čudovito nizkih cenah. ti Pariške modele in \ I konfekcijo da dame, de- I klice, gospode in deške pr)o«°ča E S ■ ■ S s s i s i f Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 132. Telefon 132.