ST. 35. V GELJU, SOBOTA 12. APRBLA 1919 LETO i. izhajja vtak torek, detrtek in sobofo» — Cenai Zaceloleto24K. xa pol leta 12 kron, za četrt lela 6 K, za 1 mesec 2 kroni. Posamezna fttctrtE^a stane 30 vinarjev« Na pismene naročbe brez pošiljatve dcnarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frank'rani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Uredmiättfo in uprssvncofvo se nahaja v Zvezni tislcarni v Celju, Schillerjjewa ee&ta stew. 3* Oglasi sc račiuuijo po poiabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. RftsBi oglaal •tanejo pri eukratni objavi 3 K. — Vprašanjein glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor doplsnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. ~ Telefon štev. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Dr. V. Kukovec: Velika demokratska stranka, Veliko iznenadenje je zbližanje demokratske stranke (doslej 85 po- slancev), v kateri so slovenski demo- krati, nasproti strankam bivše opozi- cije v srbski skupščini ali Protipašiče- vim strankam (43 poslancev). Ker so prijavili svoj pristop tudi Črnogorci in je istotako pričakovati Macedonce, nastala bi na ta način stranka, ki bi tvorila večino v parlamentu. Razume se, da ni brez pomena, če se najde v tako ri,faS7 /« *H C" V rl t;r ;J i: .\* Stev. 35 ševiške čete. Francozi so se morali po hudem boju udati. V Pulju je izbruhnila delavska stavka, ker so Italijani odpeljali v Italijo 4 delavce za kazen, da delavstvo na neko svojo zabavo ni povabiio laških častnikov. IZ K0R0TANÄ. Ljudsko glasovanje na Koroškem, zasedenem od jugoslovanskih čet, je pokazalo sledeči izid: 33.957 slovenskih in 631 nemških glasov. Nemci napadajo. Dne 8. tm. so Nemci streljali s strojnicami in topovi v smeri proti Lušniku; dne 9. tm. pa so streljali na našo stražo pri Hre- novicah. PTUJSKE NOVICE. Iz Ptuja. Nedavno je govoril tu na shodu železničarjev in delavcev Kopač. Njegova i'zvajanja, naj železni- čarji in delavci, mesto da gredo v za- duhle gostilne, raje kupijo knjige, čitajo in se izobražujejo, podpišemo z obema rokama. Ravnatelj Vajda je povdaril, naj železničarji prvi opustijo razne napitnine in tihotapstvo blaga, ker s tern si sami blago podražujejo, ki ga ku- pujejo potem od oderuhov in verižni- kov. Naši narodni voditelji naj bi se enakih shodov udeleževali in enake shode sami sklicevali. Kopač je delavcem priporočal ustanovitev knjižnice in zbiranje k poučnim pogovorom. Tudi mi moramo začeti med ljudstvom delo v tern smislu, pa ne samo v Ptuju, ampak pri vsaki sari. MARSBORSKE NOVICE Italijani oplenili ententni vlak z žlvili. Iz Maribora poročajo 9. tm., da so prejšnji dan na kolodvoru v Tezni laški vojaki, ki spremljajo ententne vlake, namenjene za Nemško Avstrijo, oplenili veČ vagonov živil. Z vednostjo laških častnikov so živila prodajali ob- činstvu. Naša policija pa je za vse iz- vedela, ljudi na cestah prijemala in po- pisala, koliko blaga so Lahi ukradli. Zvedelo se je, da so Lahi to storili, da bi poročali v Trst, da je slovensko pre- bivalstvo plenilo, in da bi tako spra- vili italijansko vojaštvo v Maribor. Naša policija je nakano preprečila. Zadevo ima v rokah ententna komisija, sesto- ječa iz francoskih, angleških in ame- riških častnikov. ZasegH so na mariborskem kolo- dvoru 4 lesene zaboje, 8 kovčkov in 3 vreče, polne tobaka (800 kg). Tudi 5 velikih zabojev bosanskih preprog je bilo zraven. Vse je bilo v vozovih če- škoslovaškega vlaka. Spremljevalci so se izgovarjali, da je vse to za jugo- slovanskega poslanika v Pragi. Ker niso imeli izvoznic, je oblast blago zasegla, dokler se zadeva ne pojasni. »Stadtpfarrhof«. Ta napis se še vedno blišči na mariborskem mestnem župnišču. En vagoii sladkorja je prise! za Maribor. Prodajati se začne, čim pride račun. Sestanek slovenskih vlsokosol- cev iz Maribora in okolice se vrši jutri 13. tm. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega Doma. Ore za važno akcijo v bližnji bodočnosti. Kot zdravnik naselil se je v Ma- riboru strokovni zdravnik za notranje bolezni dr. Ivan Matko. O gimnazijskem ravnatelju dr. Tominšeku v Mariboru prinaša „Slov. Narod" z dne 9. tm. jako neprijetna razkritja. Očita se mu, da je denunciral med vojno prof. dr. Ozwalda. Toza- devno je bila v narodnem predstav- nižtvu v Beogradu od posl. dr. Puca vložena tudi ostra interpelacija. „S. N." objavlja tudi pismo, katero je navedeni s podpisom „dr. Torninschek" pisal svoje- časno ob smrti znanega mariborskega nemškega nacijonalca Kralika njegovi rodbini. Končno navaja, da je dr. T. v Gorici podpiral težnje „Südmarke1'. Dolžnost dr. T. je gotovo, da se pred slovensko javnostjo opere. Dokument avstrijskega petoliztva dr. Tominlko- vega smo tudi mi svoj čas objavili v št. 13. „Nove dobe". Gozdove sekati je začel v veli- kem obsegu krog Maribora baron Tvikel, lastnik marioorskega grada. Les prodaja Nemcem in nemškutarjem za vsako ceno. Izjavil je, da bo pustil posekati vse gozdove in pustil Jugo- slaviji le goličje. Upamo, da bo naša vlada primerno ukrenila. V stolni cerkvl v Mariboru je še vedno samo nemška služba božja. Maribor. Kot učitelj za slovenščino na drž. gimnaziji je nameščen dr. Pavel Stermšek. CELJSKE NOVICE. Novi celjski okr. glavar dr. Rud. Andrejka je 9. tm. nastopil svoje mesto. Prepričani smo, da smo dobili v njem moža odločne volje in globoke Ijubezni do našega ljudstva. Kot takega ga iskre- no pozdravljamo. Celje. Za npravitelja jävne bol- nišnice v Celju je imenovan g. Ivan Prekoršek. Poduk srbsko-hrvaškega jezika, kateri priredi izobraževalni odsek Celj- skega Sokola, se prične v soboto, dne 12. tm. Člani, ki so svojo udcležbo pri- javiii, ali, ki se sploh nameravajo ude- ležiti tečaja, naj se snidejo ob 6. uri zvečer v pritličju drž. gimn. (pri farni cerkvi), kjer se bo pouk vršil. UČna pripomočka sta knjigi „Flor Schütz: Gramatika hrvaSkega jezika" in Živ- kovič: Hrvaška čitanka za 1. r. gimn., ki se dobe v knjigarni Goričar & Les- kovšek. Iz Celja se nam piže: Slučajno sem videl akt, ki ga je pred par dnevi, odposlal mestni uradnik Stryek z naslovom: Steuerbehörde Cilli. — Kje pa je to? Imamo pač „davčno oblast" in naše mesto se imenuje Celje. Ma- gistrat ima slovenski uradni jezik, ravnotako davčna oblast; magistratni uradnik pa se upre naredbi vlade, uraduje naprej v prokleti nemSčini in je naprej iz jugoslovanske sklede. — Kaj stori pravi gospodar s hlapcem, ki se mu ne pokori ? Po celjsko bi mu najbrž plačo zvišal. Zaradi suma vohunstva so are- tirali 10. tm. v Celju 23-letnega Emila Reiterja, ki se je klatil brez posla po mestu. Radi nedeljskega počitka bodo vse pekarije ob nedeljah zaprte. Od- jemalce opozarjamo, da se preskrbijo s pecivom že v soboto. Istotako se ob nedeljah tudi ne bo sprejemalo kruha v peko. Na naslov štacijskega poveljstva v Celju. Piše se nam; Akoprav bo že kmalu pol leta, kar smo Avstrijo po- kopali ter živimo v svoji državi, se nekateri še krčevito drže starih avstrij- skih s'eg. Znano nam je, da so pristojne vojaške oblasti že zdavnaj prepovedale stare avstrijske čepice ter označbe šarž. Moštvo je po večini že oblečeno po novih predpisih, tern žalostneje je pa, da nekateri častniki še vedno nečejo se novim predpisom udati. Posebno oni, ki vlečejo, kar obstaja naša država, mastne place, ne opravljajo pa nobene službe, strašijo v avstrijskih kapah okrog. Ne razumemo, zakaj ne bi pred- pisi, ki veljajo za druge, veljali tudi za nje. V Ljubljani, Mariboru in Za- grebu posebne častniške patrulje take gospode privedejo na štac. poveljstvo, kjer jih o njihovih dolžnostih podučijo Tudi vojakom nam sovražnih držav je vsak nastop v vojaških oblekah pre- poveclan. Ker poznamo gospoda štacij- skega poveljnika kot energičnega moža, smo prepričani, da bo z železno metlo tudi. v Celju ponietel in vse one, ki se še do dane3 novemu Času niso pri- vadili, v to prisilil. Klub naprednSh slovenskih aka- demikov v Celju. Vsem nekdanjim tovarišem kluba naznanjamo, da se vrši razprodaja knjig in inver.tarja v torek, dne 22. tm. ob 1/2 2- uri popoldne v klubovi sobi. Kdor je zadržan, lahko pooblasti drugega tovariša. Kupljene stvari se morajo plačati in odnesti takoj. Likvidacijski odsek. 2 vagona masti so — kakor smo poročali — zap.enili nedavno v Mari- boru. Sedaj poroča „Marib. Delavec", da se mast porabi za aprovizacijo Ma- ribora. Gotovo nisrno Mariborčancm nevoščljivi, toda pribiti moramo dvoje: mast je biia zaplenjena, ker so bile mariborske oblasti obveščene o tern, da se vozi mast v dotičnih vagonih, od celjskega gospodarskega urada. Ta je z ozirom na pomanjkanje masti v Celju prosil, da se mu odstopi polovica aplenjene masti. Mariborske oblasti so pa baje to odklonile. Bratsko posto- panje to gotovo ni! Igra »Deseti brat«, ki so jo igrali naši dijaki v nedeljo, 6. tm. in sredo 9. tm.Je uspela bolje, kot se je moglo pričakovati. Večina igralcev je sicer nastopila prvikrat, vendar je bil vsak na svojem mestu in se potruidl, da se je pogiobil v svojo vlogo. Gospodične Volovšekova (Manica), Furlanova,Grud- nova in Luznikova so igrale prvič, toda že s precejšnjo dovršenostjo. Vlogi Kvasa in Marijana, njegovega tekmeca, sta dobro zadela Salmič ml. in Mejak. Največ priznanja so 2eli pri občinstvu Turk kot deseti brat, Žgajner kot Krjavelj i.i Trobej kot Doles. Maske teh igralcev so bile izvrstno pogojene. Rojnik kot Piškav, Seručar kot gra- ščak Gornik, Ferlež kot zdravnik,Ven- celj, Roš kot sodnik Mežon in Vajd kot Obrščak so pogodili precej dobro svoje vloge. V splošnem so bile vloge srečno razdeljene. Občinstvu se je igVa dop:dla kljub temu, da je bila režija tu in tarn pomankljiva, B. R. Podporni komisiji za celj. ok raj nočemo očitati, da postopa pristransko; saj se trudi, da v interesu državnega gospodarstva omeji res nepotrebne iz- datke. Da pa v gotovih slučajih ne za- dene pravega in je gotovo ozkosrčna, nam kaže več slučajev, katere moramo v interesu našega ljudstva pribiti: že- nica, bolna, ima komaj pol orala zem- lje; njen mož je v italijanskem ujet- ništvu; gotovo je, da se ženica od pol oraJa zemlje ne more živeti; prosi za podporo, a prošnja se ji odbije z ute- meljitvo, da se lahko s svojim posest- vom preživi. Drug slučaj: žena tovar- niškega delavca s 4 otroci, katcre mož je tudi v italijanskem ujetništvu, prosi za podporo in dobi za vsakegaotrokapo 1 K 20 v, na dan torej skupaj 4 K 80 v, za sebe pa nič, češ da se lahko preživi. Kako ji je pri 4 otrocih to mogoče in kako naj izhaja s 4 K 80 v na dan, nam je res uganka. Gospodje, vse prav, da varujete interese države, toda neko- liko globljega vpogieda v ljudsko bedo je na vsak način tudi treba. DNEVNE NOVICE. Vprašanje uradniških plač je vlada zaenkrat re§ila z izboljšanjem njih položaja potorn posebnih doklad. Spiošno mnenje našega -uradništva je, da je ta rešitev nepopolna. Naše sta- lišče je: naj se reši vprašanje urad- dniških plač pravično in v polnein obsegu potrebe že sedaj radikalno in naj se za pokritje takoj iščejo primerni dohočlki; boljša je zdaj enkratna radi- kalna operacija, nego poznejše zopetno in zopetn.0 krpanje. Prošnje za izvozna dovoljenja. Pri vseh vlogah, s katerimi se pri podruž- nici centralne uprave za trgovski pro- met z inozemstvorn v Ljubljani, (poprej prehodno-gospodarski urad v Ljubljani) prosi za izvozrio dovoljenje v inozem- stvo, naj se navede natančen datum, kedaj je bilo blago prodano ali kup- ljeno. Prošnje, ki teh podatkov ne bodo imele, se ne bodo mogle brez odlašanja rešiti. Podružnica centralne uprave za trgovski pro met, Ljubljana. V začasni deželni zdravstven! svet zn Slovenljo je „Slovensko zdrav- niško drustvo v Ljubljani" poslalo gg.: dr. Mirka Černiča (Ljubljana), dr. - Vinka Gregoriča (Ljubljana) dr. Ivana Oražna (Ljubljana), dr. Hugona Robiča (Celje), dr. Al. Zalokarja (Ljubljana). Poverjeništvo za ugolovitev kon- fidentov in denuncijantov se je osno- valo na Hrvalskem. Štelo bo 21 čla- nov. 13 jih imenujejo politične stranke, 2 akadernični senat hrv. vseučilišča, 3 „PravniSko društvo" v Zagrebu. 1 „Mrv. novinarsko društvo", 1 vlada, 2 „Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti". ZemljemerceiTi na znanje ! Glasom odloka ministrstva financ od 15. :r.arca 1919 je vlada čehoslovaške ,'republike naznanila, da zemljemerci, ki služijo v kraljestvu SI1S, nimajo nobenega upanja, da bi dobili mesto na Češkem, ker je tarn že itak veliko zemljemer- cev brez posla. Naši železnlčarji, ki zahtevajo po- polno ugodenje svojim zahtevam, so vsled obljube vlade, da bo njihove še neizpolnjene zahtcve upoštevala, name- ravano stavko odgodili. Cene za tobačne izdelke so se z 8. aprilom zvišale za 50%- lOOprocentno zvJšanje plaČ so dosegli pri pogajanjih dne 10. t. m. v Ljubljani črkostavci in strojniki vseh tiskarn v ozemlju Slovenije. Z naŠim Člankom o korupciji na lirvatskem se pečajo tudi hrvatski listi. Zagrebško „Movo Vrijeme" zavrača sumnjo, da bi bilo vse hrvatsko urad- ništvo koruptno. Tega mi tudi trdili nismo. Veselilo nas bo pa, če smo le malo pripomogli k ozdravljenju razmer. Sladkor za slovenske Čebelarje — 38 vagonov — je na potu iz Češke. Pri nabavi je posredoval naš poslanik Ivan Hribar. Zgodnje sadje na Hrvaškem je glasom lista „Jugoslov. eknnomista" pozeblo, ko je zadnjič zapadel sneg in nastal mraz. IZ DEMOKRÄTSKE STRANKE. Shoej JOS v St. Ju^ju obj. ž. dne 13. tu?. ob 9. uri dopoldne v šolski tlovadnicl. Govori dr. V. Kukovec. Shoda JDS dne 13. aprila: Ob 8. uri dop. v Št Lenartu v Slov. gor. pri Arnušu; popoldne v Ptuju. Govori posl. Fr. Voglar. Shodi JDS v ormoškem okra]u: 14. apr. ob 6. uri zvečer v telovadnici ljudske Sole v Ormožu; 15. apr. ob 6. uri zvečer v ljudski šoli v SredišČu; 16. apr. ob 1/27. uri zvečer v gostilni Ran pr! Sv. Bolfenku; 17. apr. ob 8. uri dopoldne v gostilni Golenko pri Sv. Miklavžu; 21. apr. ob 3. uri pop. v gostilni Kralj v Ivanjkovcih, Na vseh shodih poroča poslanec Fr. Voglar o vseh tekočih vpraSanjih. Shod JDS v Ljutomeru dne 21. apr. dopoldne v ljudski šoli. Govori posl. Voglar. v.;i, ,, 35 r?i i* V A <} »" -^ -! ¦' »¦!-:¦:•» 3 Okr. živinozdravnik Anton Peršuh: Garje. (Kouec.) Predvsem pa pride tu v poštev kreolin v 2% raztopini pri lahkih in lahkosrednjih slučajih. Tiidi surovo olje je izborno zdravilo, samo je potreba previdnosti že v ravnanju ž njim — rado se vžge, torej ne v bližini pušiti, a tudi je treba pri vsakem posameznem slučaju dobro gledati na to, kakšno mešanico je treba za tega ali onega konja. Treba pa je imeti pri zdravljenju s surovim oljem pripravljeno primerno množino ovsa in dobrega sena, ker konje surovo olje jako oslabi. Na~ daljna zdravila, zlasti različna mazila, ¦pa dandanes ne pridejo v poštev, ker nam manjka ravno glavnega pri ma- zilih, t. j. mast oziroma vazelin. Če pa se že dobi, so pa te različne masti iz- vanredno drage. Večkrat sem namreč zapazil, da hodijo 1 j ad j e v lekarno po mazilo za garje. Oni mislijo pri tern na svoje konje, lekamar pa na ljudi. 2ato jim da majhno Skatljico tnazila, ki pač zadostuje za enega človeka, niti od daleč pa za konja. Kajti garjevega konja se mora celega prati in mazati ravno take, kakor se mora vse pred- mete razkužiti, s katerimi je prišel konj v dotiko. Mazati pa samo izpre- menjene, t. j. očividno garjeve dele kože, je nesmisel, ker ozdravljenje samo zavlačuje, posestniku pa povzro- čuje nepotrebne izdatke in stroške. Predno skoneamo poglavje o zdrav- ljenju in razkuženju, moranip še ome- niti, da se konjske garje kaj rade pre- nesejo na ljudi in obratno od človeka na konja. Ljudje torej, ki imajo z garjevimi konji opravka, morajo jako paziti, da se sami re okužijo: zmiraj po neposrednem dotikljaju z garjevimi konji si naj vsaj roke pošteno umijejo s toplo vodo in milom in če je tno- goče, si vrhnjo obleko preoblečejo. Na- sprotno pa naj na garjah okuženi ljudje ne oskrbujejo zdravih in nesamljivih konj, a tudi konj ne, ki so v stanju zdravljenja. Z zdravljenjem oziroma navidez- nim ozdravljenjem pa žal garje v mnogih slučajih niso odstranjene. To se rado dogodi zlasti tarn, kjer smo konja neostriženega po zimi, ko ima veliko dlako, zdravili, ali pa mu nismo postrigli grive na vratu in r.a gornjem delu repa. Treba je torej ozdravljene ^onje še dolgo časa pazno nadzirati, dobro snažiti in oskrbovati, jih tudi časoma umiti s kakšno lahko razku- ževalno raztopino. Za posestnike še zdravih in ne- sumljivih konj je velikanske važnosti vpraSanje, kako konje te nalezljivke obvarovati. Evo glavna navodila: konj- ski sejmi, skupni pašniki in skupna tudi obcestna napajališča so v očigled razSirjenju garij itak v večini političnih okrajev odpravljena. Ravnotako so za- prti gostilniSki hievi, in kovači imajo nalog- da se poslnžujejo druge vrhnje ob.eke pri konjih i2 okuženih hlevov. Posameznikpanajsizapomni:akosi pnmoran dokupiti si konja, daj ga vsaj za Stiri tedne v poseben hlev tega naj oskrbuje hlapec, ki s starimi konji ne pride v dotiko; ima pa naj ta konj tudi posebno orodje za sna- ženje in posebno vprego. Nikdo naj ne posojuje niti si izposojuje za časa, dokler so garje tako razširjene, niti tujega konja k svojemu, niti posamez- nih vprežnih potrebščin. Tiijih konj in naj so ti tudi najboljšega prijatelja, ne jemati v hlev, in ravno tako tudi ne svojih konj dajati v tuje hleve. Po letu konju nikakor ne škoduje, če je pri- vezan par ur na prostem, če pa ravno dežuje, se pa zmiraj najde prostorček pod streho, kamor konjev gospodar ne daje. V tern slučaju ga pa naj takoj, ko pride domov, pošteno očisti in okrtači. Bati se je pa predvsem gostil- niških in sploh skupnih hlevov! Preostaja nam še izpregovoriti par besed o še veljavnem našem kužnem zakonu, ki je izdan predvsem, da va- ruje živinorejca gospodarske škode potom okuženja njegove živine, a tudi, da oblasti zakrknjene, zanikarne in lahkomišljene posestnike, ki s svojo lahkomišljenostjo ogrožujejo bližnje in daljne sosede, lahko postavnim potom prisilijo, da se drži postavnih odredb, ali ga celo kaznujejo. Navedem samo najvažnejše zakonite določbe: 1. Garje, kot vsako nalezljivo bo- lezen, treba javiti, in sicer posestnik županstvu, to pa okr. glavarstvu; 2. garjevo živino je treba pustiti zdraviti po živinozdravniku; 3. neozdravljivo garjevo živino treba ubiti; 4. garjevo in sumljivo živino treba imeti v posebnih hlevih; za to je treba tudi posebnega napajalnega in čistil- nega orodja, po možnosti tudi osobja. Kjer treba, je razglasiti tudi krajevni zapor. Na vsak način pa je gledati na to, da okužena živina ne pride skupaj z živino, okužbi podvrženo. V našem slučaju predvsem konji; 5. zdravljenje po živinozdravniku se mora pričeti takoj po ugotovitvi garij in sicer na posestnikove stroške; 6. kože poginolih ali zaklanih gar- jevih živali se -me oddati v usnjarijo le po dovoljni razkužbi in suhe; 7. po končanem zdravljenju treba hleve in z garjevimi konji v dotiko došle predmete še enkrat temeljito razkužiti. Da se torej vsak posameznik, zlasti pa splošnost obvaruje velike gospo- darske škode, treba je, da vsak po- sestnik, a tudi njegov sosed, predvsem pa občinska predstojništva gledajo v teh nevarnih časih tocno na to, da se tu navedenih predpisov vsak drži. Pri tako razSirjeni in tako trdovratni bo- lezni kot so garje, opravijo oblastva brez tu navedenih faktorjev le prime- roma malo. Čim dalje pa nas garje ogrožajo, v čem večjem obsegu se po- javljajo, tern večja gospodarska škoda za našo po vojski že itak skrčeno konjerejo in konjerejee. Zadnja poročila Z naše fronte. LDU Ljubljana, H.sprila. Iz urad- nega vira: Položaj je neizpremenjen. Na frontah je mir. Ne pred boljševiki, ampak pred la- koto. LDU. Pariz, 11. apriia. Časopisje poroča o umiku zavezniških čet pri Odesi pred boljševiki. Povdarja, da se niso umaknili pred boljševiki, ampak pred lakoto. Italijani vztrajajo pri zahtevi po Reki. LDU. Milan, 11. apriia. Predsed- nik laškega Nar. sveta na Reki Grossich je poslal min. preds. Orlandu v Pariz brzojavko: časopisje začenja dvomiti o brezpogojni združitvi Reke z Italijo. Narodni svet odločno odklanja rešitev reškega vprašanja, ki ne bi pomenila enostavne in brezpogojne združitve Reke z Italijo. Za vstop MemČije v Zvezo narodov. LDU Berlin, 11. apr. Iz Pariza se poroča, da je odstranjeno dozdajno upiranje entente proti sprejemu Nem- čije v zvezo narodov. Anglija in Fran- coska sta se priklopili Ameriki, da mora tudi Nemčija brezpogojno biti clan zveze narodov. Položaj na Bavarskem. — Revolucija na Badenskem. LDU Monakovo, 11. apr. Predsed- nik Osrednjega sveta Mikisch je od- stopil. Naslednik je Teller. Večinski socijalisti pripravljajo za jutri glaso- vanje o ustanovitvi sovjetske republi- ke. V mestu je velikansko gibanje. LDU Berlin, 11. apr. Revolucijo- narno gibanje na Bavarskem se je razžirilo tudi na Bader.sko. OOPtSi. Ciril-Metodova podružnica na Vranskem priredi v soboto 12. tm. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 13. tm. ob 3. uri pop. v salonu gospoda Košenine žaloigro: „Mlinar in njegova hči". Vransko. Finančni paznik Bučar se je preselil v Celje. Semkaj je pre- meščen fin. nadpaznik Skerget. Odvetniško pisarno v Brežicah otvori g. dr. Gustav Rosina na Glav- nem trgu v nekdanji Mrazovi his St. 11. Več transrnisijskihjermenovukra- denih je bilo Delniški pivovarni v Laškem trgu. Kinetijska podružnica na Čreš- njevcu pri Slov. Bistrici ima na cvetno nedeljo popoldne po večemicah svoj shod. Predava Vičanski Škerlec iz svo- jih lastnih 18 letnih skušenj na svojem posestvu, kako in s katerimi sredstvi je mogoče kmetovalcu najceneje svoje pridelke izboljšati in pomnožiti. Šoštanj. Pevsko in bralno društvo „Šaleški zvon" iz Velenja ponovi na Cvetno nedeljo, 13. tm., ob štirih pop. v gledališki dvorani hotela gospe Vasle v Šoštanju v prid Sokolskega doma v Šoštanju zadnjič lepo uspelo ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih „Naša kri", F. S. Finžgar. Ker je tudi zveza z vlaki ugodna, prosimo obilne udeležbe tako od domačih, kakor tudi od strani gostov. Št. Peter na Medv. selu. (Župnik Fr. S. Gomilšek.) l.maja zapusti gosp. Župnik Gomilšek naš Št. Peter, kjer je župnikoval ravno 11 let, da se preseli na novo faro k Sv. Benediktu v SI. g. Ko se poslavljamo od njega, mu ho- čemo biti pravični, čeravno on ni bil nikdar pravičen napredni stranki, ki jo sovraži v resnici z nenavadnim fana- tizmom. Priznati mu moramo, da je mnogo storil za probudo svoje fare kakor tudi za vso okolico; lastna mu je go- reča ljubezen do naroda in v resnici neumorna delavnost. Zlasti v vojnern času je posvečal mnogo skrbi in truda svojim faranom, saj je sledil skoraj slehernemu na njegovi poti, ga bodril v pismih in mu pošiljal knjige in časo- pise. Na žalost pa je večkrat obrnil svojo brigo tudi v nepravo smer. Njegovi žup- ljani ga danes mnogo manj cenijo ka- kor so ga nekoč. Naj mu bo to nauk za nadaljno pot! Središče. Ttikajšnji občinski za- stop je v svoji izredni seji dne 31. sušca imenoval gospoda Jožefa Šinko, tržana in bivšega župana trga Središče, v hvaležno priznanje njegovih zaslug v političnem kakor tudi gospodarskem oziru, posebno za časa vojne dobe, za njegovo 21 letno vzorno in požrtvo- valno županovanje v prid občanov, častnim tržanom, z naslovom župan- starosta Častitamo! RAZNE VEST!. Popravo železnic v Jugoslaviji prevzame glasom poročila iz Beograda ententa, obenem tudi ureditev prometa. Druga telefonska zveza Zagreb- Ljubljana se otvori v kratkem preko Vinice in Bosiljeva. Oropana skladlšča. V noči 8. tm. je oborožena tolp^a napadla žitna skla- dišCa v pristanišču v Magdebergu, od- nesla blaga v vrednosti 700.000 mark in oplenila tudi barake amerikanskega Rdečega križa, v katerih je bil živež za ujetntke. Velike zaloge živeža iz Amerike pridejo v kratkem za državo SHS. Naša vlada je nakupila tam za 15 — 20 miljonov dolarjev živil. Llstnica urednlštva. Vransko: Preveč osebno! —Sv. Urban priPtuju. Če morete eno dotičnih knjižic poskrbeti, Vam bomo zelo hvaležni. Pa čim preje mogoče! IzgubeSa a^ je dne 10. aprila zvečer od 6.—^/47. ure na kolodvoru v Celju črna usnjata denarnica s 3000 kronami. V njej se nahajajo tudi raz- lični naslovi ter eno ekspresno pismo. Pošteni najditelj se vljudno prosi, da izroči to stvar proti dobri nagradi pri gospej Moser Rotovška ulica št. 6 v Celju. 1 Prü&daja »e 2 postelje iz mehkega lesa, 2 nočni omarici, 1 miza, 4 garniše, 1 stojalo za obleko, 1 kuhinjska miza s prcdali, 2 žimnice, 4 zglavne pernice, 1 pernica, 1 H- kalna deska. Za ogledati Glavni trg št. 17, III. nadstr. Dri Ani Antolinc 524 1 niin a'i hiša s hlevom se vzame takoj v najem. Ponudbe na J. B., Breg 17, Celje. 520 3-1 Dva do Stiri mSzarske pomočnike se sprejmetakoj; reflektira se naboljše stavbne in pohištva zmožne delavce. Ponudbe F. V., Breg 17, Celjc. 521 3-1 Oddala bi se mesnica na lepem prostoru, katera bo prenovljena, na zelo prometnem prostoru. Ponudbe J. B., Breg 17, Celje. 522 3-1 Pro da se 2000 kg dobrega kislegä zelja. Cena 80 K za 100 kg. Ponudbe na J. B., Breg 17., Celje. 523 3-1 LIJEPA PUT ''ca 'l ril'ca donosi njezinim posjednicima mnogo ———»»__ prednosti koli u zdravstvenom, toli u društvenom pogledu. Fellerova potpuno neškodljiva prokušana»Elsa« pomada za čuvanje i njegu kože odstranjuje nečistoče kože, sujedice, prišče, čuva proti opaljenosti, sunčanih pjega, bore, mrežotine, mrlje itd.— Lončič jače yrsti 6 kruna. Omot i poštarina se doduše računaju po- sebno ali najjeftinije. UmjeStO Škodljivill Sapuna uzimajmo za liceFellerainjanqv ¦¦ J * mliječtu sapun »Elsa«, koji je doista i danas još jako skup, ali i od iste dobrote i neškodljivosti kao prije rata. Bolji i finiji sapun za njegu kože u današnje se doba niti pomisliti ne muže. BUJNA KOSA niože se postiči samo Fellerovom »Elsa« Tanahina- _—«-——— pomadom za porast kose. JaČa kožu na glavi, za- priječuje čelavost i prerano sijedjenje. — Lončič jačje vrsti 6 kruna. Omot i poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinje. Za svagdašnju njegu tijela ™!5?Ä' SSTÄto voda za usta itd. — Cijene K l"50 po kartonu. ^slRslNI II7FTI i svuda u dženu nositi se može boli ublažujoci, OUDUm U^.C.11 hladečij 0Svežuj0či Fellera »Elsa« mentolni držak (migrcnštift). U drvenom mahumu K l-50. lzvrsno kod glavobolja, migrena, rabi se i protiv uboda zareznika. Voda za oči (collyrium) K 2'5O. Kapljice proti zubobolja K250. Pravi zagorski prsni sok proti kašlja boca K 3'-. Francovska u bocama po K 4"80 te K 12-80. ZA ŽELUDAC Prava švedska tinktura, velika boca K 7'SO, balzam (melom) mala ________ boca K 1*60. v . . l/IIRir nrl brezbolno odstraniuje l\UhJL UUI Fel]erova turistička tinktura »Elsa« (tekučina) skupa sa kistom K 3'— i turistički meiern (pla- ster) po K 3'- i K 1-50. Proti ZNOJENJ A TIJELA iNOGU Fellerov,Elsa'prašeksarešetomKl"50. KRMNI PRAŠAK ZA IVIARVU, obljubljena davno poznata i tražena vrsta opet se dobiva. Karton 2 K. Omot i poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinije, što vise se dakle na jedan puta naruči, tim se više prištedi. Naručiti treba kod ljekarnika - Eugen V. Feller, Stubica, Elsa trg 238. (Hrvatsko Zagorje). /Elsa y Piaster Stran 4. »NOVA D 0 B A« Štev. 35 IxQubil se je pes, cm doberman, rep in uäesa prirezana. Podatki o njem naj se proti dobri nagradi sporoče lilapcu liotela pri zamorcu. 518 2—1 KupS se pohištvo in bodcče žice. Ponudbe na »Trgovec«, poštno ležeče, Celje. 528 2-1 Piiden in zanesljiv hlapeo se sprejme h konjem proti dobri plači, hrani in pijači v Celju, Gaberje 21. 259 1 Proda se par lepih svinj v Dramljah Št. llj, St. 37. 525 1 liöem dobro ohranjeno damsko kolo. Po- nudbe pod »Darnsko kolo« na upravništvo tega iista. 517 2-1 Proda se štedilnik, omara za led, ena miza, omara s predali in še vcč kuhinjskili reči. Poizve se pri Matasek, Gaberje 70. 2-1 Proda se pokrit yoz (kope) takoj za 2000 K. Izve se pri gostilničarju v Nar. Domu. Istotam se proda še skoro novo kolo. 256 -27 Proda oeHakoj oprava za krojaško de- lavnico, peč z 6 cilindri, postelja in blago. Vpraša se pri Jos. Hočevar, Vrtna ulica St. 17. 514 2-2 Izgubel • se je v sredo ob 8. uri od Lju- bljanske ceste St. 16 do liotela »Mesto Dunaj« troje nedogotovljenih otročjih hIač. Pošteni najditelj naj blagovoli vrniti v hiSi na Lju- bljanski cesti St. 16. 512 2-2 IšČe se primeren lokal za mesarij-o. — Po- nudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 465 —6 Pošten zanesljiv hlnpec se sprejme takoj proti dobri plači. Vpraša se v pisarni Del- niške pivovarne v Narodnem domu. 495 3-3 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma- telič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 36716-12 NaprOdaj jje več koleseljnov in polkritih vozov. Fr. Krašovic, Št. Jur ob T. 511 3—2 Dam 50 kron tistemu, kateri mi preskrbi primerno sobo za tapetniško obrt sposobno. Naslov: Jakob Baumgartner, Gosp. ul. St. 8, Celje. * 530 3-1 Hlajhna sobica s hrano se odda so- lidnemu gospodu. Poizve se pri upr. 533 1 Gozdar in lovec z državnim izpitom, dolgoletno prakso (tudi v vrtnarstvu) vešč češk., slov. in nemškega jezika, želi (tudi kot graščinski upravitelj) premembe mesta. — Cenjene ponudbe pod »Splošno verziran« na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. 526 3-1 Strojnik kateri se je pred 14 dnevi vrnil iz ujetništva, z dobrimi večletnimi spri- čevali, išče primerne službe v kakem večjem obratu. Naslov Vodnjaška ulica št 7, Celje. 532 1 Proda se jako dobra ruska psica srednje velikosti in ena mlada koza. Naslov grajski mlin, Ponikva. 527 2—1 Pristna ljutomerska vina, stara in nova se točijo v gostiini „Na sharps Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvo- vrstno! Za obilen obisk in naročila se priporoča 519 6—1 Josip Božič trgovec z vinom in gostilničar Breg—Celje. KINO GABERJE Nedeija 13«, pondeljek 14. Rudolf kot Sherlok Holmes Veseloigra v 3 dejanjih. Nahira Drama v 3 dejanjih. V glavni vlogi igralka Durieux. Za mladino neprimerno. SliharsHa in plssbapsha obrt flnton BandeDh'odouo nasl. Gottfried Schlosser 513 1 Celje Gra&ka cesta, St. 28 prevzame vsa v to obrt spadajoča dela. 482 4-4 Pristne kranjske klobase komad po 5 in 6 kron razpošil ja od 5 kg naprej proti povzetju franko Karl Novak, Šiška, Ljubljana VII. Pri fwdki 16104-1 [g|Jg se dobivajo vsakovrstne barve, suhe in oljnate, posteklinaste (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstni čopiči po najnižjih cenah. Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel trgovino Anton a Peer v Storali* Potrudil se bodem cenj. odjemalce najbolje postreči in prosirn za obilen obisk in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Alston Naglič, frgovec Store« sol 4-3 Veletrgovina in razpüäiljnlna R. StewcM, Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekcije, čevlje, modnega, kratkega in galanlerijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. 214 52—14 Odvetnik Dr. Gustav Rosina otvori odvetniško pisarno v Brežicah na Glavnem trgu v nekdanjl Mrazovl hlši št. 11. Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. 264 StauhBHa in galant, hlsparsiioobrt Ha Jošta nasn. 243 104-29 Celje9 Graška c, 8 (nasppoti „beEega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52-3 čeuljarsho obrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dela. — KoIšeIi Martin, Grašha cesta. Delo solidno! Dnevne cene! Za ITeliko noc rozine, mandeljne, riž, kavo, testenihe, olje ter vse drugo specerijsko blago priporoča specerijska trgovina FR. KOLENC 213 VyJliJuJJli 52-13 NARODNI DOM