Ženske, moškĺ ĺn pljučni ľak Matjaž Zwitter, Ana Lína Vodušek Koliko spol vpliva na nastanek pljučnega raka? Je posľedi le kajenje, ali pa so v nastanek pljučnega raka vpleteni še drugi dejavniki? Je pri pljučnem raku kaj drugače, če zboli moški ali žęnska? Razmišljanje bova pričela s podatki epidemiologije, ki jasno kažejo na vedno večje breme pljučnegaraka pri ženskah. Med vzľočnimi dejavniki daleč prednjači kajenje, ki pa vendarle ne more pojasniti prav vseh razlik obolevanja pľi moških in ženskah. Zahip se bova pomudila pri redki skupini mladih žensk, ki niso nikoli kadile, pa so zbolele za pljučnim rakom. V zađnjem delu prispevka pa bova pľedstavila osebne izkušnje pri zdravljenju in pomoči bolnikom s pljučnim ľakom in posebej poudaľila pomen dobre komunikacije. Epidemiologija pljučnega ľakal V Sloveniji na leto za pljučnim rakom zboli okrog 1050 ljudi. Če vzamemo oba spola skupaj, je torej pljučni ľak med vsęmi ľakavimi boleznimi na prvem mestu tako po incidenci kot tudi po smľtnosti. Za nas, ki vsak dan dęlamo z bolniki, je najpomembnejša sprememba izĺazit porust incidence pljučnega raka pľi ženskah in še posebej pľi mlađih ženskah (l). Med bolniki, ki so starejši od 65 let, šę vedno iztazíto prevladujejo moški: razmerje męd moškimi in ženskami je 3 : 1. Ko pa pregledamo podatke za bolnike s pljučnim rakom, ki so mlajši od 50 let, je to razmerje le še 1,9 : 1. Mlade ženske s pljučnim rakom - to ni več prav nobenaredkost. In še enpodatek: v dvajsetih lętih, od leta l981 do leta 2001, je število moških bolnikov s pljučnim rakom poľastlo za22 oÁ, štęvilo ženskpakar za I80 % (2). Nobenega dvoma ni, da lahko ta porast pripišemo epidemiji kajenja, ki je ženske zajelanekaj desetletij kasneje kot moške (3). Z zamikom dvęh ali tľeh desetletij lTo poglavje sva povzela po članku: M. Zwitter'.Kajenje in pljučni ĺak' okno (Ljubl.), 2004, letn. 18, št. Ż, stĺ.9-|4. Prof. dr. Matjaž Zwitteľ, dr. med., Anu Ling Vodušek, dr. med. o nko l o š ki inš titut Lj ub lj an a 87 gredo ženske po isti žalostni poti' ki so jo tlakovali moški. Lopez, Collishaw in Piha opisujejo štiri obdobja epidemije kajenja (4). Prvo obdobje epiđemije je čas, ko se kajenje v populaciji šele >prijemlje<. Kadi manj kot 15 % moških in zęlo redke žęnske . Y tej fazi je danes podsaharska Afrika. Y drugem obdobju hitľo poraste odstotek kadilcev med moškimi, ki jim z zamikom enega ali dveh desetletij sledijo tudi ženske. odstotek moških smľti na račun kajenja narašča. Y tejfazi so danes Kitajska, Japonska, JugovzhodnaAzija, LatinskaAmerika in severna Afrika. Y tretjem obdobju število moških kadilcev ne narašča več' kľivulja kajenja pri moških se postopno obľne navzdol' Kljub temu še vedno narašča odstotek moških smrti zaÍad1 KaJenJa. Udstotek ľaoitk meci zenskami ostaja visok, stľmo ľaste tuoi odstoteK ženskih smľti zaľadi kajenja. Y tej fazi so danes vzhodna injužna Evropa in nekateri deli Latinske Amerike. Y četrtem obdobju upada odstotek kadilcev pri obeh spolih. Smrti na račun kajenja med moškimi so še pogoste, vęndar ne naľaščajo več; med ženskami pa ta odstotek še vedno narašča in se približuje kĺivulji za moške. Y tej fazi so danęs Seveľna Evropa, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kanada in Avstralija. % kadllc€v med odraElimi m€d vsemi umrlimi: % smrti zaľadl 70 00 50 4ł) 30 ä ĺ0 0 oío20304050ô070 so 90 ĺ00 l€tä épldémÜe ŠľIru onooBJA EPIDEMIJE KAJENJA. Pľiľejeno po Lopez in sod.' 1994 (4) {() 90 Đ ĺ0 0 4. OBDOBJE 3. OBDOBJE .Á kadllk řEd ż€nskaml 2. OBDOBJE % kadilcěv med mošklml 1. OBDO&|E a a % , , , žeĺr3klh 8mrtl -terttt-' % mośklh smÍtl 88 Kaj nam povedo te kľivulje? Sloveniji, ki se ľada ponaša z razvitostjo in evropskim načinom življenja, ne obetajo nič dobrega. Če sodimo po kadilskih navadah in obolevnosti, smo pľi moških v četľtem obdobju, pri ženskah pa žaI śe globoko v tretjem obdobju epidemije kajenja. V Sloveniji bo vsaj še đve desetletji naľaščalo število prezgodnjih smĺti, ki jih lahko pripišemo kajenju. Med žrrvami tobaka bo vse večji delež žensk. Pljučnĺ rak pľi mladĺh nekadĺlkah Naj nama bo dovoljeno , ďa na kľatko omeniva vpľašanje, na katero za zdaj ne znava odgovoriti. Pljučni rak sęveda lahko prizadene tudi nekadilce. Med bolniki s pljučnim ľakom smo imeli v zadnjemletu tľi mladę ženske v starosti pod štiridesetim letom; ena je zbolela celo pri 27 \ętih. Vse tľi so bile nekadilke, vse so imele žlezno obliko pljučnega ľaka v napredovalem stadiju in vse so dve ali trilęta prej ľodile. Sevedaje povsem mogoče, da gľe le za naključno časovno kopičenje podobnih bolnic. Res je tudi, da smo ob hudo bolni mladi materi čustveno močno pľetľeseni in se nam zato tak primer globje vtisne v spomin kot večina ostalih bolnikov. Da se rešimo ugibanja, ali gľe le za naključje alipazaposebno obliko pojavljanja pljučnega raka, pa načľtujemo retrospektivno analizo. S pomočjo Registra rukaza Slovenijo bomo zanekaj desetletij nazaj pregledali podatke zaysę,ki so pred40. letom staľosti zboleli za pljučnim rakom. V analizo bomo zajeli podatke o spolu, starosti, histološki vrsti pljučnega raka, kajenju in za ženske tudi o njihovih pľedhodnih nosečnostih' Zdravljenje z obsevanjem in s kemoteľapijo: pomen dobľe komunĺkacĺje S kirurškim zdravljenjem nimava osebnih izkušenj, zato ga tu ne bova omenjala. Sam postopek obsevanja in kemoteľapije je pri moških in ženskah enak. Razlike pa zazftamo pri komunikaciji. Seveda bľez podrobne analize vse tľditve tę vrste nekako obvisijo v zraku, saj temeljijo le na vtisih in ne na zanesljivih, meľljivih podatkih. Naj nama bo kljub "neznanstveni'' osnovi takšnega pisanja dovoljeno, da pľedstaviva nekaj vtisov. . Tako moškim kot žęnskam zelo pomaga' če pľihajajo v ambulanto skupaj, torej v paru. oba skupaj bosta razlmelaveč, manj bo nesporazumov, kaj sta jima zdľavnik in mediciska sestra povedala in|ažje bosta pogovoľ nadaljevala tudi doma. 89 Pogosto vidimo, da bolęzęn zakonca zblíža. Vse prejšnje zamere so pozabljene in skupaj najdeta novo vsebino svojega odnosa. Skĺb za obolelega paľtnerjaje pri hudo napredovali bolezni lahko celo prekomeľna. Posebej pri skrbi žene za bolnega moža pogosto vidimo nadleŽno vsiljevanje hrane, pľepoved slęheľne kapljice alkohola ali tako žeIene cigarete ter pľekomerno pozoľnost za vse, tudi za zelo obrobne znake bolezni. Ko gľe za komunikacijo, predstavljajo za zdravljenje hude ali kronične bolęzni najtežjo skupino samski moški. Najteže se znajdejo v novem položaju' ko nęnadoma niso več popolnoma samostojni in so se pľisiljeni obrniti za pomoč k drugim. Takšni moški težko priznajo svojo nemoč. Hkati so tudi žrtve ďružbe "večnih dečkov'', ki imenitno deluje v gostilni' hitro pa pozabi na tiste, ki jih ni vec za sankom. samske Żenske pa sl pogosto zgradąo kľog znancev ln prryateljev, ki jih smejo prositi za pomoč, kadar so v stiski. Strah pľed smrtjo, pa naj o njem izľecno govorimo ali ne, je nekje v ozadjuvsakega pogovora zdľavnika ali mędicinske Sestre z bolnikom s pljučnim rakom. Velika večina bolnikov ve, da gre za hudo in pogosto neozdľavljivo bolezen. Po prvem hudem šoku ob diagnozi sęveda ne smemo zanikati ľęsnosti bolezni, hkrati paje naša dolžnost tudi, da bolnika motiviramo zaboj z boleznijo. Če in dokleľ gre bolniku dobro, je tudi naš pogovoľ lažji. Pti večini bolnikov pa pride kasneje do poslabšanja bolezni in s tem tudi do ponovnega poľasta obupa. Hkľati se neredko primeľi tudi, da so priče poslabšanju ali celo smrti drugih bolnikov, s kateľimi so skupaj preživljali ure v zdľavniški čakalnici in med teľapijo v bolnišnici. Da, vsa ta na novo nastala pľijateljstva ínzavezn1śtva v bolezni so na eni stľani dobľodošla, na drugi pa tudi nevarna. Luč na koncu tunela Zdravljenje pljučnega raka ni le žalost in trpljenje. Naše in tuje raziskave pľinašajo nove možnostizdravljenja tudi tistim bolnikom, ki bi jim še pľed desętimi leti ne dali nobenega upanja. Pľav ľaziskovalno delo pa je tisto, ki nas spodbuja, da vztrajamo V enem od najbolj obremenjujočih področij onkologije. Naj nam gospe Anica, Bľeda in Milena ne zameľijo, če bomo za optimističen zaključek pľedstavili njihove zgodbe' Vse tľi so imele napľedovalega pljučnega ľaka. Vsem trem je skupno, da so trmaste in da so ves čas zdľavljenja veľjele, da bodo bolezen premagale. Sodelovale so v naših ľaziskavah - Anica v študiji kombinacije 90 dvakrat dnevnega obsevanja in kemoterapije, Breda in Milena pa v študijah novih načinov zdravljenja metastatskega pljučnega raka. Z našim znanjem, z njihovo trmasto odločenosdo, z nekaj sreče in s pomočjo odličnega dela celotnega našega zdravstvenega tima jim je uspelo. Literatuľa 1. Pompe Kiľn V, Japelj B. Tľend incidęnce pljučnega raka in kadilskih navad pri ženskah v Sloveniji. Zdrav Vestn 20001'69:679-682. 2. Register rakaza Slovenijo: Incidenca ľaka v Sloveniji 200l. onkološki inštitut, Ljubljana 2004 (in pľejšnje izdaje) 3. Pompe Kim V: Kajenje in ľak pri ženskah. V: Štabuc B, ur.: 9 Sęminar "In memoriam dľ. Dušana Reje'', Ljublj ana200l. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj pľoti raku; onkološki inštitut; Inštitut zavarovanje zdravja RS; Rdeči kľiž Slovenije 2001: 16-20 4. LopezAD, Collishaw NE, Piha T: A descriptive model of the cigarette epidemic in developed countľięs. Tobacco Contľol 3:242-247, 1994 9l