SOVZRECAH OPEHARILI BOLNICO?
1 22 nt 0179880
KRADEL, NATO PA mrvar nataša ŠE STRELJAL	časopisni oddelek nuk
Stran 21 p o L E T H E— Stran 27
TTT «NÉfiiTTIB
.['inn »j. i ;<■
turjaška 1
JT- 28 - LETO 59 - CELJE, 15.7.2004 - CENA 350 SIT - 22,5 HRK
Zlato priznanje za kakovost 2004
Najboljše Iz klasja.
"s^arSfcniuja
VSTOP PROST-PETIČ Stran 19
- nedelja 25. julij 2004 ob 11.
I e R A zrno na zrno
KURILNO ECO OIL 1 OLJE 03/4902440	
InAKUULAOO/. 0018. ure BOČ d.o.o,Tržaška 37, Maribor	
izpePLSi	
	
UVODNIK
Zbogom, slovenski film?
Ob lanskem, 6. Festivalu slovenskega filma smo y festivalskem biltenu domači film dvakrat pozdravili; za začetek z gostoljubnim dober dan, za zaključek z iskreno željo: na svidenje. Če je prvi pozdrav držal vsaj na pol, se je drugi spremenil v zbogom. Se letos Če-Ijani res poslavljamo od slovenskega fil-
. IVANA STAMEJČIČ
Glede na odločitev organizacijskega odbora 7. FSF, da Celje z mestnima ki-nodvoranama ne zadošča standardom za predvajanje slovenskega filma in da nima dovolj hotelskih zmogljivosti, bo temu res tako. Zaenkrat se še ne ve, kje bo 7. FSF, datum festivala med 15. in 18. septembrom pa ostaja nespremenjen. Ob tem pa se poraja vrsta vprašanj, saj se zdi, da so razlogi slovenskih filmarjev, zakaj iskati novega gostitelja festivala, bolj kot ne za lase privlečeni. Celje ima Mestni kino Metropol za blizu 400 gledalcev, tu je še mali Union, z malce improvizacije, iznajdljivosti in nizkimi stroški pa bi tudi v zdaj večnamenski (takšna je prav zato, ker je ob dveh multikinih, ki ju ima v Sloveniji le Celje, v mestu zmanjkalo kinoobiskovalcev) dvorani Union lahko predvajali filme. Da Celje z okolico nima dovolj nočitvenih zmogljivosti? Lepo vas prosim, koliko pa bi jih slovenski filmarji ob štirih celjskih hotelih in bližnjih okoliških zdraviliščih še potrebovali?
Bolj se zdi, da so bili filmarji lani razočarani ob polpraz-nih dvoranah, saj so v Celju po vnovični vrnitvi pričakovali vzdušje s konca 70. in 80. let, ko je mesto iz leta v leto bolj živelo in utripalo s filmom. A tudi Teden domačega filma se je začel s praznimi dvoranami, da se je film v Celju prijel, pa je bilo treba veliko načrtnega dela in truda. Pa še na nekaj ne gre pozabiti - množica se je res najprej poklonila slovenskemu, Klopčičevemu Cvetju v jeseni, potem pa zaradi vse bolj zaprte, v visoko umetnost zazrte, a negledljive domače produkcije izkazovala naklonjenost zlasti jugoslovanskemu - hrvaškemu, srbskemu in bosanskemu filmu! A o tem, se zdi, slovenski filmarji ne razmišljajo ...
Celjska lokalna oblast (z našo medijsko hišo kot soorgani-zatorjem) je lani slovenskemu filmu gostoljubno odprla vrata. Naj bo festival v Celju, kje drugje ali pa naj ga sploh ne bo, pa se ljubitelji filmske umetnosti v Celju nikakor dokončno ne poslavljajo od slovenskega filma. To so. nenazadnje, pokazali že lani, zlasti ob odličnem Pevčevem filmu Pod njenim oknom in Đuričevem Kajmaku in marmeladi.
KRATKE-SLADKE
Dva CMC-ja
V Celju imajo od prejšnjega tedna kar dve ustanovi z imenom CMC. Prva, podjetje Ceste mostovi Celje se je že krepko uveljavila ne samo v regiji, tudi v Sloveniji »mlati« krepke milijarde. Drugo, Celjski mladinski Center, so ustanovili minuli četrtek in s tem presekali agonijo dveh ustanoviteljev nekdanjega MCC-ja. Opazovalci zdaj samo upamo, da ne bo kakšen račun cestnega CMC-ja za kakšno milijardo ali dve odtaval na mladinski CMC.
A dejstvo ostaja - dvor ali dvorec ali (proračunska postavka) Spodnji grad je še vedno le - ruševina.
Dvor ali dvorec
V Celju se nikakor ne morejo zmeniti, ali bo Spodnji grad po novem Knežji dvor ali morda Knežji dvorec. Dvor se seveda sliši bolj imenitno - kot angleški dvor, na-primer. Asociira namreč na uveljavljeno inštitucijo. Tako bi lahko v Celju, napri-mer, pisali: »Na Knežjem d voru j e župan... sprej el ambasadorja ...« Kar bi se bralo povsem drugače kot napri-mer: »V Knežjem dvorcu je župan... sprejel ambasadorja ...« Dvor ah dvorec? Prava celjska hamletovska dilema.
Zdrava mesta
Na zadnji seji mestnega sveta je župan Bojan Šrot vztrajal še do sprejema sklepa, da se želi Celje vključiti v mrežo zdravih evropskih mest po merilih svetovne zdravstvene organizacije. Potem je moral na službeno pot v pobrateno Čuprijo. Zagotovo so mu tam ponudili »prasence sa sitno seckanom lukom«. Doma bo dobil le še zdravo hrano - žitarice in morda še kakšen paradižnik z rukolo.
Županska zmešnjava
Mama prejšnjega vitanjske-ga župana je prejšnji teden začudeno gledala spremenjeno podobo svojega sina Slavka Krajnca, sedanji župan Slavko Vetrih pa se ni kaj dosti zmenil za spremembo priimka. »Pa imate spet nekaj za Kratke - sladke,« je komentiral. In če ne bi do zamenjave priimkov prišlo v reportaži o hudem neurju s točo, bi se ob tem zabavali tudi drugi Vitanjčani.
Ocene škode po neurju
Neurje v Podčetrtku najbolj prizadelo vinograde, žita in koruzo - V Vitanju že prve ocene, v Laškem škodo še ocenjujejo
Podobno kot v začetku tedna v Posočju, ki ga je prizadel potres, se je že prejšnji teden leto 1998 ponovilo tudi na območju Obsotelja.
Na območju občine Podčetrtek je bilo 6. julija neurje s točo, ki po silovitosti in posledicah spominja na neurje 28. junija 1998 ter zatem še 14. septembra in 4. ter 5. novembra. Letošnje se je začelo pozno popoldne, okoli 18.15 ure, in je trajalo 30 minut. Očividci pravijo, da je ponekod toča dosegla tudi velikost kurjega jajca. Najbolj so bila prizadeta naselja Olimje, Imeno, Imenska gorča, Virštanj, Verače, Sela, Go-lobinjek, Brezovec, Lastinič, Pecelj in še nekatera druga.
V Občini Podčetrtek so takoj imenovali komisijo za oceno kmetijske škode, ki je na terenu ugotavljala stopnjo poškodovanosti posameznih kultur in območij. Igor Petovar, svetovalec za okolje in prostor občine Podčetrtek, pravi: »Ocenjujemo, da je bila močno poškodovana vsaj polovica površin občine. Največja škoda je bila v vinogradih na površini 150 do 200 hektarov, sadovnjakih, vrtninah na površini treh hektarov, na ječmenu, pšenici in koruzi in drugem. Poškodovanih je tudi 30 do 40 objektov ter več cest. Poškodovane kulture smo razdelili v tri kategorije. V prvi so žita, koruza in vinogradi poškodovani 90-odstotno, sadovnjaki in kmetijske poljščine pa celo 100-odstotno, manj poškodb je na travinju, le 20 odstotkov, in krompirju, ki je polovično uničen. V 2. kategoriji so žita, koruza in vinogradi poškodovani 70-odstotno, vrtnine 85-, vinogradi 80-, travinje 15- in krompir 40-odstotno. V 3. kategoriji so poškodbe najmanjše, na žitih 45, koruzi 40, vinogradih in sadovnjakih 40, vrtninah in poljščinah 45, travinju 10 in krompirju 20 odstotkov.«
Po prvi oceni takoj po neurju bo komisija ta teden na terenu znova ocenila škodo. »Čakamo tudi na konkretna navodila države ter na obrazce za prijavo škode. Nič ne želimo delati sami, da ne bi naredili česa narobe. Ocenjujemo, da bo okoli 200 občanov prijavilo škodo. Poročilo o prvi oceni škode smo že po-
Jože Tovornik s Trobnega Dola ima zgolj n:
slali celjski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje,« še dodaja Petovar.
Manj škode je tokrat neurje s točo povzročilo v sosednji občini Kozje. Župan Andrej Kocman škodo ocenjuje na 10 do 20 odstotkov, še najhuje pa je bilo od naselja Vojsko proti Koprivnici na meji z občino Krško ter na Bučki Gorči. V občini že zbirajo prijave prizadetih, škodo pa bodo poplačali kar iz proračuna, saj je za pomoč države. le-ta premajhna.
Skoda po neurju v Vitanju
Neurje s točo je prejšnji torek v velikem delu vitanjske občine za sabo pustilo pravo opustošenje. Prve ocene o škodi in potrebnih sredstvih za njeno odpravo so v občini že naredili.
Za odpravo posledic na poškodovanih cestah bodo potrebovali 20 milijonov tolarjev, od tega manjši del, 3 milijone, za popravilo glavnih cest. Škoda na lokalnih cestah in javnih poteh je bistveno večja, saj dosega 17 milijonov tolarjev. Približno tolikšna kot na infrastrukturi je tudi škoda v kmetijstvu. Čeprav bodo v občini vsa razpo-
eni njivi za okoli 300 tisoč tolarjev škode.
ložljiva sredstva namenili za odpravo posledic neurja, to ne bo zadoščalo, zato pričakujejo pomoč države.
Laško škodo še ocenjuje
Poleg treh večjih plazov zaradi neurja, je toča največ posledic pustila na kmetijskih površinah v Trobnem Dolu, Blatnem Vrhu, Velikih Grahovšah, Laški vasi, Žigonu ter na območju KS Vrh nad Laškim.
Kolikšna je končna ocena škode, še ni znano, Sandra Barachini iz urada župana laške občine pa se boji, da jo Uprava RS za zaščito in reševanje ne bo ocenila tako visoko, kar pomeni, da krajani ne bodo upravičeni do povračila škode. Ljudje pripovedujejo, da kot oreh velike toče, ki bi povzročila toliko škode, doslej še niso imeli. Na mladi koruzi je, na primer, le pri enem kmetu naredila za več kot 500 tisoč tolarjev škode. Pri domačiji Salobir so curki vode dvigovali balirano seno in vdrli v spodnje prostore hiše, zaradi neurja pa je poškodovanih tudi več makadamskih in celo asfaltnih cest in bankin.
TV, MBP, RP
Do novih poslancev 3. oktobra
Predsednik republike Janez Drnovšek je v petek za datum letošnjih volitev v državni zbor določil nedeljo, 3. oktobra. Volitve bodo razpisane 26. julija, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila.
Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se bo tako uradno začela po poletnih počitnicah, 3. septembra, čas za vložitev kandidatnih list pa se bo iztekel 8. septembra. Jesenske volitve bodo četrte parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije. Stranke se te dni že pripravljajo nanje; določajo izhodišča svojih volilnih kampanj ter sestavljajo kandidatne liste, vendar je pričakovati, da bodo imena kandi-
datov javno objavljena šele v začetku septembra, ko jih bodo tudi dokončno potrdili najvišji strankarski organi.
Vseeno pa na Celjskem že kroži nekaj znanih imen, ki se bodo jeseni bolj ali manj zanesljivo potegovala za naklonjenost volivcev. Javno sta svoji kandidaturi napovedala žalski župan Lojze Pose-
del (LDS) in pevec skupine Mi2 Jernej Dirnbek (ZLSD), kandidirala naj bi večina sedanjih državnozborskih poslancev ter vsi LDS-ovski ministri v zdajšnji vladi (Slavko Gaber, Matej Lahovnik, Milan Cvikl), prav tako Andreja Rihter (ZLSD), celjski župan Bojan Šrot (SLS) pa se menda še ni dokončno odločil. Javno, a še neuradno
svojo kandidaturo napoveduje TV-novinar Janko Šopar (SNS), javnost pa je presenetila v začetku tedna napovedana kandidatura novinarja Mira Petka, ki se bo za naklonjenost volivcev potegoval kot neodvisni kandidat na listi SDS v dveh koroških volilnih okrajih v 5. volilni enoti s sedežem v Celju.
IVANA STAMEJČIČ
Prevzem aparata za novorojenčke
V celjski bolnišnici bo danes slovesnost ob uspešnem zaključku dobrodelne akcije za zbiranje sredstev za nakup novega ultrazvočnega aparata za diagnosticiranje novorojenčkov na odseku za neonatalno pediatrijo ginekološko porodniškega oddelka. V dobrih petih mesecih je 118 donatorjev zbralo denar v višini dobrih 11 milijonov tolarjev za nakup aparata japonske firme ALOKA 3500 z ustreznimi tipali ža izvajanje ultrazvočnih preiskav novorojenčkov. Na današnji priložnostni slovesnosti se bodo zahvalili donator-jem, ki so s svojimi prispevki ali dejanji omogočili uresničitev tega projekta. TV
Spet potres v Posočju
Tudi marsikateri prebivalec s Celjskega je v ponedeljek popoldne začudi močan potres, ki je najhujšo škodo povzročil v Posočju.
Potresni sunek z epicentrom približno štiri kilometre severno od Kobarida je povzročil precejšnjo gmotno škodo, saj naj bi bilo poškodovanih približno 500 objektov. Med njimi so tudi objekti, ki so bili prizadeti in nato obnovljeni po rušilnem potresu pred šestimi leti. Potres je zahteval tudi smrtno žrtev, saj je padajoče skalovje na severnem pobočju Krna pod seboj pokopalo italijanskega planinca. Po zadnjih podatkih je bilo v potresu sedem ranjenih.
Seizmologi so tudi ponoči in v torkovem jutru zabeležili precej potresnih sunkov na območju Kobarida, vendar je bila njihova magnituda nižja od ponedeljkovega potresa z magnitudo 4,9 stopnje po Rih-terjevi lestvici.
Ustanovljen
Celjski mladinski center
Celjski mestni svet je na zadnji seji presekal agonijo ustanoviteljstva nad celjskim zavodom Mladinski center Celje. Z odlokom je kot edini ustanovitelj ustanovil Celjski mladinski center in mu za delovanje v tem letu zagotovil 18 milijonov tolarjev proračunskega denarja.
Za vršilca dolžnosti novoustanovljenega zavoda za obdobje največ enega leta oziroma do imenovanja direktorja v skladu z javnim razpisom je mestni svet imenoval Primoža Brvarja. Spor med dvema frakcijama dosedanjega drugega ustanovitelja - Kluba študentov celjske regije -je tako presekan. Še vedno pa je vprašanje, ali bo nov celjski mladinski center lahko opravljal tudi storitve študentskega servisa. Za to dejavnost mora namreč pridobiti koncesijo, ki jo podeljuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.	BS
S katero hrano smo se okužili?
Hitreje do odgovora s pomočjo najsodobnejše metode, ki so jo razvili v mikrobiološkem laboratoriju ZZV Celje
Okužbe s hrano so v Sloveniji pogoste, še zlasti tiste, ki jih povzročajo bakterije salmonele. Neredko povzročijo prave male epidemije, zato je zelo pomembno, da strokovnjaki čimprej odkrijejo, v katerem živilu se skriva povzročitelj. Pri tem so naredili pomemben korak naprej v mikrobiološkem laboratorij u Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje, kjer so razvili zahtevne preiskovalne metode, ki jih bodo opravljali za vso državo.
Metodo sta razvila Tjaša Žohar Čretnik, dr. med., specialistka mikrobiologije in vodja medicinske mikrobiologije v zavodu, in Bt)rut Juteršek, univ. dipl. mikrobiolog, analitik v laboratoriju za molekularne metode. »Dovolj hitro smo se začeli zavedati prednosti modernih molekularnih metod na področju mikrobiologije. Omogočili smo zahtevno usposabljanje in investirali v potrebno opremo. Veseli smo, da smo se na ravni države dogovorili, da bo tipizacijo salmonel za potrebe javnega zdravstva opravljal celjski mikrobiološki laboratorij. S tem smo tudi v praksi začeli izvajati
Borut Juteršek in
večkrat zaželeno delitev dela, saj je na tako majhnem prostoru, kot je slovenski, nesmiselno, da bi vsak izvajal vse, ampak se je treba za zahtevne preiskave dogovoriti, kdo jih bo razvil in potem izvajal za vse,« je povedal mag. Ivan Eržen, dr. med., direktor ZZV Celje.
Celjski laboratorij bo torej v primerih epidemij izvajal za vso državo tisti del preiskav, ki se nanaša na odkrivanje sorodnosti med salmonelami. Na ta način lahko bistveno hitreje ugotovijo, katero živilo je vir okužbe tudi v primerih, če
Tjaša Žohar Čretnik
so salmonele dokazali v več različnih vzorcih. Z ugotovitvijo izvora okužbe pa je mogoče vzroke sistematično odpraviti in s tem preprečiti nove primere bolez-
Protesta ni bilo
Za sredo napovedanega protesta avtobusnih prevoznikov, ki naj bi za štiri ure ustavili vse linijske prevoze z avtobusi, ni bilo. Za štirinajstdnevni odlog protesta so se odločili v ponedeljek, na sestanku v okviru svoje sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Po oceni avtobusnih prevoznikov je bil protest minulo sredo uspešen, saj so opozorili javnost na problematiko javnega linijskega prevoza potnikov. Kljub temu pa še niso zadovoljni z napovedanimi ukrepi vlade, ki ne pristaja na njihovo zahtevo, da bi od septembra do konca leta subvencionirala avtobusne prevoze ^ 100 tolarji na prevožen kilometer. Le to bi namreč omogočilo znižanje zdaj previsokih cen, ki odvračajo potnike od prevozov z avtobusi. Prevozniki zato pričakujejo nov sestanek z ministrom za promet Markom Pavliho, ki jim ponuja 50 tolarjev na prevožen kilometer, kar naj bi po njegovi oceni zadostovalo do pričetka prihodnjega leta, ko naj bi problematiko reševali drugače, s podelitvijo koncesij. Na podlagi sprejete uredbe morajo namreč biti do konca avgusta podpisane koncesijske pogodbe med javno gospodarsko službo in avtobusnimi prevozniki, te pa morajo vsebovati tudi predlagan povišan znesek subvencije.	BS
Naraščanja okužb s hrano in večjo pojavnost okužb s salmonelami pripisujejo na ZZV Celje predvsem pomanjkljivostim ^sodobnega načina pridelave, predelave in priprave hrane. Potrošnikom priporočajo posebno pozornost pri izbiri in pripravi hrane živalskega izvora, zlasti perutninskega mesa. Potrebna je temeljita toplotna obdelava mesa. Obenem je treba skrbeti, da ne bi surova živila prišla v stik z že pripravljenimi živili. Na ta način je mogoče tudi okuženo živilo pripraviti tako, da je varno za uživanje.
Doslej so v celjskem laboratoriju že pomagali razjasniti dve epidemiji, povzročeni zaradi okužbe s salmonelami, metoda pa je uporabna tudi za tipizacijo vseh ostalih bakterij. V zavodu poudarjajo, daje uvedba teh metod izjemno pomembna za epidemiologe, zdravstvene inšpektorje ter potrošnike, uporabna pa je tudi na področju veterinarske medici-ne- MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ
Fakinova razrešitev Je bila zakonita
Delovno sodišče v Celju je zavrnilo tožbeni zahtevek nekdanjega direktorja celjske bolnišnice Sama Fa-kina, da razveljavi sklep sveta zavoda, s katerim je bil 2. oktobra 2002 razrešen s funkcije direktorja. Razsodilo je tudi, da mora povrniti bolnišnici pravdne stroške v višini nekaj več kot 266 tisoč tolarjev.
S takšno odločitvijo je delovno sodišče v bistvu potrdilo upravičenost očitkov, za-
radi katerih je svet zavoda Sama Fakina razrešil. Glavna očitka sta bila neustrezno po-slovodenje in predpisovanje zdravila Eritropoetin na oddelku za dializo v nasprotju s predpisi. Očitah so mu še, da je s svojim načinom komuniciranja z zaposlenimi ter izjavami za javnost vplival na izredno slabe medsebojne odnose v bolnišnici.
Samo Fakin je nasprotno menil, da so takšni zaključki sveta zavoda zmotni ter da
je bil razrešen nezakonito. Ob tem bi naj bolnišnica zakrivila več procesnih napak, kršena pa naj bi bila tudi njegova pravica do obrambe. Tožbo proti bolnišnici je med drugim utemeljeval s tem, da mu nikoli niso očitali neustreznega načina poslovode-nja, da zdravila Eritropoetin ni nikoli sam predpisoval in da bolnišnica zaradi tega sploh še ni utrpela škode.
Delovno sodišče ni ugotovilo procesnih kršitev, meni-
lo pa je tudi, da sta bila oba razrešitvena razloga dokazana. Tožbeni zahtevek Sama Fakina je zato zavrnilo.
Sodba Še ni pravnomočna. Kot je napovedal odvetnik Sama Fakina Joško Gregorovič, bodo zoper sodbo celjskega delovnega sodišča vložili pritožbo. Na razplet bo torej treba počakati do odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, morda pa celo vrhovnega sodišča.
MBP
Skisani obraz Boruta Pahorja potem, ko je postal eden od sedmih zmagovalcev prvih evropskih volitev na naših tleh, je postal del zgodovine, zdaj že nekdanji predsednik državnega zbora (DZ) pa je pred dnevi odprl srce in izlil svojo bolečino.
KJE SO NASI POSLANCI?
Nesrečne ljubezni
bor za gospodarstvo, velja med kolegi za priljubljenega in spravljivega, zato je njegovo trimesečno imenovanje na čelo DZ mfnilo brez presenečenj in v splošno zadovoljstvo. Celo Janez Janša je zmogel samo žuganje, da »bi Feriju Horvatu lahko marsikaj očitali, vendar nismo«. Pahor je svojemu nasledniku v zibko položil nasvet o potrpežljivosti.
Zato pa se je tresla gora ob volitvah podpredsednika DZ, saj je odstopil tudi Miha Brejc (SDS), ki bo s Pahorjem med evroposlan-ci branil slovenske koristi in vrednote. Po poslovniku DZ ima največja opozicijska stranka pravico do enega podpredsedniškega mesta od treh, zato je po Brejčevem odhodu imela SDS možnost predlagati kandidata. Seveda je čast pripadla nikomur drugem kot novopečenemu poslancu SDS Dimitriju Ruplu, kar je povzročilo ljubosumen bes v vrstah LDS, od koder je Rupel prebegnil v nov objem.
Pred oddajanjem listkov se je začelo kupčkanje po hodnikih, Diaci pa je v imenu SMS razglasil, da zaradi politične korektnosti podpirajo Ruplovo kandidaturo saj je samo od SDS odvisno, koga bodo predlagali. Na koncu so jezno pihali v opoziciji, saj je bivšega zunanjega ministra podprlo 42 kolegic in kolegov (potreboval bi 46 glasov), proti pa jih je bilo le pet (kar so napovedali v SNS), čeprav je bilo v igri 84 glasovnic. »Vzeti glasovnice in se ne udeležiti glasovanja je nedemokratično," je menil Rupel in za svojo nekdanjo stranko LDS dejal, da ob--žaluje, »ker so ti ljudje na tako odgovornih položajih, tej državi vladajo in se prepuščajo zameram, maščevanju.« Janša pa je pristavil, da gre za žalosten dogodek za parlament, po njegovem pa je »na oblasti stranka, ki ne spoštuje pravnega reda, je arogantna, maščevalna in zamerljiva«.
Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je potrdil,^ da so se vzdržali glasovanja, vendar pa ne zaradi maščevanje. »SDS je arogantno pokazala, da ji ni mar za politično higieno. Podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski stranki, vendar je prav, da je ta kandidat tudi izvoljen na tej Usti. Takega cinizma, kot si ga je privoščil predsednik SDS, ni mogoče tolerirati. Mi se ne damo izigravati in tudi v prihodnje ne nameravamo podpreti Rupla za podpredsednika DZ,« je poudaril Anderlič. Toliko nesrečne ljubezni, da se je v grozi stresla zemlja. SEBASTIJAN KOPUŠAR
Borut Pahor
»Funkcija predsednika DZ je bila ljubezen na prvi pogled, ki je trajala vse do danes. Bil sem ji predan, ta čas pa mi bo ostal v spominu kot štiri lepa in uspešna leta,« je kot novopečeni ločenec še naprej tiho obžaloval selitev v Bruselj. In dodal, da je vedno spoštljivo ravnal s svojo ljubico, saj je kljub kakšnemu spodrsljaju svojemu nasledniku prepustil pozitivno dediščino.
Neomadeževanost mu priznavajo tudi v opoziciji. »Pahorju moramo priznati, da se je vedno zavzemal za ugled DZ, ki je ključna institucija demokratična ureditve države. Vedno se je zavedal, da je parlament naravni kraj, v katerem pride do izraza različnost pogledov in stališč, ki prevladujejo v političnem prostoru na Slovenskem. Tega se je zavedal mnogo bolje kot velika koalicija pod vodstvom LDS, kateri pripada,« je menil predsednik NSi Andrej Bajuk.
Feri Horvat
Opozicija je z razumevanjem sprejela tudi kandidaturo poslanca ZLSD Ferija Horvata za Pahorjevega naslednika, pomisleke so po besedah šentjurskega poslanca Marka Diacija imeli le v stranki mladih. Horvat, ki je doslej vodil poslanski od-
Raje v banko
Mimoidoče na celjskih ulicah smo vprašali, ali se je njihovo zaupanje do bankomatov kaj omajalo ter kaj bi storili, če jim bankomat ne bi vrnil bančne kartice.
Na bankomat po tuj denar
V Celju v enem dnevu dva primera zlorabe bankomatov -osumljenec na sliki?
Goljufi so se spet spravili nad bankomate. Najprej so prostostoječe odnašali ali nanje nameščali kamere, s katerimi so posneli uporabnikovo osebno številko bančne kartice, tokrat je na dan prišel nov primer zlorabe, tako imenovana libanonska zanka. .
Na tak način je neznanec minuli četrtek ogoljufal žensko na bankomatu na počivališču Lopata na avtocesti Ce-lje-Ljubljana. Ženska je želela dvigniti denár, ker pa tega po večkratnih poskusih ni mogla, je odšla, kartica pa je ostala v bankomatu. Moški naj bi kasneje kartico izvlekel, z njo pa tudi 99 tisočakov z žen-skinega računa. Podoben primer se je istega dne zgodil na zunanjem bankomatu centra Interspar na Mariborski cesti v Celju. Lastnica kartice je hotela dvigniti denar, bankomat pa ji kartice ni vrnil. Njej je po vsej verjetnosti isti neznanec z računa vzel sto tisočakov. Primer je prišel v roke policistov, ki neznanega storilca še iščejo, ker pa domnevajo, da gre za moškega na sliki, prosijo vse, ki bi ga poznali, naj pokličejo na 113 ali na anonimno številko policije 080 1200.
Pri libanonski zanki (leba-nese loop) storilec v čitalec bankomata namesti plastičen trak ali pa laks, s katerim kartico zadrži v čitalcu tako, da je bankomat ne more potisniti iz reže in s tem vrniti uporabniku. Ko stranka zapusti bankomat, storilec kartico brez težav potegne iz či-talca. Ob nameščenem traku-ali laksu na bankomatu potrebuje le še PIN kodo. Le-to lahko vidi, če uporabniku stoji za hrbtom in opazuje tipkovnico bankomata, lahko
namesti tudi kamero ali pa si pomaga z ogledalom. »Glede na izkušnje iz tujine pri tej vrsti zlorabe storilec pogosto stoji ob bankomatu in pristopi k uporabniku, se predstavi kot bančni delavec in mu svetuje, da naj ponovno vnese PIN z obrazložitvijo, da mu bo pomagal prekiniti transakcijo, da bo bankomat vrnil kartico,« nam je razlagal Tomaž Borštner, direktor Bankarta, podjetja, ki
se ukvarja z bankomatskim načinom poslovanja. V Ljubljani denimo, kjer se je pred dnevi zgodil tak primer, ni nihče pristopil k uporabniku, ampak je bilo na bankomatu obvestilo na papirju, »da ima bankomat težave in naj zato stranka večkrat vpiše PIN, v kolikor ne bo dobila kartice, pa naj ie po dveh dneh javi v poslovalnici«. Na osnovi tega so v Bankartu sklepali, da je storilec stal v
Ste ga prepoznali?
Na spletnih straneh slovenske policije so objavili opis in fotografije domnevnega storilca kaznivega dejanja, povezanega z zlorabami bančnih avtomatov v Sloveniji. Občani, ki bi osebo poznali ali prepoznali, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na 113.
Moški je star med 40 in 50 let, visok okoli 175 -180 centimetrov, čokate postave in krajših svetlo rjavih las. Občasno nosi očala in slamnat klobuk, oblečen pa naj bi bil v kapri hlače modre barve, svetlo rumeno polo majico in brezrokavnik, obut pa v športne copate bele barve.
Kdo je domnevni*
bližini uporabnika in opazoval vnos kode.
Za ta način zlorabe je značilno tudi to, da bančni avtomat kartice ne vrne, hkrati pa se na zaslonu ne pokaže obvestilo, da je avtomat kartico zadržal z navodilom, da naj se komitent oglasi na svoji bančni enoti, kar pa je zelo pomembno. Na tak način lahko občani spoznajo, da grç za prevaro.
Ali obstaja sploh kakšen sistem, ki bi v trenutku zlorabe opozoril, da je nekaj narobe? »Bankomat je stroj in čitalec se lahko pokvari. Sistema, ki bi zaznal zlorabo, ni, zato je zelo pomembno, da imetnik, ko ne dobi kartice nazaj, pokliče Bankart ali poslovalnico svoje banke, kjer lahko preverimo, kaj se je zgodilo s kartico. Bankomat kartice ne zadrži le zaradi strojne okvare ali zlorabe, ampak tudi zaradi večkratnega vnosa napačne osebne številke ali pa če je kartica blokirana. Ko dobimo tak klic, zadevo preverimo in ugotovimo, zakaj je bila odvzeta in na podlagi tega se lahko vidi, ali je šlo za sum zlorabe,« navaja Boršter.
Na večjo previdnost pri dvigovanju denarja na bančnih avtomatih opozarjajo tudi celjski policisti: »Občani naj ravnajo le v skladu z navodili, ki se izpišejo na ekranu bankomata. Če zaznajo kakršne koli nepravilnosti, ki zanj niso značilne, naj o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma 113.« Občani lahko pokličejo tudi na svojo matično banko ali telefonsko številko av-torizacijskega centra Bankarta 01 583 4183.
Kaj pa banke?
Na varno uporabo bančno-plačilnih kartic banke pogosto opozarjajo. Pred dnevi so komitenti na bančnih okencih lahko opazili drobno zloženko, v kateri so navedeni nekateri primeri zlorabe bančnih kartic in postopki, kako v takšnih primerih ravnati. »Stranke po zadnjih aferah večkrat sprašujejo o varnosti uporabe bankomata,« pravi Sabina Koleša z oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Celje. »Pri nas smo takoj, ko se je zloraba pojavila, začeli obveščati ljudi o vrstah zlorab.«
Pri dveh primerih, ki sta se prejšnji teden zgodila v Celju, je nenavadno tudi to, da so kriminalci osebi »olajšali« kar za skoraj 100 tisočakov, kar je več, kot znaša povprečni dnevni limit gotovinskega dviga. »Limit za standardni račun res znaša 50 ti-
soč tolarjev,« pravi Sabina Koleša, »vendar je pri nekaterih računih lahko tudi višji oziroma nižji. Možno pa je tudi, da so zlikovci dvig opravili v dveh dneh.«
Kdaj nas lahko preseneti kakšna »nova« zanka, je težko predvideti. Banke takšne trende sicer spremljajo, predvsem preko Bankarta in pooblaščenih serviserjev. Vendar obstaja še ena skrita težava. Če bi banke predčasno objavljale vse podrobnosti o kriminalnih novitetah, bi s tem pomagale ne le komitentom, pač pa tudi »nasprotni strani«, ki bi lahko na ta način izpilila svoje pomanjkljivosti. Zato je najboljša preventiva še vedno znana, kar pomeni - skrivajte svojo osebno številko, pazite na ljudi, ki vam gledajo čez ramo, bodite pozorni na spremembe
Albin Tkalec: »Jaz sploh ne dvigujem denarja na bankomatih. Ves denar dvignem v banki, kar se mi zdi veliko bolje, ker mi ni treba zapisovati stanja na računu, ampak mi vse uredijo v banki. S tovrstnimi krajami si ne delam problemov. Na bankomatih je že sedaj polno nalepk, tako da ne moreš vedeti, ali je kaj nastavljeno ali ne.«
Anica Podgoršek: »Ravnokar sem dobila kartico, tako da na bankomatu še nikoli nisem dvigovala denarja. Strah? Kaj moremo, tudi to bomo morali sprejeti. Vem pa, da je treba takoj prijaviti, če bankomat ne vrne kartice, in da ne smem zapustiti bankomata, dokler kartice ne zablokirajo.«
Gregor Ciziej: »Odkar se to dogaja tudi v Celju,-me je res kar malce strah. Če bi se mi kaj takega zgodilo, bi verjetno počakal pri bankomatu in poklical na številke, ki so napisane na bankomatih, ter prijavil problem. Toda zaenkrat na srečo s tem še nisem imel težav.«
Lea Kolar: »Malce me je že strah dvigovati denar na bankomatu, sploh zdaj, ko so tovrstni tatovi prišli tudi v Celje. Če mi bankomat kartice ne bi vrnil, bi šla v banko in jo preklicala. Pred leti se mi je to že zgodilo, le da takrat zadeva ni bila povezana s krajo.«
BA, foto: AŠ
bankomata ter ne nasedajte listkom z navodili o večkratnem vnosu PIN kode . in osebam, ki so se kot »bančni uslužbenci« znašli pred vami.
Postavlja pa se še eno vprašanje. Vse tovrstne zlorabe namreč prihajajo iz tujine, na kar so opozarjali policisti že pred časom tudi v primerih kamer na bankomatih in tatvin pro-stostoječih bankomatov. Je takšne goljufije res težko predvideti in ali bi odgovorni zato kljub vsemu lahko pravočasno poskrbeli za ustrezno varnost? Jih bodo goljufi s kakšno novo kopirano goljufijo spet prehiteli?
SIMONA ŠOLINIČ ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
Kaj bo z asfaltno bazo v Planinski vasi?
Del krajanov še vedno nasprotuje asfaltni bazi, drugi vidijo v objektu razvojno možnost za Kozjansko
Za morebitno pridobitev gradbenega dovoljenja - pred šestimi leti je šlo za črno gradnjo - potrebuje investitor asfaltne baze v Planinski vasi Mirko Kovač le še pozitivno oceno presoje vplivov na okolje. Ali pa bo asfaltna baza v kratkem tudi resnično začela obratovati, še vedno ni jasno.
V prostorih Upravne enote Šentjur je bila od konca junija na ogled projektna dokumentacija s poročilom o presoji vplivov baze na okolje, na v ponedeljek sklicani razpravi pa so skušali dokončno razrešiti vsa odprta vprašanja. V Šentvidu pri Planini se je namreč z javnim zaslišanjem investitorja Mirka Kovača, na katerem so sodelovali tudi predstavniki podjetja, ki je izdelalo poročilo o presoji vplivov baze na okolje, Upravne enote Šentjur, krajani Planinske vasi in ostali zainteresirani, zaključila javna razgrnitev projektne dokumentacije za legalizacijo asfaltne baze.
Asfalt ne sodi na kmetijsko območje
A konec zapletov še ni tako blizu, saj mnogo krajanov asfaltni bazi nasprotuje. To so povzeli tudi v svojem odgovoru na presojo vprašanj o okolj-
Konca zapletov z asfaltno bazo v Planinski vasi še ni videti. Postopek teče, pri čemer bo morda asfaltna baza legalizirana tudi brez privolitve sosedov. A če gre verjeti nekaterim izrečenim grožnjam, bo to gotovo začetek nove zgodbe. Napetosti med obema strujama so zaenkrat, kot kaže, še vedno nepremostljive.
ski problematiki, ki so ga pripravili z zunanjo pomočjo in ga je podprlo 31 prebivalcev Planinske vasi. Franc Bohinc je dejal, da se bodo upirali legalizaciji asfaltne baze, saj v ta prostor enostavno ne sodi. Prepričan je, da bi morali bazo postaviti kje drugje, izven naselja, kjer ne bi nikogar
motila. V ekološkem poročilu, ki ga je pripravil skupaj z Zvezo ekoloških gibanj Slovenije, predvsem s Karlom Lipičem, so ugotovili, da baza uporablja zastarelo tehnologijo, da ni poskrbljeno za odtok nevarnih snovi, kar bo vse kvarno vplivalo na zaščiteni izvir Bistrice, floro in favno
območja ter Glijo jamo. Posledice bi škodile Kozjanskemu parku in povzročile upad-kvalitete življenja bližnjih prebivalcev. Vendar je stroka večino teh kritik že med razpravo označila za neutemeljene in zavajujo-če, saj so nekateri filtri že nameščeni, nekateri pa še bodo, prav tako ne bo večjih vplivov na okolje, ker se pri izdelavi asfalta ne uporablja prav veliko škodljivih snovi. Posredno je ogrožen le en rov Glije jame, ker gre čezenj del ceste in bi ga lahko poškodoval povečan promet. TUdi onesnaževanje s hrupom ne bo tako hudo, sploh, ko bo dokončno nameščena zvočna izolacija.
Baza je lahko razvojna priložnost
Bolj pozitivno je mnenje Janje Kolar s Planine, saj se je v razpravi izkazala kot neformalna zastopnica krajanov, ki podpirajo Kovačeva prizadevanja za legalizacijo baze. Pravi, da je takšna baza za Kozjansko zelo pomembna, saj bi odprla približno 30 delovnih mest, s tem pa mladim ponudila možnost, da ostanejo v teh krajih in si ne iščejo kruha v Celju, Sevnici ali Ljubljani. Opozorila je tudi na nevarnost, ki jo predstavlja EU za malo kmetijs-
tvo. In ker je Kozjansko predvsem kmetijska regija, opozarja, da bodo preživele le večje kmetije, male pa bodo najverjetneje propadle. Zato je treba poiskati nove razvojne možnosti za regijo. »Asfaltna baza je ena od njih, pod pogojem, da izpolni vse zakonsko določene kriterije, predvsem ekološke.«
Zapletov še ni konec
Ponedeljkovo razpravo je vodil vodja oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo UE Šentjur Robert Brežan, ki je na koncu poudaril, da so razrešili nekaj vprašanj in hkrati odprli tudi nekaj novih. Izpostavljeno je bilo Bohinčevo poročilo ter ugotovitev, da je obstoječe vodovodno omrežje za bazo neustrezno, saj ne zagotavlja dovolj močnega pritiska. Privolitev upravljavcev lokalnega vodovoda za priključitev baze je bila sicer prej pozitivna, vendar kot kaže bolj zaradi znan-stev kot zaradi dejanske ustreznosti. Ta neustreznost je tako odprla nekaj novih težav, zlasti z vidika požarne varnosti. »Kakorkoli že,« pravi Brežan, »upravni postopek teče in stopili smo vsaj na prvo stopnico do dokončne rešitve problemov z asfaltno bazo v Planinski vasi.«
SG, foto: MN
Konec maratonskega procesa
Bo Občina Dobrna plačala tožniku 6 ali do 21 milijonov tolarjev? - Prvi takšen primer v državi
Pod Paškim Kozjakom so ogorčeni. Občina Dobrna mora za 17 let star greh nekdanje celjske občine plačati kot njena pravna naslednica od 6 do 21 milijonov tolarjev (točni znesek še ni znan). Za greh, zaradi katerega je trajal sodni postopek nič manj kot dvanajst let.
Težave občana Vinka Štra-vsa iz Zavrha nad Dobrno so se začele pred dobrim desetletjem, ko je nekdanja velika Občina Celje opravila slabo rekonstrukcijo vaške ceste. Kljub temu, da je bil Štravs celo blagajnik odbora za gradnjo te ceste. Zaradi meteorne vode se je pojavilo plazenje, ki je začelo ogrožati predvsem njegovo večnamensko gospodarsko poslopje (v izmeri 40 kvadratnih metrov) ter mu povzročati škodo. Na odstranitev vzrokov je zaman čakal
Občinski svet Dobrne, ki je v ponedeljek obravnaval položaj po izgubljeni tožbi proti tožniku Vinku Štravsu, je ponovno izrazil domnevo, da je njegov večnamenski gospodarski objekt črna gradnja. Zato nameravajo nekateri svetniki prijaviti primer gradbeni inšpekciji.
Lastnik Štravs črno gradnjo vsa leta zanika.
pet let. Leta 1992 je zahteval s tožbo, ki jo je vložil proti Občini Celje, Komunali Celje ter izvajalcu, odstranitev škodne nevarnosti ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
In sodni mlini so zamleli. Od leta 1998 je tožil vse občine pravne naslednice nekdanje skupne celjske občine ter javno podjetje Komunala Celje. Od takrat je zahteval že povrnitev škode v denarju. Dobrna, ki je po ločitvi od Celja nekaj časa sodila v novo Občino Vojnik, je vstopila v pravdo kot samostojna pred štirimi leti.
Občina Dobrna je sodišču skušala dokazati, da se tož-nikove nepremičnine nahajajo na splošno plazovitem območju, zaradi česar škoda naj ne bi bila le posledica slabe rekonstrukcije ceste. Občina je prav tako ugovarjala, da naj bi tožnik gradil brez ustreznih upravnih dovoljenj ter na način, ki za pla-zovito območje ni strokoven. Prav tako bi bilo mogoče, po lanskem mnenju sodne izvedenke gradbene stroke Rata-jeve, objekt sanirati (za 571 tisoč tolarjev). Občina je imela še nekaj drugih ugovorov.
Med tožbo proti Občini Dobrna so imeli besedo predvsem izvedenci. Sodni izvedenec Rihteršič, ki je med vsemi dal najbolj prav Štravso-vi trditvi, je ocenil, je mogo-
če 80 odstotkov vzrokov za plazenje pripisati rekonstrukciji lokalne ceste. Pri tem je Občino Dobrna med drugim motilo, da Rihteršiču ni bil znan plaz iz leta 1954, ki naj bi dobrih sto metrov stran od Štravsovega gospodarskega poslopja odnesel v dolino Olenškovo kmetijo.
Predlani ter v prvih mesecih preteklega leta si je občinsko vodstvo prizadevalo odkupiti vse nepremičnine tožnika ter tako naročilo cenitev. S predlogom odkupa ni uspelo, saj se Štravs s plačilom kupnine v petih letih (družina bi se morala izseliti v roku enega leta po poplačilu zadnjega deleža kupnine) ni strinjal. Prav tako se ni strinjal občinski svet, ki je zahteval nadaljevanje pravde.
Šok za šokom
Nato so doživéli v občinski stavbi maja lani prvi Šok. Prvostopenjsko sodišče je prisodilo tožniku Vinku Štravsu vseh 699 tisoč tolarjev odškodnine ter zakonite zamudne obresti vse od leta 1992. Prav tako je občini naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 925 tisoč tolarjev, skupaj z zakonitmi zamudnimi obrestmi od maja lani. Občina se je takoj pritožila ter opozorila na nevz-držnost stališča o celotni od-
Majhno, 40 kvadratnih metrov veliko večnamensko poslopje Vinka Štra-vsa v Zavrhu nad Dobrno. Ogroža ga plaz, ki ga je povzročilo nestrokovno delo celjskih občinarjev pred sedemnajstimi leti.
govornosti, imela je pripombe glede zamudnih obresti...
Letos so sodni mlini tožbo Vinka Štravsa, ki je tožil že tretjo občino, končno zmleli. Višje sodišče je aprila pritožbo občine zavrnilo ter dalo prav prvostopenjskemu sodišču. Kaj storiti? Občina Dobrna je skušala v zadnjih mesecih uporabiti celo izredna pravdna sredstva. Za vložitev
revizije na Vrhovno sodišče ni imela pogojev, zaradi po mnenju občine nezakonito prisojenega teka zamudnih obresti pa je v Vrhovnem tožilstvu vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Tožilstvo se zanjo ni odločilo.
Prvostopenjska sodba je tako zdaj pravnomočna ter izvršljiva, na Dobrni pa bo kljub vsemu temu še vroče. Obči-
Med maratonskim sodnim procesom je Štravsova domačija zamenjala tri občine. Med postopkom so se zvrstili trije sodniki ter šest odvetnikov, eden od toženih pa je vmes umrl.
na mora z rebalansom letošnjega proračuna dati na stran denar za plačilo vsega omenjenega denarja oškodovancu Vinku Štravsu. V tem trenutku kljub vsemu ne ve, če jo bo tožba stala 6 ali vse do 21 milijonov tolarjev. Tega ne pove niti sodišče, saj veljajo za izračun »zakonitih zamudnih obresti« kar tri različne možnosti.
Gre namreč za prvi takšen sodni primer v državi, zato sodne prakse zanj ni mogoče uporabiti, pravijo v pravni službi Občine Dobrna. Občina je zaradi bojazni, da ne bo prišlo do blokade občinskega proračuna, zaradi izračuna višine obresti že naročila pravno mnenje strokovnjakov mariborske pravne fakultete.
Ko bo občina prejela njihovo mnenje, bo izračunani znesek takoj dala na stran v rebalansu občinskega proračuna. Če bo znesek visok, bo morala občina posamezne letošnje investicije preložiti na poznejši čas.
BRANE JERANKO
GOSPODARSTVO
Zmagal Je samo eden - kateri?
Urad za varstvo konkurence bo moral znova odločati o koncentraciji pivovarn Laško in Union
Ljubljansko upravno sodišče je razveljavilo odločbo urada za varstvo konkurence o koncentraciji Uniona in Laškega in s tem ugodilo pivovarnam Laško, Union in Interbrew, ki se z lani izdano odločbo urada niso strinjale in so zato vložile tožbo. Urad bo moral torej o koncentraciji odločiti ponovno, pri tem pa
upoštevati tudi navodila sodišča.
Na kratko spomnimo, da je urad julija lani v pivovar-ski odločbi zapisal, da Pivovarna Laško nima več kot 50-odstotnega lastništva v Pivovarni Union, zato koncentracije med družbama ni. Laščanom bi dopustil obvladovanje Uniona, vendar bi morali za tri leta odpro-
Tuševci v Klasjevih prostorih
Celjsko Klasje je poslovni in proizvodni objekt na Hudinji, ki so ga zgradili leta 1999 in zanj najeli približno 700 milijonov tolarjev posojila, prodalo Engro-tušu. Za prodajo so se odločili zaradi visokih stroškov odplačevanja posojila, saj so morali za glavnico in obresti vsak mesec odšteti kar 3,5 odstotka mesečne realizacije.
Poleg tega je upravna stavba, ki je urejena dokaj razkošno, že skoraj napol prazna, saj so v Klasju krepko zmanj-
90.6 95.1
RADIO CELJE
95,9 100,3
šali število zaposlenih v režiji. Zanje bodo uredili pisarne v zadnji etaži v skladišču žitaric, kamor se bodo preselili čez približno dva meseca. Do takrat bodo v Engrotu-šu, kjer so se po besedah direktorja Aleksandra Svetelš-ka za nakup odločili predvsem zaradi neposredne bližine njihovi upravni stavbi, pripravili vso potrebo dokumentacijo za prenovo. V objektu je namreč poleg 1.700 kvadratnih metrov poslovnih še enkrat toliko proizvodnih prostorov. Ker so kupili tudi zemljišče, ki je med poslovnima stavbama Engrotuša in Klasja, bodo lahko svoj sedež v Celju prostorsko zaokrožili, v nove pisarne pa naj bi se preselili pozimi.	ji
dati najpomembnejše Unio-nove blagovne znamke. Sodišče je zdaj ugotovilo, da je urad pri odločanju storil vrsto nezakonitosti, ker je pomanjkljivo ugotavljal stanje, kršil postopek in napačno uporabil materialno pravo.
Urad po mnenju sodišča sploh ne bi smel odločati o tem, ali se je koncentracija med pivovarnama že začela, saj mu zakon o preprečevanju omejevanja konkurence nalaga zgolj odločanje o tem, ali je koncentracija skladna s pravili. Sodišče je zato uradu naložilo, naj ugotovi, ali je Laško že prevzelo nadzor v Union ali ne, kar pa je tudi bistvo spora med največjima lastnikoma ljubljanske pivovarne. Intebrew trdi, da Laščani že imajo kapitalsko večino, s tem pa tudi monopolni
položaj na slovenskem pivovarském trgu. Sodišče med drugim tudi meni, da urad ni zadostno pojasnil, zakaj bi morala Pivovarna Laško v primeru prevzema Pivovarne Union za tri léta odpro-dati Unionove blagovne znamke.
Z odločbo sodišča so zadovoljni tako v Laškem kot v Interbrewu, njihove prve odzive je bilo lahko razumeti celo kot zmago. V Laškem so zadovoljni, ker je sodišče razveljavilo pogoje za prevzem Uniona, Belgijci pa se veselijo, ker bo moral urad še enkrat ugotoviti, ali je Pivovarna Laško že prevzela nadzor v Unionu. Če na sodbo upravnega sodišča ne bo vloženih pritožb, bo moral urad novo pivovarsko odločbo izdati v treh mesecih.
JANJA INTIHAR
NAKRATKO
Tara gre v Ljubljano
Stečajni upravitelj Tomaž Kos se je po treh javnih dražbah za prodajo premoženja mariborske pivovarne Tara, ki je bila v lasti Celjana Hermana Malgaja, odločil, da bo stečajnemu senatu in upniškemu odboru predlagal, naj sprejme eno od sicer dveh
Žonta se je razširil
Podjetnik Marjan Žonta	jonov tolarjev. Na tehničnih	delavnico in pralnico avto-
bo v industrijski coni v celj-	pregledih, ki so jih prav ta-	mobilov, specializiral pa se
skih Gajih danes (četrtek)	ko zelo dobro opremili, de-	je za tovorna vozila znam-
odprl prenovljene in razšir-	la zdaj enajst ljudi, v krat-	ke Volvo. Ko se je pred še-
jene poslovne prostore, kjer	kem pa bodo zaposlili še dva,	stimi leti podal še v gostins-
je že doslej opravljal tehnič-	ki sta trenutno na izobraže-	tvo - v Šentjurju ima hotel,
ne preglede.	vanju.	v Cerovcu pa turistično kme-
Razširitev kompleksa, v Marjan Žonta je začel le-	tijo - je ustanovil podjetje,
katerem so po novem poleg ta 1990 kot samostojni pod-	v katerem je danes skupaj z
pisarn še hitri servis za to- jetnik, ukvarjal pa se je pred-	obrtno delavnico zaposle-
vorna vozila, trgovina z re-	vsem s prevozništvom. Sča-	nih že več kot osemdeset
zervnimi deli in manjši bar,	soma je svojo dejavnost raz-	ljudi, je stala približno 300 mili- širil še na avtomehanično JI, Foto: GK
prispelih ponudb. Katerega od ponudnikov je izbral, še ne želi povedati, pravi pa, da prihaja iz ljubljanskega območja. Morebitni novi lastnik Tare, ki je bila znana predvsem po pivu Celjski grof, je za pivovarno ponudil nekaj manj kot milijardo tolarjev. Prva izklicna cena za celotni kompleks, ki se razprostira na nekaj več kot petih hektarih zemljišč, je znašala 1,787 milijarde tolarjev.
Sindikati zahtevajo spremembe
Svobodni sindikat v Steklarni Rogaška je po konferenci, ki jo je imel minulo soboto, direktorjem in nadzornim svetom vseh družb celotnega poslovnega sistema poslal zahtevo, naj končno že začnejo z izvajanjem programa prestrukturiranja. Bojijo se namreč, da je trenutno zatišje v steklarni le navidezno in da ima podjetje zadosti denarja le še za junijsko plačo, ki naj bi jo dobili prihodnji ponedeljek, in za del regresa. V sindikatih tudi zahtevajo, da nadzorni svet steklarne upravo, ki jo sedaj vodi samo Davor Šenija, čim prej razširijo še z dvema članoma.	JI
Nova imena na čelu hčera
Dve hčerinski podjetji premogovnika sta dobili novo vodstvo. Direktor Telkoma sistemov je postal Branko Fo-šner. Mag. Marko Mavec pa je prevzel vodenje Inštituta za ekološke raziskave Erico, saj je mag. Franc Avberšek prevzel mesto direktorja Rudnika urana Žirovski Vrh v zapiranju.	US
Nižja tarifa še ne velja
Za novo merjenje porabe elektrike bo treba naravnati števce - Časa še pol leta
Za porabnike električne energije, ki imajo dvotarif-ne števce, od 1. julija naprej naj ne bi več veljala nižja tarifa med delavniki popoldan, ampak le še vsak delavnik ponoči od 22. do 6. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ves dan. Čeprav je večina pričakovala, da se bodo spremembe zgodile takoj, vladna uredba še ne velja. Za novo merjenje bo treba najprej nastaviti števce.
Za to opravilo imajo elek-trodistribucijska podjetja šest mesecev časa. Ker je nastavitev naprav, ki krmilijo števce, povezana s stroški, bodo upravljavci, kot so napovedali, to storili takrat, ko imajo pri odjemalcih še kakšne druge opravke, na primer ob odčitavanje števca, njihovi, zamenjavi in podobno.
Na območju, ki ga pokriva Elektro Celje, je 27.800 krmilnih naprav, s katerimi je možno meriti dvotarifno porabo elektrike. Kot so povedali v sektorju dobave, bodo z na- j stavitvami števcev začeli danes, 15. julija, vsak odjemalec bo o prehodu na nov tarifni čas obveščen takoj, ko bo uskladitev opravljena. Do takrat pa bodo dobavljeno energijo obračunavali po sedanjih tarifnih časih, torej tudi ob delavnikih popoldne med 14. in 17. uro v poletnem času ter med 13. in 16. uro v zimskem času. V Elektru Celje še opozarjajo, da bodo novega načina obračunavanja v celoti deležni le tisti, ki imajo digitalne krmilne naprave. Tistim, ki imajo še mehanske, namreč ni mogoče naravnati števcev na nižjo tarifo tudi za praznične dneve.	JI
ANKETA
Nekaterim je vseeno
Čeprav je do uvedbe drugačnega merjenja porabe električne energije še nekaj časa, smo vseeno na celjskih ulicah vprašali, ali bodo ob delavnikih popoldne pogrešali cenejšo elektriko.
Ivan Trobiš: »Imamo eno-tarifni števec, kar pomeni, da je ves čas samo ena cena. V času, ko smo imeli še dvotarifni števec, pa je žena vedno likala in prala takrat, ko je bila elektrika cenejša. Vendar sva opazila, da položnica na koncu meseca ni bila bistveno nižja.«
Vlasta Kvartuh: »Ne zdi
se mi prav, da bodo ukinili poceni električni tok, ker vsa gospodinjska dela opravljam takrat, ko je nižja tarifa. Zdaj bom morala vsa opravila po- l storiti konec tedna.«
Justina Hajsinger: »Mene ukinitev poceni tarife ne bo prizadela. Nikoli ne gledam na števec, kdaj je poceni elektrika, likam in perem takrat, ko imam čas oziroma ko je to treba storiti. Vem pa, da bodo mnogi zaradi tega močno prizadeti.«
Erika Hartman: »Mene sprememba ne bo prizadela, ker imam enotarifni števec. Včasih sem pa zelo pazila, da sem vsa gospodinjska dela opravila takrat, ko je bila ce- J nejša tarifa, kar se je poznalo tudi pri plačilu položnice. Nov ukrep bo po mojem najbolj prizadel »male ljudi«
BA, foto: AŠ !
iQtOll punnet i najtwt/.wn (Husem GOSPODARSTVO
7
Letos bo Banka Celje odprla še prenovljeno agencijo v Zrečah in novo poslovalnico v Ločah pri Poljčanah, v Mozirju pa bodo poslovalnico preselili iz najetih prostorov v blagovnici v bodoči Tušev nakupovalni center.
Banka Celje na razpotju
Niko Kač: »Vse je možno.« - Novi prostori v Žalcu
Minuli teden je še odmevala skupščina NLB, ki ima v Banki Celje 29 odstotkov kapitala, v upravljavskih pravicah pa kar 36-odstot-ni delež. Ob tem je celjska banka v četrtek uradno odprla prenovljene prostore poslovalnice Žalec na Savinjski cesti 20.
Na skupščini so dali soglasje nadzornemu svetu in upravi, da se lahko NLB dokapi-talizira v višini 7,8 milijard tolarjev. Porajajo se ugibanja, če je dokapitalizacija namenjena prevzemu Banke Celje ali kapitalskim naložbam v republikah bivše Jugoslavije. »Vse je možno. Dejstvo pa je, da je Banka Celje že sedaj pridružena članica skupine NLB. Poleg tega sedanje vodstvo NLB poudarja, da ne raz-
mišlja o tem, da mi ne bi bili samostojna pravna oseba,« pravi predsednik uprave Banke Celje Niko Kač. »Gre za to, ali bo sledila konsolidacija v smislu, da se bomo iz pridružene članice spremenili v odvisno družbo. Z NLB dobro sodelujemo in na Celjskem nam direktno ne konkurira. Poleg tega nismo omejeni samo na območje Celjske regije. Ne znam pa si predstavljati, da bi uspešno banko, kot je Banka Celje, tudi v primeru, da pride do večinskega lastništva, omejili v poslovanju tako, da bi bili nezadovoljni ljudje. Če naši dobri kadri ne bodo videli perspektive, jih bomo >podarili< konkurenci. Upam, da si vodstvo NLB tega ne želi.«
Merkur razširil Hudinjo
Merkur je razširil svoj trgovski center na Hudinji, ki je bil že pred prenovo največji center Merkurjeve maloprodajne mreže. Center ima zdaj v dveh nadstropjih kar 12.500 kvadratnih metrov prodajnih površin, od tega je 3.300 novih, ter 6.600 kvadratnih metrov sodobnih skladiščnih površin. Z razširitvijo, ki je bila zelo zahtevna, vendar kljub temu vrata prodajalne niso zaprli niti za en dan, je delo dobilo še 19 ljudi, tako da jih je zdaj v centru zaposlenih že sto.	JI
Prenovo žalske poslovalnice so zaključili v slabih štirih mesecih. Kakor je ob odprtju prenovljenih prostorov povedal predsednik uprave Kač, so jo za stranke odprli pred 14 leti, celjska banka pa letos med drugim praznuje tudi 10 let sedanje organiziranosti. V tem času so podvojili tržni delež ter kupili Hmezad banko, s čimer je Banka Celje po Kačevem prepričanju kljub konkurenci ostaja matična banka Savinjske doline in mesta Žalec. Hkrati s prenovo poslovalnice so reorganizirali poslovanje podružnice Hmezad Žalec, v okviru katere posluje žalska poslovalnica. Ta je poslej specializirana izključno za poslovanje s fizičnimi osebami, medtem ko bodo samostojni podjetniki in pravne osebe vse storitve opravljali v agenciji Hmeljarska v Žalcu.
US, foto: TT
Bastl prenovil pocinko-valnico v Ćupriji
Koncern Maksim iz Celja je v petek v srbskem mestu Ćuprija odprl prenovljeni obrat za vroče pocinkanje. Obrat deluje v okviru podjetja Metal, ki je od lani v skoraj 100-odstot-ni lasti Maksima, ukvarja pa se tudi z izdelovanjem kovinskih konstrukcij in armaturnih mrež.
Ob nakupu je bilo podjetje v Čupriji v zelo klavrnem stanju, obrat za pocinkanje pa ni delal dobro desetletje. Obnova je zato trajala skoraj leto dni, vanjo in v nakup najsodobnejših strojev za vroče cinkanje iz Italije in Nemčije pa so vložili 1,8 milijona evrov. V obratu dela zdaj 25 ljudi, njegova zmogljivost pa je 15 tisoč ton izdelkov na leto.
V Maksimu, ki ima podjetji s podobno dejavnostjo, Pocinkovalnico in Container, tudi v Celju, napovedujejo, da bodo do konca leta v Metal vložili še 3,8 milijona evrov. Poleg lastnika koncema Maksa Bastla sta se odprtja prenovljene po-cinkovalnice udeležila še predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in celjski župan Bojan Šrot, saj je Celje že vrsto let prijateljsko povezano s Ćuprijo, ki si že nekaj časa želi navezati čim boljše gospodarske stike s celotno celjsko regijo. Zato so predstavniki čuprijske občine in tamkajšnjega gospodarstva ob zadnjem obisku v Sloveniji tudi pozvali celjska podjetja, naj sodelujejo pri privatizaciji v Srbiji in vsaj del proizvodnje prenesejo v to državo.	JI
Iz Srbije naskok na celoten Balkan
wp)lektro
Mariborska c. 86 3000 Celje
.- »»	_	Tel: 03/42-88-000
^^ TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.net
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: intemet@tumsek.net
Laški Tim je uspešno končal projekt zagona proizvodnje termo- in hidroizo-lacijskega materiala v Srbiji, kjer je v mestu Šid lani kupil podjetje Šidal v stečaju. Proizvodnja na novi lokaciji je v celoti stekla že konec junija, uradna otvoritev podjetja Tim Izolirka pa bo septembra. Celotna naložba, ki naj bi se povrnila v nekaj letih, je vredna pet milijonov evrov.
Tim ima zdaj v Šidu pravzaprav kar dve tovarni, in sicer za termoizolacije iz sti-ropora in za bitumenske hi-droizolacijske izdelke. Stiro-por izdelujejo z novimi stroji, ki so jih kupili v Nemčiji, proizvodnja hidroizolacij-skih izdelkov pa je na proizvodnji Uniji, ki so jo v Srbijo preselili iz ljubljanske Izo-lirke. V podjetju trenutno dela 35 ljudi, do konca leta pa naj bi jih zaposlili še 20. Že
letos naj bi jim nov proizvodni obrat prinesel pet milijonov evrov prihodkov, v prihodnje pa pričakujejo 13 milijonov evrov.
Podjetje ima zelo privlačno lokacijo, saj leži ob magistralni cesti Zagreb-Beo-grad na tromeji Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Tako jim bo še lažje uresničevati strategijo, da poleg srbskega iz Šida pokrivajo tudi vse okoliške trge, kar po vstopu Slovenije v EU pomeni za podjetje veliko pridobitev.
Laščani imajo že dlje časa hčerinsko podjetje Okipor v Zagrebu, s katerim oskrbujejo zlasti hrvaški trg, ustanovili pa so tudi že podjetje na Kosovu, kjer pa še ni proizvodnje. Še vedno namreč tehtajo odločitev, ali proizvodni obrat zagnati na Kosovu ali v Makedoniji.
JI
Prekinjeno poletno zatišje
Po poletnem zatišju v začetku minulega tedna se je v sredo in četrtek trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev bolj razživelo. Najprometnejši vrednostni papir je bila obveznica Republike Slovenije RS57, s katero je bilo do četrtka opravljenih za 759 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je ostal skoraj nespremenjen.
Slovenski indeks delnic SBI 20 je v četrtek končal pri 4.457 indeksnih točkah ali 0,5% pod ponedeljkovo vrednostjo. Najdonosnejši vrednostni papir je bil Cetis (CETG), čigar donos je do četrtka znašal malo manj kot 20%, trgovanje pa je končal pri vrednosti 44.999 tolarjev. Največ prometa na borzni kotaciji rednih delnic je bilo opravljenega z delnico Krke (KRKG), v četrtek pa se je trgovanje končalo 0,7% pod ponedeljkovo vrednostjo. Delnica Istrabenza (ITBG) je imela največjo izgubo na borzni kotaciji rednih delnic. Do četrtka je delnica izgubila 535 tolarjev ali 5,6% nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti, vendar pa so se zadnji posli v četrtek sklepali že dva odstotka višje od enotnega tečaja.
Pregled tečajev med 6. In 12. |ull|em 2004
Pivovarna Laško
62.799,00
Družba Maksima Holding (MAHR) je objavila namero za odkup vseh delnic Maximarketa, ki še niso v njeni lasti. Minuli teden pa je v veljavo stopila pogodba, ki jo je Slovenska odškodninska družba sklenila s kupcema Kapitalsko družbo in Gorenjem za odkup 15,28% delnic Gorenja (GRVG). Objava v medijih je povzročila malenkosten porast tečaja delnice GRVG (0,3%). Prevzem pa se je zgodil tudi v trgovski dejavnosti. Engrotuš je kupil 99,87% domžalske družbe Vele, pri čemer nadaljuje strategijo širjenja dejavnosti na tiste dele Slovenije, kjer je bil doslej manj prisoten.
Terme Čatež (TCRG) so oddale nezavezujočo ponudbo za partnerstvo v družbi Sunčani Hvar. Čatežani imajo šest tekmecev, hrvaška država pa se bo odločala, kateri ponudniki bodo prišli v drugi krog glede na ponudbe kandidatov, ki morajo vsebovati predlog pravnega odnosa z državo v partnerstvu.
Indeksi med 6. in 12. julijem 2004
4,156,17 4,157,98
T
Medinet, znan po svoji blagovni znamki Amis, je v sredo postal drugi ponudnik fiksne telefonije v Sloveniji. Amis zaenkrat ponuja le klice v tujino, vendar po trditvah vodilnih v podjetju ob enaki kakovosti za znatno nižjo ceno kot Telekom.
Finance Central Europe je Gorenjsko banko proglasila za najboljšo banko v Sloveniji, predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za najboljšega bankirja v državi. Mednarodna inšti-tucija Fitch iz Velike Britanije pa je Gorenjsko banko ocenila z oceno A - za dolgoročno tveganje, kar jo uvršča v skupino najboljših bank.
Državni statistični urad RS je 7. julija sporočil prvo statistično objavo indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Cene industrijskih proizvodov so se junija zvišale za 0,1%. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene teh proizvodov zvišale za 3,1%, v primerjavi z lanskim junijem pa za 4,2%. Maja je bil obseg industrijske proizvodnje za 11,3% višji kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa se je zvišal za 12%.
MATUA LIPAR, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
matija.lipar@ilirika.si
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
Med traktorskimi lepotci
Ernest Obermajer s Polzele zbira in ureja stare traktorje
Pred svojo delavnico na Polzeli se je pripeljal z mercedes benzom, letnik 1952. »Marsikdo bi ga kupil,« je povedal Ernest Obermajer in v isti sapi dodal, da ga ne namerava prodati.
Podobno je tudi z zbirko starih traktorjev, ki jih je Obermajer uredil v zadnjih 14 letih, torej v času, ko je upokojen. Uredil je verjetno premila beseda za dolge ure, ki jih je mojster preživel ob vijakih, zobnikih, motorju, razstavljanju, barvanju in številnih podobnih delih, ki jih je treba opraviti, da se traktor iz razpadajoče gmote, shranjene kje pod kozolcem, spet spremeni v pravega lepotca. »T\idi po leto popravljam en traktor, potem pa praktično nimam kaj pokazati,« se je prešerno nasmejal. Po spletu okoliščin so po 2. svetovni vojni doma imeli še dve njivi, gozd in seveda traktor. T\idi zato se je v
Brežicah izučil za mehanika, a tega dela ni opravljal. Vsa leta je bil šofer, že leta 1964 pa je postal zasebni prevoznik.
»Bil sem član Veteran kluba Maribor in na področju traktorjev je bila nekakšna praznina. Začel sem z zbiranjem in prenovo starih traktorjev, sedaj pa je v Sloveniji že veliko podobnih ljubiteljev, kar se vidi iz različnih srečanj,« je pripovedoval in dodal, da zaradi dragih prevozov redno sodeluje le še v Jablah pri Mengšu na Slovenskem srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike, kjer mu njegovi lepotci redno prinašajo visoke uvrstitve. Seveda s svojimi traktorji, ki po temeljiti prenovi vsi »delajo«, sodeluje tudi na drugih prizoriščih, ob občinskih razstavah, nekatere modele je predstavil tudi v Centru In-terspar ... Še raje pa zbirko razkaže v svoji delavnici in
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Ana Tavčar s Polzele.
naniza veliko podrobnosti iz minulih dni.
»Traktorje sem navlekel skupaj iz cele Slovenije, enega tudi iz Avstrije. Seveda je to kar drago, praktično vse prihranke porabim za rezervne dele, barve in podobno. Najmlajši v zbirki je deutz, letnik 1962, najstarejši pa international farmall, letnik 1940. Zgodi se, da traktor popolnoma zapuščen leži v kakšnem grmovju in propada, pa vendar lastniki morebitnemu kupcu postavijo nenormalno visoko ceno,« je omenil in dodal še težave s pomanjkanjem delov, pa drugačnimi mehanizmi, ki jih je treba prilagoditi današnjim razmeram. »Kar na začetku ne razdrem, moram kasneje. Najstarejša traktorja sta ameriška, iz Unra pomoči, vijaki pa imajo eolski navoj. Potem, ko vse popravim, traktor sestavim in se nekaj časa vozim, da vidim, kaj je še narobe,« je razložil Obermajer, ob tem pa dodal, da je res traktor samo traktor, vendarle pa današnji drugače funkcionirajo: »Sodobni traktorji so večji, imajo več hitrosti in močnejše motorje, ponekod je vgrajena elektronika. Teh doma pač ne moreš popravljati.«
V zbirki je ponosen tudi na dva unimoga, ki izgledata kot manjši tovornjak, a se zara-
NENAVADNI ZBIRATELJI
di možnosti priključitve kmedjskih pripomočkov štejeta za traktorja. »Tbdi ta dva sta iz paketa vojne pomoči. Imeli so jih v zadrugah in na državnih posestvih. Mineapo-lis, letnik 1941, je leto dni po vojni že delal na polju, tudi v Žalcu na traktorski postaji. S teh postaj so potem traktoristi hodili delat po okoliških kmetijah.« V delavnici, ki postaja pretesna za nenavadno traktorsko zbirko, je razkazal še dva motorja,
nagrado.
ki ju ima, ker »je glih tako naneslo. Včasih, ko čakam na kakšne dele, se kar malo jezim. Pa vendar ne morem kar odnehati, saj sem se preveč vživel. Nekaj pač mora človek početi, da ne poseda po gostilnah. Sprva sem mislil, da bi prenovil samo enega, potem še enega, zdaj pa bi jih rad še deset.«
S posebnim ponosom se še enkrat ustavi pri svojem mercedesu, ki je bil opažen tudi na sobotni paradi oldtimer-
jev v Ločici ob Savinji. Pri urejanju avtomobila, ki ima i pod pločevino še leseno ' ogrodje, mu je pomagal prijatelj klepar, živo rdeča barva pa je odločitev lastnika. Z avtom se Obermajer, ki je tudi med ustanovnimi člani ZŠAM Savinjska dolina, podaja tudi na relije, kjer v ospredju ni hitrost, temveč spretnost. Ta pa je tako in tako Obermajerjeva odlika.
URŠKA SELIŠNIK | Foto: TONE TAVČAR
Krivi sta dimni bakli
Med prostovoljnimi gasilci vse več predsednic - Dragica Gobec vodi PGD Pristava pri Mestinju
Časi, ko so bile ženske potisnjene ob gasilske štedilnike, so mimo. V Obso-telju ter na Kozjanskem je danes nekaj uspešnih predsednic gasilskih društev, med njimi predsednica PGD Pristava pri Mestinju Dragica Gobec. Desetine, ki jih vodi, so med najboljšimi v državi.
Gobčeva izvira s Ponikve pri Grobelnem, kjer v družini niso imeli nobenega gasilca. Za njeno pridružitev gasilcem sta krivi dimni bakli iz časov, ko je delala v nekdanjem pristavškem obratu preboldske tekstilne tovarne. Bilo je leta 1986, ko so bile dekleta in žene tik pred koncem popoldanske izmene ter se je želel nekdo z njimi pošaliti. Pred vhodom je odvrgel dve dimni bakli, pri čemer so ženske prestrašene ugotovile, da gori. Na koncu sta ostali sami izmenovod-kinja Dragica Gobec ter njena sodelavka gasilka, ki ji je hitro ukazala, naj prinese hi-drantni ključ.
Pri tem je Gobčeva spoznala pomen gasilskega znanja, ki ga takrat še ni imela. Zato se je kmalu vključila med domače gasilce ter še istega leta začela tekmovati z žensko ekipo. Sledila so vsakoletna izo-
NASI GASILCI
Dragica Gobec, predsednica PGD Pristava pri Mestinju. Tekmovalne desetine, ki jih vodi, so med najboljšimi v državi.
braževanja, tako da ima tre- vodenje društva. Nato so jo
vanju v Avstriji, kjer so se čudili, da so gasilke tudi ženske. Največje presenečenje je sledilo na koncu, ko so se naše rojakinje uvrstile med preostalimi moškimi desetinami kar na drugo mesto. Predsednica PGD Pristava pri Mestinju je že dolga leta tudi mentorica tekmovalnih desetin pionirk in pionirjev. Njene pionirke so bile letos na državnem tekmovanju pete v državi. V društvu je zelo uspešna tudi mlajša moška tekmovalna desetina, ki je prinesla lani samo s hrvaških tekmovanj sedem pokalov, letos je prejela na meddruštvenem tekmovanju v Postojni pokala za prvo in drugo mesto ... Posebno pozornost v PGD Pristava pri Mestinju posvečajo izobraževanju članstva ter čim boljši opremi. Tako je društvo edino v občini Podčetrtek, ki je usposobljeno za more-
nutno čin gasilske častnice I. pred šestimi leti predlagali stopnje. Leto po vključitvi je prvo predsednico pristavških bitno reševanje s čolnom, med postala desetarka ženske de- gasilcev. Takrat so imeli žen- drugim iz kampa bližnjih to-setine, kar je ostala vse do da- sko na čelu le gasilci v Šmar- plic v Podčetrtku, kjer so bines. Njena ženska desetina je ju pri Jelšah. Dragica Gobec le včasih pogoste poplave. Pobila pred leti najboljša v dr- se je izgovarjala, vendar so jo sebej usposobljenih je šest čla-žavi, osvojila je tudi že drugo prepričali. Če je lahko v Šmarju pri Jelšah uspešna predsed-Silva Vrčkovnik, zakaj
mesto, letos je bila deveta. Dragica Gobec je pred de-
setletjem postala tajnica PGD ne bi bila ženska tudi v Pri-Pristava pri Mestinju. Bila je stavi, so ji prigovarjali.
v veliko pomoč predsedniku, pri čemer je dobro spoznala čudno gledah celo na tekmo-
nov. V prizadevanju za čim boljšo opremo zbirajo trenutno denar za nakup novega orodnega vozila. Pristavški gasilci so imeli Žensko desetino so nekoč lani veliko dela; med znanim
požarom na Sv. Emi, sode-Št. 28-15. julij 2004 -
Izbiramo »naj« gasilce
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.441) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.050) Jože Gajšek, PGD Lokarje (1.797) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.101) Mirko Lešar, PGD Lopata (668) Olga Lešar, PGD Lopata (629) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (279) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (243) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (217) David Krk, PGD Andraž (171)
Nagrajenka je tokrat Marija Žibret-Krašovc iz Leskov-ce pri Laškem. Hišno darilo bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
lovali pa so celo pri gašenju katastrofalnega požara na Krasu. V pokrajini ob Sotli so pomagali pri gašenju trgovskega centra Keros v Rogaški Slatini ter na Hrvaškem, kjer je v bližini Term Olimia gorel gozd. Ko so se vrnili z gašenja v sosednji državi, se je spet oglasila sirena. Saj ni res, pa je. Takoj so morali v sosednjo Zibiko, kjer je neurje poškodovalo več objektov.
Hidi v družinskem krogu Dragice Gobec so vsi navdušeni gasilci. Mož Srečko ter
starejši sin Sebastijan sta le- i tos prejela priznanji za 20-letno delovanje, mlajši San-di je podpoveljnik društva. Oba sinova sta se 26. junija letos skupaj poročila, pri čemer so gasilci pozdravili dolg sprevod z vodnimi curki (skupaj s pobratimi iz Logatca). Sicer pa Dragica Gobec ni le gasilka: je predsednica pri-stavškega kulturnega društva, članica Vaških pevk Pristava, v upravnem odboru planinskega društva...
BRANE JERANKO
NAŠI GASILCI
Glasujem za:..............................................................................................................................|
Stanuje:..........................................................................................................................................I
Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................|
..................................................................................................................................................................i
Moje ime in naslov: ............................................................................................................I
i
»Nismo le dozoreli, omeđili smo se«
Dve leti priprav za prevzem Veleja - »Izbire nismo nameravali kupiti, ampak ji samo pomagati pri razvoju,« pravi Aleksander Svetelšek
Z nakupom domžalske družbe Vele se je celjski En-grotuâ povzpel na mesto drugega trgovca v državi. S skoraj sto milijardami tolarjev skupnega letnega prometa je preskočil Spar in se približal Mercatorju. Prevzemov pri njem doslej nismo bili vajeni, saj je skoraj izključno rasel na račun gradnje novih trgovskih centrov. »Če bi nam kdo ponudil Vele pred dvema letoma, ga ne bi vzeli, tudi za majhen denar ne. Za tako velik prevzem namreč takrat še nismo bili zreli. Zdaj pa nismo le dozoreli, ampak smo se tudi že omeđili,« pravi direktor Aleksander Svetelšek.
O vrednosti posla, s katerim je lastnik Mirko Tuš postal eden večjih delodajalcev v Sloveniji, saj se je okrog 2.100 Tuševcem pridružilo še 1.500 delavcev Veleja, Aleksander Svetelšek ne želi govoriti. V javnosti pa kroži več številk, ki se gibljejo od šest do celo osmih milijard tolarjev.
Zakaj je prav zdaj napočil čas, da tudi Engrotuš naredi tisto, česar smo bili doslej vajeni le pri drugih trgovcih?
Saj smo že pred leti prevzeli celjski Metro, vendar to v javnosti ni imelo kakšnega posebnega odmeva. Za tako velik korak, kot je prevzem Veleja, smo se dolgo pripravljah. Hoteli smo se prepričati, da bomo kos novim razmeram in bomo brez težav tudi naprej delali dobro. Pri nas namreč nismo obremenjeni z vëlikostjo, ampak s tem, da moramo biti dobri. V zadnjem času smo se okrepili s sposobnimi mlajšimi strokovnjaki različnih profilov, poleg tega pa smo uspešno prestali test, kako v naš sistem hkrati vključiti večje število ljudi in se uveljaviti na območjih, kjer nas doslej še ni bilo. Lani smo namreč od Name, Emone in Murke iz Lesc kupili nekaj nepremičnin skupaj z 250 zaposlenimi. Vse trgovine smo obnovili in promet v njih je poskočil tudi za več kot sto odstotkov. To pomeni, da so potrošniki, čeprav so bih dolga leta vajeni drugih imen, sprej eli našo blagovno znamko. In to nam je dalo krila, da smo začeli razmišljati o prevzemu.
Zakaj ste si izbrali prav Vele?
Ker je dobro podjetje, s katerim smo dobili območje, kjer nimamo niti ene svoje trgovine. Ocenili smo, da so njegove prodajalne primerne, da jih bomo lahko obnovili in da bodo delale dobro na dolgi rok, ne glede na sedanjo in bodočo konkurenco.
Vele ima blagovnico tudi v Celju. Jo boste obdržali?
Skupaj z domžalskim podjetjem bomo postali največji trgovec v mestnem jedru, ki pa je, žal, že nekaj časa v krizi. Čeprav nam župan ni naklonjen in z njim pravzaprav sploh ne sodelujemo, se čutimo dolžne, da naredimo kaj za Celje. To je naše mesto, tu imamo sedež podjetja in tudi veliko zaposlenih. Zato bomo za Celjane poskusili storiti kaj tudi s pomočjo te blagovnice.
Katera bo naslednja tarča Engrotuša?
Je nimamo. Zdaj razmišljamo predvsem o tem, kako nas bodo sprejeli zaposleni v Veleju. Vsaka sprememba lastništva pomeni svojevrstni šok in gotovo imajo za nas cel kup vprašanj. Upamo, da jih bomo prepričali, da smo. dobro podjetje, ki ima kaj pokazati in ima v duši predvsem razvoj. Čaka nas torej veliko dela, saj bi radi čim prej naredili čvrst koncem.
Koncem?
Odločili smo, da bomo začeli uporabljati ta izraz, saj se je pod skupnim lastništvom nabralo že kar nekaj podjetij - Engrotuš, Metro, Vele, Izbira, pa še družba na Hrvaškem. Da ne bi v javnosti, med zaposlenimi pa tudi med našimi poslovnimi partnerji prihajalo do zmede, kaj je kaj, bomo predvidoma v jeseni uvedli nov izraz. Ne vemo še, ali se bomo imenovali koncem ah skupina Tuš, zagotovo pa to ne bo pravna oseba, ampak le krovna blagovna znamka.
Po vročem juniju so se razmere v laški Izbiri umirile. Je mir le navidezen in se v ozadju spet kaj pripravlja?
Z zamenjavo direktorja so se strasti res polegle, vendar smo za to morah narediti veliko. Zaposlenim smo dokazali, da smo na njihovi strani in da jim ponujamo prihodnost. To pa je tudi sicer bil naš osnovni namen - pomagati, da trgovina v Laškem postane sodobna in še boljša, kot je bila doslej. O prevzemu, pripojitvi ali ukinitvi Izbire, s čimer je strašila nasprotna stran, nikoli nismo razmišljali.
Čeprav, kot pravite, napetosti ni več, bo v Izbiri najbrž treba še marsikaj pospraviti.
Največ dela bo zagotovo z zemljiščem. Zadevo proučujejo pravniki in zdaj čakamo na njihov nasvet, po kakšni poti naj gremo, da bo Laško res dobilo sodoben nakupovalni center.
Na račun začasne direktorice Vere Maruša, ki ste jo zamenjali z Emilom Štu-
kljem, je bilo slišati veliko očitkov. Kateri držijo?
Gospa Maruša je v času svoje kratke vladavine zagotovo vsaj dvakrat grešila. Čeprav sem jo večkrat opozoril, da nam kot lastnikom ni toliko pomembno, da je prišlo do zamenjave v vrhu, ampak preprosto želimo, da direktor dela v interesu družbe. Ona pa je prodala sklad lastnih delnic, za kar sploh ni imela sklepa skupščine, in se šla posle z zemljiščem, s čimer je ogrozila razvoj Izbire. S prodajo dela zemljišča, ki je namenjeno nakupovalnemu središču, je torej Izbiri presekala glavno žilo, oziroma tisto, na čemer je podjetje gradilo svojo konkurenčnost v Celju in Laškem. Vera Maruša je torej v samo nekaj dneh kršila zakon in prodala prihodnost Izbire.
Zaplet najbrž ne bo težko rešiti, saj v času, ko je prodala zemljišče, za takšno poslovno potezo sploh ni imela pooblastila.
To je seveda drugi del te zgodbe. Ko so se pojavili prvi sumi, kaj namerava storiti, ji je nadzorni svet vzel vsa
pooblastila, razen za tekoče vodenje podjetja. Pomeni, da iz podjetja ne bi smela prodati niti navadnega stola. Trdno sem prepričan, da se bo vse uredilo in bomo dosegli svoj cilj. Le nekoliko več časa bomo porabili za to. S skupščino, ki bo 20. julija, bi se zadeve v Laškem morale dokončno urediti in stabilizirati.
Javnosti je popolnoma jasno, da je bila Vera Maruša samo lutka v rokah drugih. Ste s tistimi, ki stojijo v ozadju, že imeli kakšen odkrit pogovor?
Ne. Uradno se glavni igralec sploh še ni izpostavil. Zelo pa se je izpostavil vmesni igralec, Pivovarna Laško. O tem je bilo že marsikaj napisanega in vse je res. Moram priznati, da sem bil zelo presenečen, ker se je pivovarna kljub pogovorom, ki smo jih imeli, postavila na drugo stran. Glede na to, da je šlo za zadevo med trgovci, ona pa je proizvajalec, bi morala ostati nevtralna.
Ste se z Mercatorjem že kdaj tako hudo udarili?
Uf... bi rekel, da ne. Vendar je to dokaz, da v Engro-tušu znamo igrati in da smo dobro podjetje. Čeprav se ne hvalimo radi, saj nam to niti ni potrebno, ker imamo lastnika za naslednjimi vrati in vemo, koga moramo obvestiti, kako dobri smo, pa je vendarle treba povedati, da smo po zadnjih analizah Gospodarskega vestnika peto najuspešnejše podjetje v Sloveniji. Daleč za nami ni nobene trgovske družbe. To pomeni, da smo vsa leta, pa čeprav je včasih izgledalo, kot da posle jemljemo za hec, delali zelo resno, natančno in tehtno.
V laški zgodbi torej sploh ne gre za Izbiro, ampak bolj za borbo med vami in Mercatorjem, kdo bo koga? ,
Moram priznati, da teh potez konkurence ne razumem najbolje, saj se naše podjetje nikoli ni šlo takšnih igric. V svoje cilje smo jasno zapisali, da nas v Sloveniji zanima 25-odstotni tržni delež. Toliko in nič več. Višji tržni delež bi bil predrag. Želimo dobro pokriti Slove-
nijo in ljudem dati přilož- é nost, da kupujejo tudi pri nas. Konkurenca nas sploh ne moti. V marsičem smo že bili prvi in so nas potem ostali posnemali. Z velikostjo res nismo bili nikoli obremenjeni in res si nikakor ne želimo imeti polovico Slovenije. To ni niti finančno upravičeno niti dobro za trg. Če pa smo rekli, da si želimo 25-odstotni delež, bomo do njega tudi prišli. Zato so takšne igrice popolnoma nepotrebne.
Če bi ostalo z zemljiščem tako, kot je sedaj, ne bi ne vi ne Mercator od tega imela nič. Torej gre izključno samo za nagajanje.
Seveda. V Laškem se dogaja tipična slovenska zgodba o crknjeni kravi. Vendar smo, kot sem že dejal, trdno prepričani, da se bo vse dobro razpletlo. Bo pač center zgrajen nekoliko kasneje, kot je bilo sprva načrtovano.
Kakšno usodo ste namenili odstavljenemu direktorju Ivanu Groblerju?
O tem ne bi rad govoril. V našem podjetju do ljudi nikoli nismo bili nesramni ali grobi in tudi to bomo rešili tako, kot je prav.
Marsikdo je še vedno prepričan, da je bil dogovor o sodelovanju, ki ste ga z Izbiro podpisali aprila, samo krinka za prevzem.
Ni res. Kmalu zatem, ko smo podpisali pogodbo o dvajsetih odstotkih lastništva, skupni gradnji centra in fran-šiznem odnosu, so do nas prišle informacije, da želi Izbiro kupiti Mercator. Ker 20-odstotno lastništvo ne pomeni nič, smo se v hipu odločili, da gremo v nakup še preostalih delnic. Treba je bilo zaščiti naša dotedanja vlaganja in narediti, kar smo obljubili zaposlenim. Če bi res načrtovali ftevzem, se vse to ne bi dogajalo, saj bi se nanj dobro pripravili. Tako, kot smo se za Vele. Vsakomur, ki se vsaj malce ubada s temi zadevami, je jasno, da prevzem ni bil naš namen. Samostojnost Izbire ni bila nikoli ogrožena. V vseh pogovorih sem celo zahteval, da mora, karkoli se bo dogajalo s trgovinami, na njih pisati Izbira z velikimi črkami, T\iš pa z majhnimi.
Boste sedaj, ko so razmerja bistveno drugačna kot na začetku, Izbiri vseeno pustili, da ohrani status samostojne pravne osebe?
Izbira mora delati dalje. Saj podjetja ne moreš kar tako ukiniti. Možna bi bila likvidacija, ki sicer sploh ne sodi v to zgodbo, vendar si je ne bi mogli privoščiti. Že zaradi svojega ugleda ne, pa še veliko bi nas stala, saj bi izgubili 600 milijonov tolarjev, kolikor smo jih že vložili v podjetje. Pripojitev pa tudi ne pride v poštev, saj podjetje ni v naši stoodstotni lasti. Obstaja sicer možnost za pripojitev, vendar bi morali preostalim delničarji ponuditi deleže našega podjetja, kar pa v primeru Engrotuša absolutno ne pride v poštev.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Tud' moja prej ni b'la s kmetije...
36. ohcetni par letošnjega Piva in cvetja sta Tjaša in Boštjan
Tradicionalna, tako kot je v kri Laščanov vcepljena prireditev Pivo in cvetje, je v Laškem tudi Ohcet po stari šegi. Na jubilejno leto se bosta vzela Boštjan Slemenšek iz Vojnika in njegova izvoljenka Tjaša Oblak iz Celja, ki je po očetovi strani pravzaprav Laš-čanka.
Skoraj bi lahko rekli, da je usoda že dolgo želela zbližati Tjašo in Boštjana. S svojim očetom je Boštjan večkrat prihajal v Laško gledat ohcet, Tjaša pa jo je vsako leto spremljala vsaj z babičinega okna. Verjetno je že takrat vsakemu od njiju rojila po glavi misel, »mogoče bom nekoč tudi sam pred matičarjem stal v narodni noši...«.
In zgodilo se je ravno to -po treh letih poznanstva je Boštjan na valentinovo Tjašo zaprosil za roko. Zaroka
je bila sklenjena brez oklevanja, na čisto pravo poroko pa v tistem trenutku še nista pomislila. Nekaj mesecev zatem, ko je Odbor za etno dejavnost Možnar objavil razpis za 36. tradicionalno Ohcet po stari šegi, je padla še končna odločitev za poroko. Vmes je na dan prišel še en vesel podatek, ki je še pospešil datum poroke; 18. novembra bosta bodoča zakonca postala starša!
Mestno dekle osvojil v »bata škornjih«
Med Tjašo in Boštjanom se je tudi začelo 18. novembra. Na ta dan pred tremi leti je Boštjan s prijateljem naključno obiskal gostilno na Ljubečni, v kateri je sestri natakarici družbo delala Tjaša. Oči niso skrivale nav-
dušenja, kar le-te niso izdale, so dodale besede. »Spomnim se, kakšen dar govora je dobil Boštjan,« v smehu pravi Tjaša, »ampak že brez tega mi je bil takoj všeč, četudi je v gostilno stopil oblečen v »banduro in bata škor-nje.«
Kmalu je postal Tjašin soplesalec na maturantskem plesu, po letu dni pa je ne samo Boštjana, pač pa tudi veliko kmetijo na Razgor-ju, kjer je Boštjan doma, tako vzljubila, da se ni več vrnila v Celje. »Bolj mi je všeč na kmetiji kot v mestu,« jasno pove Tjaša, na vprašanje, kaj je tisto, kar ji je naj bolj všeč, pa težje najde od govor. Vse ima namreč ra da, zato z naštevanjem nikamor ne bi prišla, vseeno pa smo opazili, da jo najbolj privlačijo živali, še posebej muce.
Tudi Boštjanu je življenje na kmetiji precej bolj všeč kot v mestu. Nekaj let je bil poklicni šofer, nato se je naveličal in se na veselje starcev raje posvetil kmetiji. Na 19 hektarjev veliki kmetiji, v zakupu pa imajo še 12 hektarjev zemlje, bi Olga in Gusti Slemenšek težko sama zdržala. Še posebej zdaj, ko so se odločili tudi za kmetijo odprtih vrat s dobrotami, kot so domači-suhome-sni izdelki in kruh iz bele koruzne moke izpod rok gospodinje Olge. »Ampak, veste, tudi moja ni bila s kmetije doma, pa se je nanjo prav lepo privadila,« se pohvali ata Gusti.
»Na tri sva vajena...«
Pri Slemenškovih so sicer imeli tri otroke, vendar se Boštjanovi sestri nista odločili za kmetovanje. Raje sta to prepustili Boštjanu, ki so ga kmečki običaji in opravila vedno bolj zanimali. Še kot fant se je pri starem mojstru izučil prekrivati slamnate strehe, s čimer se še zdaj ukvarja, rad ima delo z živalmi, še posebej s konji ... "Radi zato se odlično ujame s Tjašo, ki najraje čepi pri kakšni domači živalci. Še celo pri vprašanju, koliko otrok bosta imela, sta dobesedno enoglasna: »Tri, na to številko sva vajena,« odgovorita, saj imata oba po dve sestri.
Treme pred nedeljsko poroko pri bodočih zakoncih
Skoraj takole bo izgledala ohcet v nedeljo...
nismo opazili, tudi pred pri- ko že šlo, < pravi Boštjan in hodnostjo na hribovski kme- se z nasmeškom na obrazu tiji ne. »Saj skušamo uvajati obrne k Tjaši. več panog, tako da bo neka-	ROZMARI PETEK
2. turnir ulični košarki ROSSI MH. 2004 (prijave na telefon: 041 534 SIS) otroška delavnica in zabava s TEATROM CIZAMO etno prireditev LEPO JE RES NA DEŽELI" PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI ansambel KRILA in skupina ŠUKAR dalmatinska klapa ANKORA D.J. party
skupina STAJERSKIH /, NUŠA DERENDA in ansambel PRIMAVISTA ter imitator znanih glasbenikov D .J. party
predskupina DOLLY BELI. ZABRANJENO PUŠENJE. ZAKLONIŠČE PREPEVA ter izbor za miss tangic Bandidos 2004
VELIČASTEN OGNJEMET z gradu Tabor in Krištofa
OHCET PO STARI ŠEGI
PARADA OB 50. OBLETNICI ZŠAM LAŠKO
dalmatinska klapa ANKORA
ansambel OKROGLI MUZIKANTJE
TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI
PARADA PIVO ČVETJE po ulicah Laškega
ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB
■m
EK
Valvasorjev trg (šala) 17.00
Zdraviliški park Parkirišče pri banki
Park pri TIČU Šotor Trub. nabrežje Šotor pri Humu
Aškerčev trg
11.00 17.30
18.00 19.00 19.00
20.00
Graščinsko dvorišče 20.00 Hotel Savinja (zg. vrt) 20.00 Hotel Savinja (sp. vrt) 20.00 Trubarjevo nabrežje 21.00 21.00
m»<
Valvasorjev trg (šola)	».00
Zdraviliški park	11.00
Igriščo Marija Gradec	17.00
Parkirišče pri banki	17.50 19.00
Šotor Trub. nabrežje	19.00
Šotor (ri Humu	19.00
Aškerčev trg	20.09
Hotel Savinja (zg. «rt)	20.00
Hotel Savinja (sp. vrt)	20.00
Trubarjevo nabrežje	21.00
Šolsko igrišče	21.00
PROJEKT SlUARNA	22.30
odprtje razstave MALIH PASEMSKIH ŽIVALI
in razstave NARAVA IN JAZ (herbarijskt slike) otroška delavnica
etno prireditev "LEPO JE RES NA DEŽELI"
OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA
ansambel OKROGLI MUZIKANTJE in gostja SAŠA LENDERO
TRUBAČI FEATA SEJDIČA skupina BACARDI in slači sho«
OTVORITEV PRIREDITVE: ansambel ČUKI.
VESNA PISAROVIĆ s skupino SCORPION. BRASIL SHOW
VLADO KRESLIN. BELTINŠKA BANDA in skupina LANGA
dalmatinska klapa ANKORA
D.J. party
DJ. party
predshupina ZEUS. ALVA. MAGNIFICO in TIIRBOLENTZA
odprtje razstave GOB
otroška delavnica in zabava s TEATROM CIZAMO nogometna tekma med poslanci DZ in Laščani etno prireditev LEPO JE RES HA DEŽELI" PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE in gostja NATAŠA MADJAR TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI ansambel AVIA BIC BAND z JASMINO CAFNIK. PIKA BOŽIČ in VLADIMIR KOČIŠ - ZEC (ei Novi Fosili). BRASIL SHOVÍ dalmatinska klapa ANKORA DJ. party DJ. party
predskupina DRV FISH. ŠANK ROCK. 6PACK ĆUKUR, PIMP PAKTERS in Man crotíc show - TOTAL KNOCKOUT
THE STROJ
Zdraviliški park	17.00
Parkirišče pri banki	17.50 19.00
Šotor Trub. nabrežje	19.00
Šotor pri Humu	19.00
Graščinsko dvorišče	19.00
Hotel Savinja (zg. vrt)	19.00
Hotel Savinja (sp.irt)	19.00
Aškerčev trg	20.00
Trubarjevo nabrežje	21.00
Šolsko igrišče	21.00
18.7.
Graščinsko dvorišče 10.00 11.00
Hotel Savinja (zg. vrt) 14.00 Šotor Trub. nabrežje 15.00 Šotor pri Humu 15.00
17.00
Aškerčev trg	18.00
OŠNJA NOVOST
ODER NA SAVINJI (zabavno glasbeni program): živi kipi, godbe, žonglerji, bruhalci ognja, Brasil show, trubači in drugi.
Ob 40. obletnici PtVA-CVETJA vas na stojnici pri hotelu Savinja čaka KNJIGA ŽELJA. Vsak štirideseti vpisani prejme simbolično darilo.
Med drugim tudi Maligan party (preizkus z alkotestom) in kamp pri Zdravilišču Laško. Osrednji parkirni prostor je v Jagočah. Večina prireditvenih prostorov je pokrita s šotori. V primeru dežja poteka prireditev nemoteno in se ne prestavlja za kasnejši termin.
KUPON
P O 1 E T H E
MMif!
Igrala je ekipa radia očistila, po trdem delu pomalicala, nato pa je sledila »gasilska« slika. Otroci vrtca Mavrica Vojnik z vzgojiteljicama Ireno Stemad in Vero Krivec. Na sredi je ravnateljica Zvonka Grum, na desni »čistilka« igral Simona Šolinič.
so ekipo prijazno počakali in pogostili, saj se je pri svojem delu dobro odrezala! Kot pravi ravnateljica Vrtca Mavrica Zvonka Grum, do bro sodelujejo z ministrs tvom in zavodom za šolstvo in so eni izmed redkih, ki so jih izbrali na razpisu za projekt z naslovom Voda kot osnovni vir življenja v povezavi z ekologijo. Gre za raziskovalno delo vzgojiteljic in otrok na to temo v naslednjih dveh letih. V tamkajšnji vrtec se bomo še vrnili, smo se odločili. Če ne očistiti igrala, pa se na njih vsaj malo poigrati.
SIMONA ŠOLINIČ
Ime in priimek:_ Naslov:_
Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 21. julija.
POZOR, HUD PES
Idila o polu in klobuku
Ni vrag, da še ne bi slišali za nedeljske voznike. Res je, da so jim ta vzdevek verjetno naložili poklicni šoferji ali pa tisti, ki se jim mudi. Na primeru nedeljskih voznikov psihoavtologi, s pomočjo stare psihološke teorije proučujemo značaje in odzive mladih voznikov. Saj poznate tisto razdelitev človeških tipov na flegmatike, kolerike, sangvinike in me-lanholike? No, ob nedeljskem vozniku se po psihoav-tološki teoriji flegmatik pelje za njim in naredi kolono, sangvinik se pelje za njim toliko časa, da najde prvo priložnost za prehitevanje, melanholik se razjoče nad svojo nesrečo, ker je spet on tisti, ki je pred seboj naletel na nedeljskega voznika, ko-lerik ga zrine s ceste, ko pa ga prehiteva, si ne more, da ne bi s kazalcem desne roke trkal po svojem čelu ali sencah, občasno tudi preklinja. Psihoavtologi smo še zmeraj v dilemi, zakaj nosijo nedeljski vozniki tako radi klobuke, katerekoli znamke že, da je le klobuk; zakaj imajo očala, je jasno vsem, le da se občasno sprašujemo, zakaj v avtomobilu uporabljajo tista, ki bi se po nasvetih optikov morala za branje.
Pred kratkim je bila opravljena tudi popisna anketa nedeljskih voznikov; izsledki so naslednji, njihov najljubši avto je volkswagen polo 1.1, katerega motor še ni presegel hitrosti 100 na uro, biti mora brez klime, da ne povzroča revme, tehnično brezhiben, da ga bodo lahko imeli do smrti, imeti mora alarm, volansko ključavnico, vgrajeno, običajno se ji doda še kupljena, ki jo ob mirovanju vozila pritrdimo še na plinski pedal, prenosni av-toradio z vstavljivim in prenosnim vložkom, ni pa nujno, da je na njem tudi možno predvajanje kaset ali pa cedejev, vsaj enkrat tedensko, to je ob nedeljah, pa mora loviti čestitke in pozdrave ter osmrtnice, radar ni pomemben. Prav tako je ob-
MOHOR HUDEJ vezen alarm v primeru, da nedeljski voznik pozabi izklopiti luči. Na vprašanje, kako najraje vozijo, so nedeljski vozniki odgovorili v en glas, da počasi, najraje pa imajo, da ni nikogar pred njimi, da je cesta pred njimi čimbolj prazna, da lahko vozijo nekje po sredini, med dvema voznima pasovoma, saj tako lahko ostanejo na cesti, če jim po naključju poči guma. Neradi vozijo ponoči, saj morajo potem ves čas prestavljati s prve v drugo in nazaj, tam pa je tudi poraba skoraj 6 litrov na sto kilometrov, čez dan, ko dajo tudi v tretjo, je poraba namreč bistveno manjša. Nedeljski vozniki najraje potujejo s svojimi ženami, saj se tako med vožnjo lahko kaj pogovorijo in zamotijo med enolično vožnjo, predvsem s komentarji v zvezi z osmrtnicami. Na vprašanje zakaj imajo običajno na glavi klobuke, so odgovarjali precej zmedeno, večinoma pa so trdili, da nikoli ne vozijo s klobukom. Nekateri so tudi odgovorili, da so jim ga na glavo posadile žene. Na vprašanje, če se jim kdaj dozdeva, da ovirajo promet, so enoglasno zatrdili, da je cesta običajno prazna, razen občasno se kdo pojavi za njimi, tu in tam pa pred njimi tudi kakšen traktor, ki se po 15 kilometrih vožnje običajno tako ali tako umakne. Povprečna starost izprašanih je bila 83 let, povprečno prevozijo štirideset kilometrov na nedeljo, običajno pa gredo po njihovih besedah »kam v naravo« ali pa »sveče smo šli prižgat na grob«. Zelo redki pa so bili tisti, ki so šli po nakupih, po nov klobuk.
Drobtinica in Zajčji tabor
Slikarja Nika Ignjatiča Celjani, sploh mlajši, dobro poznajo. Pred leti je z likovnimi delavnicami na celjskem bazenu otroke znova navadil na obisk bazena, pred časom pa je kar na dveh lokacijah odprl prostor, kjer lahko otroci neomejeno ustvarjajo. Pred mesecem dni je začel obnavljati kozolec ob Šmartinskem jezeru, kjer bodo lahko otroci brezplačno uživali ob vodi, likovno ustvarjali ali zgolj igrali.
Zapuščen kozolec na Brezovi, ki ga je društvo Otroci otrokom dobilo v najem, iz dneva v dan postaja bolj pisan in živ. Čeprav Drobtinica 2, kot so ga poimenovali, še
ni dokončno obnovljena, že sprejema svoje prve mlade goste. Ob obali jezera imajo privezanih sedem plovil, ki jih lahko otroci ob primernem varstvu uporabljajo po mili volji, urediti nameravajo še bazen, ustrezno kuhinjo in spalnice.
Kljub temu, da je od Mestne občine Celje za delovanje društva Ig-njatič prejel zgolj 30 tisočakov, bo obnova kmalu končana. Za letošnje poletje pa ima v načrtu še veliko zanimivih aktivnosti: rafting na Savinji, izdelavo pisanih hišic iz kartonskih škatel v mestu, izdelavo največjega mozaika, iz otroških risbic pa bo jeseni nastala razstava.
Nedaleč stran od tabora Drobtinice je na Brezovi pri Šmartinskem jezeru še en tabor - zajčji. Tako ga je poimenoval organizator tabora Simon Agič, saj pravi, da so otroci kot zajčki, ki se, če ljudje silimo vanje, raje poskri--jejo. V desetih dneh udeleženci spoznajo, kakšno je življenje na kmetiji, kako se ravna s konji, katere rože uporabljamo kot zdravilne in podobno. Pogosto v goste povabijo kakšnega umetnika, ki z otroki slika ali mojstra borilnih veščin, ki otrokom pokaže, kako se lahko izognejo pretepu.
ROZMARI PETEK - Št. 28 - 15. julij 2004 —
Jajce kot namig za prihodnjič
Minuli teden je poleg nekoliko višjih poletnih temperatur poslušalcem Radia Celje prinesel novo nagradno igro Poletne norosti. Na sporedu bo vsak četrtek ob 12.15 uri, v njej pa bodo lahko sodelovali tudi bralci Novega tednika.
Za tiste, ki pretekli teden niso poslušali oddaje, predstavljamo nekaj pravil igre. Ekipa Radia Celje se bo vsak teden skrila, poslušalci pa bodo ugibali, kam. Da pa ne bo tako enostavno, bo treba ugotoviti tudi, kaj ekipa tam počne. In kar je najbolj pomembno, počela bo najbolj nemogoče stvari.
Za poslušalce Radia Celje bosta na voljo dve nagradi. Tisti, ki bo ugotovil, kam se je ekipa skrila, bo dobil prvo (manjšo) nagrado, če z ugotavljanjem ne bo nadaljeval. Če bo želel nadaljevati in bo ugotovil, kaj počne ekipa na skritem mestu, bo dobil glavno nagrado.
Bralci Novega tednika pa bodo lahko sodelovali tako, da bodo na kupon napisali, kam se bo ekipa skrila naslednji teden (kraji so že vnaprej določeni in skrbno varovani do zadnjega dne) in kaj bo tam počela. Da bo stvar lažja in da ne boste tavali v temi, vam bomo dali vsak teden en namig. Tokrat je namig za skrivalnico v naslednjem tednu: jajce. Torej, vključite domišljijske celice in ugibajte, kje bomo in kaj bomo počeli. Lokacije in opravila bodo zelo nenavadni! Če-boste pravilno odgovorili vsaj na eno od obeh vprašanj, boste nagrajeni.
Minuli teden se je ekipa Radia Celje skrila v vrtcu Mavrica v Vojniku. Kaj je tam počela? Otrokom je očistila igrala na igrišču. V studio je poklicalo več kot 30 poslušalcev, kar pomeni, da je bila prva skrivalnica kar trd oreh. Toda, vaja dela mojstra! V vrtcu, kjer je trenutno okrog 140 otrok, saj nekateri že uživajo počitnice,
POLETNE

Pohvale Nepremičninam
Svetniki zadovoljni s poslovanjem družbe - Želijo ji čim manj »obiskov«
Celjsko podjetje Nepremičnine je med najbolj uspešnimi v občini, saj je v letu dni praktično podvojilo svoj dobiček. S tem in z mnogimi pohvalami za projekte, ki jih vodi, je celjski mestni svet pospremil z dnevnega reda skupščino te družbe v 100-odstotni lasti občine.
Nepremičnine so lani ustvarile dobrih 650 milijonov tolarjev prihodkov in dobrih 35 milijonov tolarjev čistega dobička, ob tem pa so imeli konec leta še dobrih 500 milijonov tolarjev depozitov.
Na stanovanjskem področju so svetniki posebej pohvalili naložbo v gradnjo 27 oskrbovanih stanovanj, za katera je že več kot 50 interesentov in ki bodo prve stanovalce dobila že januarja. Zanimanje za naložbo, v kateri z Nepremični-
nami v polovičnem deležu sodeluje Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je tolikšno, da so se lep čas ukvarjali z zamislijo, da bi blok, ki je že v gradnji, povišali še za nadstropje ali dve. Žal pa sprejeti prostorski akti tega ne dopuščajo. Zato so svetniki menili, da bi morale Nepremičnine čim prej začeti pripravljati gradnjo še dodatnih varovanih stanovanj.
Prav te dni so začeli tudi graditi nov 46-stanovanjski blok v Novi vasi. 552 milijonov tolarjev vredno gradnjo soinvestira republiški stanovanjski sklad. Vse je na-red tudi za gradnjo dveh garažnih objektov v Novi vasi, ki bi imela skupaj 416 parkirnih mest, vendar z gradnjo zaradi premajhnega interesa za odkup garaž še niso začeli.
	ik
	
r »	
k	
	
Slavku A. Sotlarju, direktorju Nepremičnin, so svetniki izrekli pohvale za uspešno poslovanje.
Edini resnejši problem družbe je nenehno naraščanje števila dolžnikov, ki za neplačane najemnine dolgujejo že skoraj 114 milijonov
-dř?
žimi iibiriii idiilnt biyaJiiti. žBngranižhi hridii yam griihrbimg mi. r. n
^ SKB BANKA t,D.
V evropski mreži
Celje želi med 70 evropskih zdravih mest
Celje se želi vključiti v redno članstvo 70 evropskih zdravih mest pod okriljem svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Mestni proračun bo ta odločitev, če bo kandidaturo organizacija WHO sprejela, stala skoraj 600 tisočakov letno, pri čemer predlagatelji opozarjajo na številne prednosti polnopravnega članstva.
Te so predvsem v močni podpori trem osnovnim usmeritvam pri delovanju zdravih mest - zdravemu urbanističnemu načrtovanju, proučevanju vplivov obstoječih razmer in predvidenega razvoja na okolje in zdravemu staranju.
Mag. Ivan Eržen z zavoda za zdravstveno varstvo pojasnjuje, da pomeni odločitev mestnega sveta za vključitev v mrežo zdravih evropskih mest predvsem to, da morajo pripraviti zelo zahtevno vlogo, ki bo vključevala opis dosedanjih dosežkov in tudi prihodnje projekte. »Imamo veliko izkušenj.
saj smo veliko postorili pri izboljševanju okolja in to na poseben način, z dolgoročnimi usmeritvami. Pri izboljšanju kakovosti zraka smo cilj dosegli dve leti pred zastavljenim rokom, izdelali smo strategijo ravnanja z odpadki, ki jo uspešno uveljavljamo v okviru centra za ravnanje z odpadki, pred rokom smo zgradili tudi centralno čistilno napravo,« našteva Eržen.
Slovenija je minuli četrtek v Bruselj poslala celoten projekt za gradnjo območnega centra za ravnanje z odpadki in ker gre za pomemben okoljski pro: jekt, računa, da bodo evropski skladi gradnjo sofinancirali.
Seveda pa celjska želja še ne pomeni, da bo mesto dejansko sprejeto v mrežo zdravih mest po merilih svetovne zdravstvene organizacije. »Zahteve, ki jih WHO postavlja kandidatkam, so izredno

Za srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV_
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi.
tolarjev, kar je vrêdno posebne obravnave, zato bodo svetniki o tem razpravljali jeseni. Napoveduje se namreč kar veliko prisilnih izselitev. Druga težava pa je nenormalno hitra rast upravičencev do znižanja neprofitnih najemnin, do katerih je sedaj upravičenih že 500 najemnikov stanovanj. Sicer pa je v občini 125 nezasedenih stanovanj v lasti Nepremičnin. Pretežno gre za stanovanja v hišah, kjer še ni končan postopek denacionalizacije in za stanovanja v hišah, predvidenih za rušenje.
Na področju poslovnih prostorov in objektov je že vse nared za gradnjo prizidka k Narodnemu domu, ki naj bi ga gradil Vegrad. Po zaključku 600 milijonov tolarjev vredne skupne naložbe s servisom skupnih služb
Kmalu mehatroniki
velike. Zelo pomembno je namreč, kolikšna je podpora mestnih oblasti in strokovnih struktur za sodelovanje v tem projektu. Računamo, da bomo tu lahko uspešni, saj imamo odlično sestavljen projektni svet, podporo mestnega sveta in župana,« je pre-priían Eržen.	BRST
Celjski mestni svet je podprl prizadevanja Šolskega centra Celje, da uvede višješolski študij v programu mehatronik.
Program je pred kratkim potrdil Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje Republike Slovenije. Gre za študij na šesti stopnji, ki povezuje strojništvo, elektrotehniko in informatiko v interdisciplinarna znanja. Ker ima Šolski center Celje izkušnje s tem študijem na četrti stopnji in hkrati uvaja peto, razpolaga s kadri, opremo in znanjem, ima tako vse možnosti, da kot prvi v Slo-

slovenske vlade se bo vanj preselila upravna enota.
Nepremičnine sodelujejo tudi pri prenovi Knežjega dvora, financirale pa so tudi gradnjo temeljev nove športne dvorane, za kar so zagotovili 100 milijonov tolarjev. Začeli so tudi z obnovitvenimi deli pri Prot-hasyjevem dvorcu, obnovili prostore, v katerih je zavod Socius, ter prostore, v katerih je internetna kavarna, iz kina Union pa so napravili večnamensko dvorano.
Svetniki so skupščino družbe Nepremičnine zaključili s pohvalami za uspešno poslovanje, direktorju Slavku A. Sotlarju pa zaželeli čim manj »obiskov« v družbi, kjer je policija v zadnjem letu dni izvedla več kriminalističnih preiskav.
BRANKO STAMEJČIČ
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi.
SKB BANKA D.D.
veniji ta študij izpelje tudi na višješolski stopnji. Tem bolj, ker tudi v zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so zaposlitvene možnosti za tako izobražene kadre zelo lepe, saj naj bi na osnovi izvedene ankete v regiji do leta 2009 letno zaposlili povprečno vsaj po 54 tako izobraženih inženirjev mehatronike. Delodajalci so namreč pri zavodu v letu 2003 prijavili 950 zaposlitvenih potreb s področja elektrotehnike in strojništva, 18 odstotkov teh je bilo za višje ali visoko usposobljene kadre.
BRST
Dražji vrtci
Mestni svetniki so celjskim vrtcem priznali za 9,09 odstotka višje cene.
Podražitev staršev celjskih vrtčanov ne bo prizadela, saj bo breme dražjih storitev zanje prevzel občinski proračun. Celjski vrtci so pripravili nove izračune za deveturni program in v skladu z uzakonjenimi republiškimi standardi prçdlagali od 9- do 19-od-stotno povišanje cen v posameznih oddelkih. Najdražji je program v vrtcih Tončke Čečeve in Anice Černejeve, za prvo starostno skupino dobrih 83 tisočakov, za drugo skupino pa 61 oziroma 62 tisočakov na otroka. Zarja je z 82 in 61 tisočaki cenejša. Občina zagotavlja plačilo razlike v cenah in plačilih staršev za kar 1.482 otrok, povprečni znesek na otroka pa znaša dobrih 42 tisočakov.	BS
Uspešni poklicni maturanti
Ljudska univerza Celje je v petek v Celjskem domu 47 slušateljem podelila diplome I za uspešno opravljeno poklicno maturo.
Ti so uspešno maturirali v programih predšolska vzgoja, ekonomsko komercialni tehnik in gostinsko turistični tehnik. Posebej so v ljudski univerzi ponosni na nov program pred-• šolske vzgoje, v katerem je prvič letos maturiralo 27 udeležencev poklicne mature, pri čemer je bila z vsemi 20 doseženimi točkami najuspešnejša Alja Švegl.	BS
Zaprto zaradi neposluha občine
Šestdeset biserov na eni ogrlici
Zakonca Jeršič iz Teharij pri Celju slavila biserno poroko - Nepričakovani obisk
Pred dnevi je Slobodan Br-kič na Pohorski ulici v Celju zaprl prehod med dvema naseljema. Lastnik prehoda, ki ga dnevno uporablja, kot pravi Brkič, več kot tisoč občanov, je njegova last, že dalj časa pa ga brezuspešno v nakup ponuja mestni občini.
Gre za zgolj 58 kvadratnih ! metrov asfaltirane poti, ki jo že dolgo časa občani sosed-I njih naselij uporabljajo kot pešpot. V veri, da bo pot odkupila občina Celje, je Brkič
pred časom naredil parcelacijo in tako del poti ločil od svojega ostalega zemljišča. Za svojo parcelo je pri nakupu odštel 19.500 tolarjev za kvadratni meter, zdaj jo občini ponuja za 5.500 tisoč manj ali vsaj ustrezno kompenzacijo. Kot poudarja, cena pravzaprav ni bistvena, pa^pa si žeh, da bi se z občino lahko sploh kaj domenil. Občina namreč skoraj po osmih mesecih ni odgovorila na ponudbo, konec prejšnjega meseca pa je Brkiču poslala od-
govor, da pot zanjo ni bistvenega pomena.
Z zaprtjem poti je Brkič skušal dokazati, da so ljudje poti zelo vajeni in je vsaj za njih bistvenega pomena. Vendar so otroci zaradi zaprtja poti skakali čez bližnji plot, kar se je Brkiču po nekaj urah opazovanja zdelo prenevarno, zato je pot kasneje znova odprl. Ali je s tem uspel prepričati občino, naj se vendarle premisli, bomo izvedeli naslednji teden.
RP
Trije otroci, sedem vnukov in 13 pravnukov je lepa bera potomcev Fanike in Ivana Jeršiča, ki sta v soboto praznovala 60 let skupnega življenja. To življenje se je odvijalo v ljubezni, slogi in medsebojnem spoštovanju, saj drugače ne bi mogla prebroditi časov hudega pomanjkanja in odrekanja. Vzela sta se namreč v času nemške okupacije in vojnih strahot. Z bojem za preživetje je bil zaznamovan tudi povojni čas, ko so se jima rodili Milan, Anica in Peter.
Na Anino nedeljo v letu 1939 sta vedela, da sta za skupaj, on iz vasi Lipa nad Štorami, ona iz bližnjih Kresnik. Stala sta pred velikim vrtiljakom pred cerkvijo na Teharjah, oba mlada in zaljubljena. Po petih letih druženja sta sklenila, da se vzameta. Ivan je hodil na delo v tovarno emajlirane posode Emo, Fanika je delala na domači kmetiji in nosila pridelke na celjsko tržnico.
Poroka je bila 1. julija 1944 na Teharjah, skromna in neopazna, saj je bil to čas nemške okupacije in nenehnega strahu. Vrsto let je njun skupni dom predstavljalo podnajemniško stanovanje. »Življenje je bilo v tistem času zelo težko, povsod je vladalo pomanjkanje, zato smo morali živeti sila skromno, se vsemu odrekati,« se danes spominja Ivan.
Bisemoporočenca Fanika in hran Jeršič — Št. 28 - 15. julij 2004 -
Leta 1945 se jima je rodil prvi otrok, sin Milan, leto za njim hči Anica in leta 1953 sin Peter. Po letih trdega dela sta toliko prihranila, da sta lahko kupila staro hišo na Teharjah, kjer živita še danes in kjer ju obiskujejo otroci, vnuki, pravnuki. »Lepo nama je, otroci so dobro in na svojem, vsi nama pomagajo in hvala bogu sva še toliko pri močeh, da nisva nikomur v breme,« pravi Fanika. In res se oba pri svojih triinosemdesetih letih odlično držita.
Biserno poroko sta v krogu svojih najdražjih praznovala v soboto, dva dni pred tem pa sta bila prijetno presenečena, ko so ju obiskali teharski župnik Friderik Planinšek, pa predsednik sveta KS Teharje Franc Kač in predsednik krajevne socialne komisije Jože Ocvirk. Za to presenečenje je poskrbel najmlajši sin Peter. V petek je sledilo še eno presenečenje, obiskali so ju in jima čestitah predstavniki domačega gasilskega društva.
Zdaj je spet vse po starem, prihajajo otroci, vnuki in pravnuki, spomin na praznovanje biserne poroke pa je nepozaben. Ivan in Fanika Jeršič sta srečna in zadovoljna, da bi jima le zdravje dobro služilo. Na zdravje!
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Morski motivi v Žalec
Naša humanitarna akcija Naslikajmo počitnice otrokom, v kateri smo 70 otrok peljali v Baško, se nadaljuje s prodajo slik, ki jih je v ta namen podarilo dvanajst akademskih slikarjev. Akciji se je pred dnevi pridružilo še podjetje Tropic cafe iz Žalca. Lastniku Darku Sukiču sta bih najbolj všeč sliki Roka Zelenka Obala in Svetilnik. Na fotografiji z direktorjem medijske hiše NT&RC Srečkom Šrotom ob predaji slike.
Foto: GK
Zaprtje prehoda na Pohorski cesti bi v slabo voljo spravilo kar nekaj občanov.
Teater sredi Celja
Celjane sta minuli teden zabavala in navduševala poulična umetnika iz Belgije in Španije. Projekt je potekal v sodelovanju z Mednarodnim festivalom uličnega gledališča Ana De-setnica iz Ljubljane.
V središču Celja, na zvezdi, si je pogrnil preprogo, odprl kovček in začel uganjati vragolije, ki se za klovna Ivana Alonsa iz Španije spodobijo. Ker se sprva mimoidoči niso kaj dosti zmenili zanj, mu ni preostalo drugega, kot da stopi za njimi in jih pod roko pripelje na »prizorišče dogajanja«. Hi je vsakega postavil na svoje mesto in jim jemal sapo s svojimi akrobacijami ter občutkom za ritem in ravnotežje. Predvsem najmlajši so bili najbolj navdušeni nad tem, da jih je klovn tudi aktivno vključil v svoj nastop. Pri tem so bili tako spretni, kot da bi bili pri njem že kdaj na praksi.
Ob klovnu Ivanu so celjske ulice gostile tudi Pavli-
Pavliha s predalnikom je zabaval publiko. Foto: GK
ho s predalnikom, animator-ja iz Belgije. V 40 predalih hrani vse mogoče predmete (od kuhinjskih in pisarniš-
kih pripomočkov do orodja), ki jih med svojim nastopom oživlja in jim na ta način dodeli povsem novo vlo-
go. Njegove zgodbe so bile kratke, življenjske, zabavne, pa tudi provokativne.
]
Poklon Ristu Savinu
V	Žalcu so v petek obeležili Savinov dan, v okviru katerega so obiskovalce povabili na več ogledov Savinove rojstne hiše, ki so jih sklenili s čajanko v atriju.
V	spomin na Friderika Širco oziroma Rista Savina, rojenega 11. julija 1859, so
v večernih urah pripravili koncert, na katerem so predstavili del bogate skladateljeve ustvarjalnosti. So-pranistka Nataša Krajne in tenorist Danilo Kostevšek sta ob klavirski spremljavi Vla-dimirja Mlinariča predstavila samospeve, ki so nastali na podlagi ŽupaHČičevih in
Aškerčevih ter besedil Sa-vinovih sodobnikov. Predstavila se je tudi nadarjena pianistka Vesna Verbnjak, nastopili so pevci Savinjskega okteta, Katarina Kukovič in Blaž Šef pa sta recitirala besedila, ki jih je uglasbil Risto Savin. Po koncertu v salonu je v atriju Savinove hiše Sanja Rehar zaplesala odlomek iz baleta Čajna punčka. V okviru atrijskih večerov v Žalcu pa je Zavod za kulturo, šport in turizem v soboto pripravil zanimiv koncert basbaritonista Juana Vasleta z gosti iz Argentine, kvartetom Opus Qua-tro.
■ US, foto: TT
CMCelje
CBSTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
Stanovski praznik za jubilej ZŠAM
Na avtopoligonu v Loči-ci ob Savinji so pripravili slovesnost ob 50-letnici Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina, hkrati pa tudi regijsko proslavo ob šoferskem stanovskem prazniku, 13. juliju.
Proslavo so začeli s povorko uniformirancev in starih avtomobilov, t. i. oldtimer-jev, program pa so obogatili godbeniki Tekstilne tovarne Prebold. O pomenu praznika in delu v minulih letih je govoril predsednik ZŠAM Savinjska dolina Ivo Serdoner, ki je povedal, da je združenje ustanovilo 32 članov, v najboljših časih pa je bilo včlanjenih več kot 800 šoferjev in avtomehanikov. Zdaj je vključenih 280 članov. Serdoner je obudil tudi spomin n^ nekdanje tombole, s pomočjo katerih so zgradili enega prvih in najsodobnejših slovenskih avtopoligonov v Ločici. Pol stoletja dejavnosti poklicnih voznikov, šoferjev in avtomehanikov v združenju je tudi velik prispevek k ohranjanju tehnične kulture in zagotavljanju večje prometne varnosti. Dobro sode-
Člani ZŠAM Savinjska dolina so proslavili pol stoletja dela.
lujejo z osnovnimi šolami, kar je gotovo nepogrešljiv prispevek k vzgoji otrok kot udeležencev v prometu.
Zbrane so na avtopoligonu pozdravili še predsednik izvršilnega odbora ZŠAM Slovenije Alojz Selič, podpredsednik združenja za celjsko regijo Franc Janžič ter župani oziroma predstavniki vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Po pol stoletja dela
združenja živi še osem ustanovnih članov; Ivanu Božiču, Francu Bizjaku, Francu Divjaku, Vinku Grobelniku, Vinku Mencingerju, Ernestu Obermajerju, Rafaelu Rehar-ju in Mihaelu Zagoričniku so na slovesnosti podelili posebne plakete, z njimi pa so se zahvalili tudi občinam, sosednjim združenjem in drugim zaslužnim članom. Podelili so tudi pokale najbolj-
Mestna gospoda pod lipo
Članice Društva podeželskih žena Ponikva so ob pomoči pevcev moškega pevskega zbora ponovno pripravile zanimivo, letos že osmo Kmečko popoldne pod lipo. Tokrat so se na Ponikvi obiskovalci nasmejali malce drugačnim prizorom iz kmečkega življenja.
Zgodba govori o mestni družini gospoda višjega svetnika Bakovca, ki je za stavo za tri dni prevzela vsa dela na kmetiji, Pondelakova gospodar in gospodinja pa sta
se odpravila na dopust. Na kmetiji sta v vlogi opazovalcev ostala domača hči Jerica in hlapec Jaka. Čeprav so Bakovčevi premlevali, kaj bodo s prisluženim denarjem, so ugotovili, da kmečka dela le niso eno samo »igranje po njivah«. Po številnih zapletih, nerodnostih gosposke družine ter ob pomoči tete Neže in vaških fantov so člani Bakovčeve družine tretji dan, potem ko je zapel prvi petelin, čeni zbežali.
šim trem v posameznih kategorijah na regijskem tekmovanju v spretnostni vožnji ZŠAM celjske regije. Zmagovalci so Martin Skočaj iz Velenja ter Anton Otavnik in Boštjan Cajhen iz ZŠAM Savinjska dolina, ki je tudi ekipni zmagovalec. Slovesnost so požlahtnili člani moškega pevskega zbora združenja pod vodstvom Mije Erjavec.
US, TT

Največ zaslug za uspel prikaz iz kmečkega življenja ima tudi letos predsednica društva Nevenka Jelen, sicer pa Kmečko popoldne pod lipo pripravljajo v okviru praznika KS Ponikva pri Žalcu. Po besedah predsednika sveta KS Ivana Jelena bodo v sklopu praznovanja letos krajane povabili na 36 različnih prireditev, naslednja bo 18. julija, ko na Ponikvi pripravljajo Vaške igre.
US, foto: TT
NAKRATKO
Huševi podpora v svetu OŠ
VRANSKO - Na seji sveta zavoda OŠ Vransko-Tabor je osem od desetih prisotnih članov dalo pozitivno mnenje za novo ravnateljico šole Miri Brinar Huš. Spomnimo, da se je na ponovljen razpis prijavilo šest kandidatov, od katerih je Mira Brinar Huš dobila največ glasov v kolektivu in pozitivno mnenje med člani občinskega sveta Vransko. Drugi soustanovitelji, svetniki v občini Tabor, so podprli Darinko Jaz- ■ binšek, ki poučuje v Celju. Huševa je zaposlena v šoli na Vranskem kot svetovalna delavka, živi pa v Dolenji vasi pri Preboldu. Dokončno bo ravnateljico OŠ Vransko-Tabor imenoval minister za šolstvo Slavko Gaber, po besedah sedanje v. d. ravnateljice Majde Piki pa naj bi novo ravnateljico dobili najkasneje do sredine avgusta.
Prenova pošte
MOZIRJE - Pred časom so začeli s popolno prenovo prostorov, v katerih dela Pošta Slovenije, saj so na upravi v Celju ugotovili, da sedanji prostori ne ustrezajo več niti strankam niti zaposlenim. Vse poštne storitve zdaj Mozirjani in tudi drugi Zgornjesavinjčani opravljajo v dvorani TVD Partizan. Prostori, v katerih je delovala pošta, so bili popolnoma zastareli in kot takšni nefunkcionalni, premalo prostora pa je bilo tudi za poštarje. Zato so odkupili del prostorov od Telekoma in pridobili okoli sto kvadratnih metrov uporabnih površin. Na ta račun bodo lahko povečali tudi prostore za stranke in število poštnih predalov, ki jih je primanjkovalo. Dodaten prostor bodo pridobili z manjšo dozidavo. V upravi pošte računajo, da bo adaptacija končana do mozirskega občinskega praznika v septembru.	US
Pomembno pisno potrdilo
Minuli četrtek je Matevž Lenarčič, ki se je odpravil na avanturističen polet okoli sveta, po dveh tednih le zapustil rusko mesto Chita.
»V Chiti so končali vse preiskave v zvezi z mano in nato le ustno obvestili Moskvo, da je tukaj primer končan. V Moskvi niso storili nič, enostavno so čakali na pisno potrdilo iz Chite, ki pa ne bi nikoli prišlo, saj tukaj niso vedeli, da ga sploh morajo napisati,« je Matevž razložil nenavaden zaplet. Zdaj se pilot, ki namerava v tretjem poskusu j sam v ultralahkem letalu preleteti svet, pripravlja na prečkanje Ohotskega morja in upa na najboljše.	US
ne in Vladimir Mlinaric.
LJUBNO
Milijonski projekti v Velenju
Mestna občina Velenje bo v sodelovanju z občino Šmartno ob Paki gradila dom za starejše na sedanji lokaciji velenjskih rastlinjakov, za njihove potrebe pa se bodo lotili tudi nadzidave zdravstvenega doma.
To je le nekaj izmed številnih projektov, ki se jih bodo lotili v MO Velenje in o katerih so podrobneje spregovorili na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je sklical podžupan Bojan Kontič. Med Jenkovo in Kidričevo cesto bodo zgradili nova varovana stanovanja, ki bodo neprofitna in delno
opremljena. Projekti so že narejeni, pridobljena so vsa soglasja, razen gradbenega dovoljenja. Stanovanjski blok na Selu bo predvidoma končan oktobra, približno 40 novih stanovanj pa bodo do aprila 2005 uredili tudi na Vojkovi 12a. Od tega bodo štiri invalidska, eno pa bo urejeno v stanovanjsko enoto za mladoletnike. V njem bodo štiri sobe za dve osebi, skupni prostor in soba za vzgojitelje. Gradbena dela v Varstveno delovnem centru Saša so skoraj v celoti zaključena, center v vrednosti dobrih 283 mili-
jonov tolarjev pa naj bi odprli oktobra.
V Velenju začenjajo tudi s prenovo doma kulture, za kar bodo v naslednjih letih namenili skoraj 600 milijonov tolarjev, od tega pa bo ministrstvo prispevalo 115 milijonov tolarjev. Že avgusta naj bi bila zaključena delna rekonstrukcija Kidričeve ceste. Vrednost naložbe, ki jo bodo dokončno zaključili oktobra, je 224 milijonov tolarjev, država bo prispevala 63 milijonov tolarjev. Podjetje PUP na tem območju gradi dodatnih 70 parkirišč.
US
Žalska UE na svoje
Občina Žalec je minuli teden s Servisom skupnih služb Vlade RS podpisala pogodbo, po kateri se bodo končno pričela dela v spodnji sejni dvorani za uvedbo šalterske-ga sistema v Upravni enoti Žalec.
Zaradi hude gneče pred vrati pisarn, v katerih delajo uslužbenci žalske UE, je že večkrat izbruhnil gnev tako med strankami kot tudi na občinski ravni. Dogovarjanje o gradnji novih prostorov je trajalo kar nekaj časa. Po pojasnilu direktorja žalske občinske uprave Stojaha Praprotnika se bodo dela pričela potem, ko bodo v vladnem servisu izbrali najboljšega ponudnika, zaključila pa naj bi se v 70 dneh, predvidoma v začetku novembra. Vsa dela, ki jih bodo izvedli v spodnji sejni dvorani, vključno z opremo, bodo poplačali iz državnega proračuna.	US
V poročni dvorani na Ljubnem bo avgusta druga poroka, takrat pa se bo poročil eden izmed članov občinskega sveta.
Flosarska poroka
V novi poročni dvorani, ki so jo na Ljubnem odprli pred novim letom, se je v soboto poročil prvi par.
»Čistokrvna Ljubenca«, nevesta Majda Voler in ženin Aleš Nerat, je poročila županja Anka Rakun, ki jima je v imenu občine podarila dva kozarca s prstanoma in, namesto medenih tednov, vikend paket v enem izmed slovenskih zdravilišč. Poroka 30-letnega komercialista in 26-letne profesorice biologije je bila nekaj posebnega, saj je ženin zapisan ljubenski flosarski tradiciji. Zato sta se mladoporočenca cerkveno poročila v cerkvici sv. Miklavža, zavetnika flosarjev, v Rastkah, prijatelji pa so poskrbeli za kar nekaj flosar-skih utrinkov.	US, foto: FA
Sporni sežig gudrona
Šoštanjski svetniki so junija dali zeleno luč termoelektrarni Šoštanj, da v petem bloku poskusno opravi sosežig gudron so-lidifikata. Gre za odpadek, ki nastaja pri predelavi rabljenih motornih in industrijskih olj in vsebuje žveplovo kislino.
Na sklep občinskega sveta se je javno pritožil Peter Rezman, sicer urednik Šo-štanjskega lista, ki meni, da »dovoljenje« šoštanjskih svetnikov neposredno ogroža zdravje in okolje, v katerem biva. Poleg tega, tako Rezman, je sklep v nasprotju z občinskim statutom, ki občini narekuje skrb za varstvo zraka, tal in vodnih virov. »Z implicitnim dovoljenjem sežiganja gudrona v Teš pa občina zaradi neznanih posledic takšnega sežiga to skrb zanemarja oziroma dovoljuje ukrepe, ki jo bodo izničile.« Rezman zahteva, na pristojni v šoštanjski občini dovoljenje razveljavijo.
Glede na to, da je Rezma-nova zahteva naslovljena na Komisijo za pritožbe, prošnje in varstvo potrošnikov, direktorica šoštanjske občinske uprave Mirjam Povh pravi, da bo odločitev komisije znana šele koncem avgusta. Do takrat naj bi si posebna delegacija ogledala eno izmed mest v Nemčiji, kjer že kurijo gudron, v Tešu naj bi opravili poskusni sežig ter pripravili dan odprtih vrat. Po zatrjevanju Šoštanj skega župana Milana Kopušarja bodo nasprotovali sežigu gudrona, če se bo izkazalo, da je škodljiv za zdravje ljudi in za okolje.
V Tešu sicer dovoljenja ne potrebujejo, zaradi znanih zapletov, med drugim s sežigom kostne moke in zdravil iz celjske bolnišnice, pa za mnenje povprašajo tudi lokalno skupnost. Sicer bo cela zgodba, predvsem pa obremenitve okolja, učinki in stroški, bolj jasna po opravljenem poskusnem sežigu, ki ga v Tešu načrtujejo konec avgusta. US
Denacionalizacijski klobčič
V Upravni enoti Mozirje so pred dnevi sklenili, da ljubljanski nadškofiji predčasno vrnejo več kot 8 tisoč hektarjev nepremičnin. Hkrati pa so v UE zavrnili predlog nadškofije, da se za nepremičnine, ki so v začasni uporabi, prepove vsako razpolaganje do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Po sklepu UE mora državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot lastnik podržavljenih zemljišč v 30 dneh prenesti zahtevane površine v začasno uporabo nadškofiji. Zanimivo je, da je UE v Radovljici zavrnila podobno zahtevo nadškofije po predčasnem upravljanju denacionalizirane-ga premoženja. »Zgledovali smo se po odločbi vrhovnega
sodišča v primeru Bornovih,« je pojasnil načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik in dodal, da Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki se je na sklep UE pritožilo na kmetijsko ministrstvo, ni stranka v postopku. »Problem je, ker sta dve upravni enotí o popolnoma enakem problemu drugače odločili,« pravi Milan Cajner, direktor GG Nazarje. Po njegovem zatrjevanju gre za katastrofalen sklep in površno branje sodbe vrhovnega sodišča. Cajner je prepričan, da bo sklep UE do konca julija, ko se izteče rok, razveljavilo kmetijsko ministrstvo, v nasprotnem primeru pa pristojno sodišče.
US
Stisk rok in veselje ob polaganju temeljnega kamna za šolo, ki naj bi spremenila življenje v Taboru.
Sola za prihodnost
Sobota je bila za občino Tabor izjemnega pomena, saj so pri stari šoli v središču kraja položili temeljni kamen za rekonstrukcijo podružnične osnovne šole in izgradnjo prizidka.
Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek je povedal, da celotno naložbo, vključno z zunanjo ureditvijo, ocenjujejo na 320 milijonov tolarjev, od katerih bo polovico prispevalo ministrstvo za šolstvo, polovico pa občina Tabor v prihodnjih štirih letih. V starem delu šole v Taboru nameravajo urediti vrtec s tremi igralnicami, v 900 kvadratnih metrov velikem prizidku pa šest učilnic, več kabinetov in vse pomožne pro-
store. Delo naj bi potekalo v dveh fazah. Do konca leta naj bi zgradili prizidek, adaptacija pa bo predvidoma zaključena prihodnje leto do občinskega praznika v aprilu. Šola bo povezana z domom krajanov, kjer je telovadnica. Z gradnjo bodo pričeli čez mesec dni, ko bodo na javnem razpisu izbrali najboljšega ponudnika.
Sobotno slovesnost ob polaganju temeljnega kamna so obogatili učenci podružnične šole ter najmlajši iz vrtca, udeležila pa se je tudi državna sekretarka Judita Kež-man Počkaj. Slavje so nadaljevali s tradicionalno družabno prireditvijo Taborska noč.
TONE TAVČAR
Z OBČINSKIH SVETOV
Predstavitev Pokrajinskega muzeja
LJUBNO, GORNJI GRAD - Ljubenski svetniki so minuli teden, gornjegrajski pa bodo danes, prisluhnili poročilu o delu Pokrajinskega muzeja Celje. Gre za predstavitev muzeja, njegovega dela in razstav, celjski muzej pa so doslej predstavih občinskim svetnikom v desetih občinah.
Usklajena raba prostora
LJUBNO - V občini so potem, ko so spremenjene prostorske sestavine uskladili z osmimi ministrstvi in jih je potrdila vlada, dokončno sprejeli enega najpomembnejših razvojnih dokumentov. Iz novih prostorskih načrtov izhaja, da so uspeli izvzeti zemljišče za igrišče v Radmirju, za 8 hektarjev povečati prostor za poslovno cono v Lokah, legalizirati skakalnice ter zagotoviti prostor za gradnjo garderob, na Janezovem polju omogočiti gradnjo hiš; določiti lokacije za čistilne naprave v Radmirju, Juvanju, Okonini in Meli-šah, izvzeti športno rekreativno cono v Okonini ... Nadaljnje gradnje so seveda odvisne od investitorjev.	US
16
LAŠKO
ŠENTJUR I
NOVI TEDNIK
Laški svetniki so leta 2001 sprejeli strategijo vodooskrbe za nekaj let naprej, zdaj pa so to storili za obdobje do leta 2010. V tem času bodo vodovod pripeljali v Debro, Rifengozd, Selo nad Laškim, Lažiše, Radoblje, Modrič, Zgornje Strensko, Povčeno, Zabrež, Harje, Bukovje, Kladje, Stopce, Tevče, Malo Brezo, na Reko in Brodnice, v načrtu pa imajo tudi zamenjavo obstoječega vodovoda Rimske Toplice-Laško.
Že letos bodo začeli z deli pri 15 milijonov tolarjev vrednem vodovodu Log-Trobni Dol; z gradnjo 40-kubičnega vodohrana in vodovoda v dolžini 300 metrov. S tem bo zagotovljeno dovolj vode za območje Trobnega Dola in Šentruperta. Septembra bodo začeli graditi vodovod in vodohram Kobivjek v skupni vrednosti 36 milijonov tolarjev, na ta vodovod pa se bo na novo priključilo 15 gospodinjstev. Za oba vodovodna odseka so že pridobili tudi evropska sredstva iz naslova Sapard, približno četrtino vrednosti pa bo zagotovila občina.	RP
KREDITI ZA OBČANE TUDI V PREDSTAVNIŠTVU CEUE
Predstavništvo Celje Poštne banke Slovenije je v mesecu juliju razširilo svoje poslovanje s kreditiranjem za fizične osebe. Odslej lahko tako občani vse v zvezi z najemom kredita urejate tudi v predstavništvu v Celju. Pomembna prednost te novosti je, da v kolikor izpolnjene obrazce za potrošniški kredit oddate v Predstavništvu Celje, bodo sredstva kredita še isti dan na vašem računu, seveda ob predpostavki, da izpolnjujete pogoje in je dokumentacija popolna.
Kaj je potrebno storiti za odobritev kredita?
Obrazci za odobritev kredita so na voljo v predstavništvu, na poštah in na spletnih straneh www.pbs.si. Zaposleni morate obrazce potrditi v podjetju (v primeru hitrega kredita to ni potrebno), upokojenci pa potrebujete le dva zadnja odrezka pokojnine. S seboj morate imeti tudi veljaven osebni dokument in davčno številko.
Privlačni Hitri krediti
Vsem, ki prejemate redne mesečne prejemke na osebni račun Poštne banke Slovenije vsaj šest mesecev in korektno poslujete, so že nekaj časa na voljo tudi potrošniški krediti z imenom Hitri krediti. Za odobritev le-teh dokazilo o višini plače ni potrebno, poleg tega najnižja možna mesečna anuiteta znaša le 5.000 tolarjev.
-	višina maksimalnega zneska Hitrega kredita je povišana na 1.000.000 SIT,
-	maksimalna odplačilna doba je podaljšana na dve leti.
Podrobne informacije, izračuni in obrazci so vam na voljo v predstavništvu, na vsaki pošti in na naših spletnih straneh www.pbs.si, lahko nas tudi pokličite na telefon 02 228 83 72.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, PREDSTAVNIŠTVO CEUE
Naslov: Krekov trg 9, 3000 Celje Telefoni: 03/ 424 39 80, 424 39 81
Delovni čas: ponedeljek-četrtek 8.00 - 15.30, petek 8.00 - 14.00
VLJUDNO VABLJENI V PREDSTAVNIŠTVO CEUE.
Za praznik nova cesta
Vesele počitnice v Dramljah so šolarji zaključili s piknikom na bližnji Uršuli.
V občini Dobje bodo v ne deljo, 18. julija, praznova li 5. rojstni dan, že v sobo to bodo v dvorani gasilske ga doma pripravili razsta vo akademske slikarke Moj ce Viler iz Domžal, odprl 1,2 km nove ceste Završe-Škarnice-Vodice v vrednosti 12 milijonov tolarjev in na igrišču pri osnovni šoli pripravili turnirja v malem nogometu in odbojki v organizaciji ŠD Dobje.
Župan Franci Salobir je v letu od lanskega do letošnjega praznika najbolj ponosen na novo cesto, izdelavo prostorskega plana občine Dobje, dokumentacijo za gradnjo objekta s knjižnico, vrtcem in stanovanji, na odprtje krajevnega urada UE Šentjur, odpravo posledic po lanski suši in dobro delo pri čiščenju cest v letošnji hudi zimi. V občini so zadovoljni tudi z delom PGD Dobje,
Franci Salobir
mladimi, ki so si uredili prostor v stari šoli, ter s člani Lovske družine Handil za lepo urejen dom in okolico.
Osrednja praznična prireditev bo v nedeljo ob 15. uri v središču Dobja. Ob godbenikih iz Štor bodo nastopili še domači harmonikarji, šolarji in mladinci, praznični
nagovor pa bo imel župan Franci Salobir. Občinska priznanja bodo tokrat dobili Kulturno društvo Dobje ob 90-letnici uspešnega delovanja, podjetnica Marjana Škober-ne (gostilna Pri Olgi) in zadružna enota Dobje Kmetijske zadruge Šentjur. Salobir bo podelil tudi županova priznanja, ki jih bodo za odličen učni uspeh v osmih letih osnovnega šolanja dobili Damjana Gračner iz Gorice, Janez Lavrič z Blatnega vrha, Andrej Resnik iz Marijine vasi pri Jurkloštru in Urška Teržan z Ravnega, županovo pisno priznanje s knjižno nagrado pa bo dobila Mojca Ograjšek z Jezerc. Zadnja praznična prireditev bo tradicionalni 32. Pokaži, kaj znaš, za katero v Dobju še vedno sprejemajo prijave, pripravili pa jo bodo v nedeljo, 25. julija.
TONE VRABL
Poroka z godbo na pihala
Vodooskrba do leta 2010
Ko sta se Ferdo in Fanika Pajk pred 50 leti poročila, prav gotovo nista slutila, da si bosta tudi po 50 skupnih letih s poročnima pričama - Fanika z zdaj 72-letnim Francijem Pertinačem, Ferdo pa z 81-letnim bratom Karlom - potrdila ljubezen in zvestobo.
Ob laškem dekanu Jožetu Horvatu je poročni obred vodil Ferdov bratranec Slavko Pajk, bolj znan kot oče Don Boskovega mladinskega centra na Hudinji v Ce-
lju. Poroka je bila nekaj posebnega tudi zato, ker je prostor, kjer v cerkvi sicer donijo orgle, izjemoma zasedla laška pihalna godba, ki je igrala zlatoporočencema v čast, saj je Ferdo godbi prav tako kot ženi zvest že več kot 50 let. Ljubezen do te zvrsti glasbe mu je bila položena že v zibel, saj je bil doma blizu Svetine, kjer imajo godbeniki že tudi preko stoletno tradicijo. Z laškimi godbeniki in godbenicami, čeprav po letih mnogo mlajši-
mi, se Ferdo rad poda v goste še danes.
Fanika je ena redkih Laš-čank, ki doma skrbno in vestno, čeprav le za svojo dušo, beleži in zapisuje vse pomembne dogodke, ki se vsak dan zgodijo v Laškem, sicer pa jima dneve z obiski zapolnjuje njunih pet otrok - Amalija, Nada, Zdenka, Drago in Irena - ter vnuki, ki so tudi poskrbeli, da bosta zlatoporočenca tokratni poročni dan pomnila še dolgo.
MM
Za veselje počitničarjev
V Centru za socialno delo Šentjur so za šolarje letos že četrtič pripravili Vesele počitnice, z njimi pa se vsako leto ustavijo v drugih krajih po občini.
»S programom ustvarjalnih delavnic, v katerih smo izdelovali pajkove mreže, tatuje, s tekstilnimi barvami slikali na majice in spoznavali različne papirne tehnike, smo letos gostovali na Planini in v Dramljah,« pravi vodja projekta Sabina Jelene. Na Planini se je v delavnice vključilo 20, v Dramljah pa od 35 do 45 šolarjev dnevno. Vesele počitnice pripravljajo zaposleni v centru ter sodelavke, ki so preko javnih del zaposlene v programu pomoči družinam, in zunanje prostovoljke. TUdi letos so s pomočjo občine in sponzorjev poskrbeli za ves potreben material za ustvarjanje v delavnicah, počitničarji pa so imeli tudi brezplačne malice ter še kakšen sladoled.	IS
ROGAŠKA S. BISTRICA OB S.!
»Evropska« Rogaška Slatina
V Rogaški Slatini so v petek, 9. julija, slovesno predali namenu Evropsko ploščad, ki je stičišče nove promenade ter zaščitenega zdraviliškega parka. Gre za območje nekdanje glavne ceste Celje-Rogatec ter avtobusnega postajališča, ki je bilo pozneje slabo urejeno.
Občina ga je v zadnjih mesecih temeljito preuredila. Med urejanjem, ki so ga končali v dneh pred otvoritvijo, so tudi povečali zelene površine ter na novo zasadili drevesa. Pred tem so potekala kar štiriletna usklajevanja z varuhi kulturne dediščine. Občina je v ureditev v celoti vložila 53 milijonov tolarjev, kar je njen največji prispevek v turistično infrastrukturo ožjega zdraviliškega jedra v zadnjih letih.
Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo je občinski svet sprejel odločitev o poimenovanju tega prostora, ki se po novem imenuje Evropska ploščad. Najprej je bilo predlagano takšno poimenovanje za bližnje območje s kioski, ki jih Slatinčani imenujejo »Baščaršija«.
Petkovo slovesno odprtje Evropske ploščadi je bilo v znamenju položitve njene napisne plošče, ki bo spominjala na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ploščo so položili župan Branko Kidrič ter vse tri poslanke evropskega parlamenta iz naše države: Mojca Drčar - Murko, Romana Jordan-Cizelj ter Ljudmila Novak.
S petkovo slovesnostjo so prav tako obeležili bližnji občinski praznik.
Položitev spominske plošče Evropske ploščadi, ki bo Slatinčane spominjala na vstop Slovenije v EU. Položili so jo župan Branko Kidrič ter vse tri poslanke Evropskega parlamenta iz Slovenije: Mojca Drčar-Murko, Romana Jordan-Cizelj ter Ljudmila Novak.
Boljša cesta v Sv. Florijan
V občini Rogaška Slatina so prejšnji teden slovesno predali namenu obnovljeni odsek cest# Rogaška Slatina-Sv. Flo-rijan-Ravnocerje, ki pomeni boljšo povezavo krajevne skupnosti Sveti Florijan z mestom.
Na cesti, ki je v celoti dolga osem kilometrov, so opravili rekonstrukcijo treh dotrajanih odsekov v skupni dolžini 1,6 kilometra. Prav tako so zgradili pol kilometra pločnika ter pripravili inštalacije za poznejšo javno razsvetljavo. Naložba, ki je med pomembnejšimi v slatinski občini v tem letu, je stala 32 milijonov tolarjev.
BJ
Razlastitve se vračajo Obnova III. osnovne šole?
V Rogaški Slatini se pripravljajo na gradnjo nove ceste v blokovsko naselje v Žibernik po novi trasi. Zato želi občina odkupiti zemljišča petnajstih zasebnikov, pri čemer z vsemi ni uspela doseči soglasja.
Gre za štiri občane, ki so lastniki zemljišč na predvideni novi trasi ceste. V občinski upravi trdijo, da so se z njimi pogajali štiri mesece, vendar soglasja ni in ni bilo. Cene, ki jih postavljajo štiri zasebniki, so po mnenju občinskega vodstva izjemno visoke ter neupravičene. Še posebej zato, ker so zemljišča po naši zakonodaji preblizu železniške proge, zaradi česar stavb tam ne bi bilo mogoče graditi.
Cene so previsoke tudi po mnenju treh različnih sodnih cenilcev. Tako na primer zah-
tevajo lastniki za zemljo od 40 do 100 evrov za kvadratni meter, občina pa jim je bila pripravljena po večkratnih pogajanjih plačati po približno pet tisoč tolarjev za kvadratni meter.
Občina mora vložiti zahtevo za začetek razlastitvenega postopka najpozneje v štirih letih, odkar je sprejela prostorski akt, ki je razlastitvena osnova. O zahtevi odloča na prvi stopnji praviloma upravna enota, na drugi ministrstvo za okolje in prostor. Lastnik zemljišča mora prejeti odškodnino oziroma nadomestilo. V slovenskih občinah je vse več razlastitvenih postopkov.
Župan mag. Branko Kidrič bo predlagal postopek razlastitve, skrajni ukrep, ki
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prometa (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1)
prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo o predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Levi breg Voglajne-Aljažev hrib, zazidava Vender,
ki bo v sredo, 21. 7. 2004, ob 16.30 uri v sejni sobi Narodnega doma v Celju.
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo.
župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
ga omogoča zakon o urejanju prostora. Za uvedbo razlastitvenega postopka je potrebno izkazati tako imenovano javno korist, kar je občinski svet Rogaške Slatine pred nekaj dnevi že storil. Pri tem so bili nekateri svetniki ogorčeni, saj je bil eden od štirih lastnikov po drugi svetovni vojni krivično razlaščen.
Predstavniki občine poudarjajo, da je med razlastitvenim postopkom soglasje z vsemi štirimi lastniki še vedno mogoče doseči. To bi bilo očitno tudi v interesu občine, saj razlastitveni postopek odmika naložbo v novo cesto v Žibernik vsaj za dve leti. Iz Žibernika pa naj bi občina že prejela peticijo več kot tristotih občanov, ki jih skrbi usoda te ceste.
BRANE JERANKO
Razgibajmo poletje v Bistrici
Društvo prijateljev mladine v Bistrici ob Sotli bo 17. julija pripravilo prireditev za predšolske in šolske otroke Razgibajmo poletje. Prireditev bo v soboto popoldne s začetkom ob 16.30 uri na športnem igrišču OŠ Bistrica ob Soth. V športno-zabav-nih igrah se bodo najmlajši pomerili v vlečenju vrvi, z gasilsko brizgalno, v metu vodnih balonov, gumitvistu, vožnji z avtomobilčki in drugem. V odmoru si bodo lahko ogledali gasilsko in policijsko vozilo ter opremo, nato pa se ob peki hrenovk predali veselju z Mojco Rabič in ka-raokami. Vsi nastopajoči bodo dobili priznanja in nagrade.	tv
Starinska zgradba III. osnovne šole v Rogaški Slatini, ki je namenjena učencem šestih obsoteljskih občin s posebnimi potrebami, je že dolgo nujno potrebna obnove. Bodo občine soustanoviteljice letos dosegle soglasje o obnovi stavbe, ki je delno v razpadajočem stanju?
Občinski svet Rogaške Slatine je pred kratkim sprejel odločitev, da bo namenila ta občina za pričakovano obnovo svoj sorazmerni delež. Po letošnjih pogovorih občinske uprave s šolskim ministrstvom bi obnovili konstrukcijske elemente stavbe, os-
trešje, stavbno pohištvo ter fasado, kar bi stalo 114 milijonov tolarjev.
Od tega bi šest občin soustanoviteljic zbralo 43-od-stotni delež, ministrstvo pa bi prispevalo dobrih 56 odstotkov. Obnovitvena dela bi opravili v letih 2005 in 2006, pri čemer je nujen še pristanek preostalih petih občin. Njihovi občinski sveti se bodo morali odločiti za sofinanciranje pred 15. septembrom, sicer bo ministrstvo investicijo iz programa sofinanciranja v letu 2005 umaknilo.
Obsoteljske občine so podobno soglasje iskale že la-
ni, vendar do njega ni prišlo. Lani, ko so nameravali sanirati šolsko ostrešje (za 30 milijonov tolarjev), je odgovorila na pobudo Slatinčanov le občina Šmarje pri Jelšah ter zahtevala, da bi se za svoj vložek vknjižila kot solastnica stavbe.
Stavba je namreč v lasti Občine Rogaška Slatina, pri čemer vsi prostori za potrebe vzgojno-izobraževalnega dela niso izkoriščeni. V občinski upravi Rogaške Slatine trdijo, da bo po obnovi drugače, saj bodo učence iz temačnih kletnih prostorov preselili v višje nadstropje.
BRANE JERANKO
Vodovod na Križan Vrhu
Med pomembnejšimi pridobitvami ob letošnjem prazniku občine Bistrica ob Sotli je otvoritev vodovoda in vodohrama na Križan Vrhu v vrednosti 20 milijonov tolarjev.
Vodovod naj bi tudi v sušnem obdobju dajal dovolj vode za stanovalce v naseljih Križan Vrh, Dekmanca, Čreš-njevec, Brezovec in Lastnič.
Investicijo so omogočili občini Bistrica ob Sotli in Podčetrtek ter OKP Rogaška Slatina.
Med pomembnimi pridobitvami so tudi ureditev pločnika skozi naselje Bistrica in preplastitev igrišč za tenis in atletske steze v športnem parku ob šoli.
Slavnostne seje občinskega sveta so se med drugim
udeležili tudi predstavniki zamejskih Slovencev iz Globa-snice na avstrijskem Koroškem ter gostje iz avstrijskega Heimschuha. Ob priznanjih so podelili tudi naslov častne občanke, s katerim je tokrat župan Jože Pregrad nagradil 92-letno rojakinjo Leo Pečnik, profesorica glasbe in klavirja, ki sedaj živi v Mariboru.	TV
Otvoritev vodovoda v Križan Vrhu.
SL. KONJICE
VOJNIK
DOBRNA
V pričakovanju boljših časov
Občina Dobrna trenutno drago plačuje kar dva greha celjskih uradnikov. Prvi je napaka nekdanje celjske občine pri sanaciji ceste, ki je povzročila tožbo občana Vinka Štravsa, drugi pa napačni podatek celjske upravne enote o denacionalizaciji zemljišča na Dobrni.
Trgovska ponudba na turistični Dobrni že dolgo ne ustreza več potrebam časa, zato si v kraju že dve desetletji prizadevajo za večjo samopostrežbo ali market. Občina Dobrna je nameravala trgovino zgraditi (v sodelovanju s kakšnim od velikih trgovcev) na zemljišču med obstoječo Erino samopostrežbo ter občinsko stavbo. To je na zemljišču, ki je bilo lastnikom v obdobju po II. svetovni vojni odvzeto, zato se je občinska uprava za vsak primer pozanimala, ali je zanj morda vložen denacionaliza-cijski zahtevek. Predlani so prejeli dopis celjske upravne enote, da to zemljišče ni v denacionalizacijskem postopku.
Občina Dobrna se je zato lani vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica zemljišča ter ga v zazidalnem načrtu namenila izključno za trgovsko dejavnost. Toda veselje Do-
brnčanov je bilo kratkotrajno, saj se je naknadno izkazalo, da je bil za omenjeno zemljišče vložen denacionalizacij ski zahtevek že davnega leta 1992!
Gre za denacionalizacijsko zadevo »Justin«, kot jo imenujejo v občinski stavbi, ter tri denacionalizacijske upravičence. Tako so se za občinsko upravo začela zahtevna pogajanja o poravnavi z de-nacionalizacijskimi upravičenci za zemljišče, katerega uradna lastnica je še občina. Za občino je ugodnejše, da bi prišlo do denacionalizacijske poravnave pred vrnitvijo v naravi, saj bi se nato morala pogajati namesto z njihovim predstavnikom kar z vsemi tremi.
Prvotno zahtevo predstavnika denacionalizacijskih upravičencev o plačilu 80 evrov po kvadratnem metru je občina sicer uspela znižati na 60 evrov. 1\idi izpoga-jani znesek je po mnenju občinskega sveta, ki je o tem razpravljal v ponedeljek, še vedno bistveno previsok (občino bi stala poravnava v celoti 50 milijonov tolarjev). Pri tem so svetniki omenjali cenovne primerjave z drugimi podobnimi kraji.
Glede odkupa zemljišča po ceni 60 evrov za kvadratni me-
ter sta župan Martin Brecl ter
občinski svet različnih pogledov. Občina naj bi imela v ozadju velike trgovce, ki so to ceno pripravljeni tudi plačati, pri čemer so svetniki v ponedeljek že drugič zapored zahtevali pismo o nameri. Pri vsem skupaj se namreč bojijo, da bi občina zemljišče drago plačala dejanskim lastnikom ter ga morala nato prodati investitorju po nižji ceni. Trgovina, s poudarkom na živilih, bi merila več kot 700 kvadratnih metrov.
Občinski svet se bo znova sestal konec tega meseca, ko ga bo župan obvestil o novih pogajanjih o morebitni nižji ceni z lastniki ter sklenitvi pisma o nameri. Do tega, da bi občina tožila celjsko upravno enoto, kar so svetniki omenjali na pol zares ter napol v šali, pa zelo verjetno ne bo prišlo. Kljub temu, da je občina Dobrna zaradi uradniške napake ostala brez velikega zneska, ki bi ga lahko porabili za druge nujne naložbe. Če bi v občini točno vedeli, da sedanje zemljišče ni v njeni lasti, bi namreč lahko trgovcem drago prodali kakšno drugo občinsko zemljišče oziroma ga kupih od drugega lastnika za bistveno nižjo ceno.
BRANE JERANKO
Z otvoritve čistilne naprave v Novi Cerkvi, ki je v zadnjih letih že druga za potrebe v občini Vojnik.
Druga čistilna naprava vojniške občine
V KS Nova Cerkev so v četrtek slovesno predali namenu čistilno napravo za odpadne vode, ki je med pomembnejšimi pridobitvami vojniške občine. To je že druga čistilna naprava, saj je podobno v Škofjl vasi za potrebe naselja Vojnik občina skupaj s Celjani zgradila že pred leti.
Čistilna naprava v Novi Cerkvi poskusno deluje že več mesecev, pri čemer občina računa, da bo začela redno obratovati še pred koncem poletja. Zgrajena je za 1.200 populacijskih enot, vendar bo v prvi fazi služila za polovico manj. Tako obratuje za potrebe dela Nove Cerkve, po
dograditvi kanalov pa bo namenjena za celotno krajevno skupnost ter Višnjo vas, do česar naj bi prišlo čez nekaj let.
Celotna naložba je stala 80 milijonov tolarjev, pri čemer so si pomagali s sredstvi občine in države. Upravljalec čistilne naprave bo podjetje VO-KA. Napravo je slovesno predal namenu župan Vojni-
ka Beno Podergajs, skupaj z direktorjem podjetja VO- j KA Markom Cviklom ter s predstavnikom ministrstva za okolje, prostor in energijo Sašem Šantljem.
V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor, godba na pihala ter učenci, vsi iz Nove Cerkve.
BRANE JERANKO
Mogočni grad Lemberg pri Novi Cerkvi, ki je delno v razpadajočem stanju, še vedno čaka na boljše čase. Domačinom ter okoličanom očitno veliko pomeni, o čemer priča vsakoletno množično nedeljsko popoldne na gradu.
V nedeljo, 11. julija, je bila prireditev že tretje leto zapored. Predsednica Turističnega društva Nova Cerkev Lea Sreš, ki jo pripravlja, je povedala, da so zaradi slabe vremenske napovedi razmišljali, ali prireditev sploh bo. Skoraj petsto udeležencev grajskega popoldneva je nato vztrajalo kljub dežju, pod dežniki. Prišli so tudi iz drugih, okoliških občin.
Na srednjeveški tržnici so jim predsta,\(ili različne dobrote, med prikazom starih obrti pa prikazali delo sla-mokrovca, izdelovalk umetnega cvetja, predic, sodarja, lončarja in številnih drugih. Množico so zabavali s pevskimi, plesnimi in z instrumentalnimi točkami ter obiskovalcem predstavili bogato kulturno ustvarjalnost teh krajev.
Med udeleženci so prvič pozdravili nekdanje stanovalce gradu, ki so bivali v njem
Bo Dobrna tožila upravno enoto?
Gobji četvorčki
Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg je paša za oči in dušo. Letos ga je kljub slabemu vremenu obiskalo skoraj petsto ljudi.
»Gobarka sem bolj tako, za rekreacijo, res pa je, da vselej tudi kaj najdem,« je pripovedovala Katica Muzel s Frankolovega.
V uredništvo nam je prinesla del svoje jutranje bere, gob-je četvorčke, ki jih je našla med 25 jurčki, ko se je za krajši čas podala v gozd pri Dolu pod Gojko.	IS, foto: SŠ
po drugi svetovni vojni. Grajske nedelje se je udeležil tudi Klaus Galle iz Avstrije, eden od treh solastnikov gradu, potomcev nekdanjih lem-berških grofov (lanske prireditve so se udeležili vsi tri-je).
Organizator želi z vsakoletnimi grajskimi nedeljami opozoriti tudi na kulturno dragocenost, ki jo predstav-
lja lemberška graščina. Občina Vojnik je v dogovoru z denacionalizacij skimi lastniki že obnovila del grajske strehe ter enega od stolpov, vse ostalo čaka na boljše čase. Turistično društvo Nova Cerkev in lemberški gasilci vsako leto poskrbijo tudi za temeljito čiščenje grajske okolice.	*
BRANE JERANKO
Lions klub Konjice za gluhe
Lions klub Konjice je maja organiziral svojo prvo humanitarno prireditev, na kateri so zbrali več kot dva milijona tolarjev. Del sredstev so obljubili Društvu gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje in obljubo tudi izpolnili.
V prostorih društva v zdravstvenem domu v Slovenskih Konjicah imajo zdaj z njihovo pomočjo nov računalnik, monitor, tiskalnik, faks-fotokopirni stroj, videore-korder in televizijski sprejemnik. Več kot sto članov društva, ki ga vodi predsednik Matevž Marinko, je pomoč Lionsov seveda zelo razveselila, saj jim bo močno olajšala delo.	MBP
Vstop prost - petič
Društvo likovnih umetnikov Celje je vnovič izpeljalo že tradicionalno likovno akcijo
Minula sobota je v mestno središče vnovič pripeljala člane Društva likovnih umetnikov Celje, ki so že peto leto zapovrstjo izpeljali svojo akcijo Vstop prost.
Mark Požlep, Manja Vadla, Boris Oblišar, Željko Opa-čak. Maja Šubic, Andrej Perko, Adolf Mljač, Irena Potočnik, Franc Purg in Andreja Džakušič so vsak na svoj način z likovnimi deli, predvsem pa z inštalacijami in tudi provokacijami, pokazali svoj odnos do mesta, dogajanj v njem in popestrili že tako živahno celjsko sobotno dogajanje.
Medtem ko so se nekateri zgražali nad razstavljenima kupoma smeti, ki so ju povezovali pasji iztrebki, pa nad odejo, polno majhne šare, in nad travnikom, nametanim s plastičnimi odejami,
90,6 95,1
LMMJj
95,9 100,3
so drugi zlahka razpoznavali sporočila umetnikov. Predvsem je bil očitno kritičen Franc Purg, ki je pri enem celjskih biserov in na ploščadi pri Splavarskem mostu narisal grafit Razbito steklo, vanj postavil črepinje, v bližino priljubljenega petkovega zbirališča mladih pa postavil steklenico vina s kozarčkom. Tako namerava označiti vsa prizorišča vanda-lov v mestu. Pozornost je zbujal tudi tuš z navadno vrtno zalivalko pred mestno občino, pa sobni vrtiček, ki je pozival k več urejenim zelenicam v mestu, molilnica s starimi fotkami in risanje senc, ki so jih na vročem asfaltu puščali mimoidoči »modeli«. Pozornost je vzbudil tudi v Likovni salon postavljeni squat Marka Požlepa. Večina sobotnih umetnin in inštalacij je že pospravljena, ostajata pa zapisan grafit in vitráž Adolfa Mljača, ki bo, upamo, še dolgo krasil Splavarjev most.
Vsekakor je iz sobotne akcije izšlo kar nekaj aktualnih sporočil mestnim oblastem.	BRST Foto: GK
s,-28,5i"lii20M-m
Glasba v Žički kartuziji
Konjiški center za kulturne prireditve je letos že drugič pripravil Poletni glasbeni abonma v Žički kartuziji. Na prvem koncertu se je v petek predstavila violinistka Anja Bukovec, pričakujejo pa še Rožmarinke in Gregorijanski koral.
»Glasbeni abonma v Žički kartuziji je spodbudila želja po celoviti oživitvi kulturne podobe in ponudbe našega kraja. Z njim želimo konjiško poletno kulturno ponudbo oplemenititi z visoko kvalitetnimi prireditvami, ki so vezane na naš ponos, na izjemen prostor kulturne dediščine ter s tem pospešiti kulturni in tudi turistični raz-
voj,« poudarja Jerneja Ristič
iz centra za kulturne prireditve.
Koncert mlade violinistke Anje Bukovec je z virtuoz-nostjo, šarmom in temperamentom navdušil več kot 400 poslušalcev. Ob spremljavi pianistke Mateje Urbanč je izvedla program krajših klasičnih skladb v popularni ^preobleki.
Naslednji koncert bo v Žički kartuziji 30. julija, ko bodo Rožmarinke izvedle pester program, ki sega od klasičnih in baročnih skladb do priredb popularnih napevov ter slovenskih ljudskih pesmi. 28. avgusta pa bo, tokrat že tretjič, nastopil zbor
ljubljanske akademije za glasbo z Gregorijanskim koralom pod vodstvom prof. Toneta Potočnika. Dosedanji izvedbi sta pritegnili obiskovalce domala iz vse Slovenije, saj odlikuje zbor poleg odlične umetniške pripravljenosti tudi posebej izdelan slovesen nastop. Svoje dodajo še dramaturgija, srednjeveška meniška oblačila in bakle za zidovi Žičke kartuzije.
MBP, foto: IVO KACBEK
Od 15. julija 2004!
»Mullercf končno v Javnosti
Izjemna Miillerjeva zbirka starih mojstrov, ki jo je švicarski zbiralec podaril Slatinčanom, bo znova na ogled. Občina Rogaška Slatina bo namreč v soboto, 17. julija, odprla novo Anino galerijo, kjer bodo stalne tematske razstave grafik iz obsežne zbirke.
Gre za podobne tematske razstave iz obsežne zbirke Kurta Miillerja, kot jih je v preteklosti pripravljal ukinjeni slatinski grafični muzej (ustanovljen je bil za potrebe Mullerjeve zbirke). Manjši del Anine galerije, ki meri v celoti 120 kvadratnih metrov, bo prav tako namenjen predstavljanju sodobnih slatinskih ter drugih umetnikov. Kot prva se bo od sobo-
te predstavila Slatinčanka Ljubica Ratkajec-Kočica,
kiparka ter oblikovalka stekla.
Odprtje Anine galerije je bilo povezano z zapleti, saj se Zdravilišče Rogaška ni držalo dogovora, po katerem je Občina Rogaška Slatina brezplačno zagotovila prostor, zdravilišče pa bi moralo kriti plačilo vseh materialnih stroškov za delovanje galerije. Zdravilišče, ki je lastnik zbirke, bo tako zagotovilo le materialne stroške za zaposlenega v galeriji, ki ima na skrbi Miillerjevo zbirko že dalj časa.
Občina je za usposobitev galerijskega prostora zagotovila 65 milijonov tolarjev ter velik del materialnih stroškov za delovanje galerije. Sla-
tinska občina se je z odprtjem galerije tudi odpovedala prihodkom od najemnine tega dosedanjega poslovnega prostora. Gre za odlično lokacijo ob novi Evropski ploščadi, na vogalu zdraviliškega parka ter nove promenade, ki jo bodo obiskovalci Rogaške Slatine težko spregledali.
Anino galerijo so poimenovali po sv. Ani, zaščitnici Rogaške Slatine, saj je na Anino tudi slatinski občinski praznik. Po njej je poimenovanih tudi nekaj prireditev v sklopu praznovanja praznika.
Sobotne otvoritve se bo udeležila kulturna ministrica Andreja Rihter, ki bo slavnostna govornica.
BRANE JERANKO
Irena Potočnik je pred banko na Prešernovi ulici razgrnila pisano odejo in nanjo postavila vsakdanje drobne predmete, ki nas spremljajo, od mobitela do vložkov...
Adolf Mljač je Splavarjev most okrasil s pisanimi vitráži.
TOTALNA ZMEŠNJAVA
89 min., (Shouf shouf habibi!), komedija
Režija: Albert Ter Heerdt Igrajo: Mimoun Oaïssa, Šalah Eddine Benmoussa, Zohra 'Flifla' Slimani, Najib Amhali
Franc Purg je s svojim grafitom kritično dregnil v celjska parkovna dogajanja.
Medicina proti alternativi
»V Terme Zreče sva z mamo prišli izključno zaradi bioterapije, a sva ostali brez nje in brez pojasnila. Počutiva se opeharjeni in razočarani,« je strnila bistvo svojega nezadovoljstva Slavica Štrukelj iz Ljubljane.
Ljudi, Ki so v Zreče prihajali zaradi zdravilca Borisa Javšnika, je seveda več, zato je vredno osvetliti dogajanja, ki so privedla do prekinitve 9-mesečnega sodelovanja med Termami in zdravil-cem.
Izigrani gostji
»Pred dvema mesecema je angiološki zdravniški konzi-lij v Kliničnem centru ugotovil, da ima moja mama povsem zamašeno ožilje desne noge. Ker ni bilo pretoka krvi, je že nastopila gangrena. Zdravniki so dvignili roke. Svetovali so le tablete proti bolečinam in amputacijo noge,« začenja zgodbo Slavica Štrukelj. S 76-letno mamo Marijo pa se nista vdali.
Če ne more pomagati uradna medicina, poskusiva pri alternativni, sta si rekli in poiskali pomoč zdravilca Borisa Javšnika. »Ni še dva meseca, odkar je začel delati na mamini nogi. Vedno bolje je bilo, čeprav še ne povsem. Da bi lahko dokončal začeto delo, sva se odločili, da prideva v Zreče. Pred tremi tedni sva rezervirali terapije in hotel, v ponedeljek (5. julija) sva prišli sem. Potem so se začeli zapleti. Napo-I vedane bioterapije ni bilo, pa tudi nobenega pojasnila. Ker ni nihče nič vedel, sem se obrnila neposredno na direktorja Unior Turizma Maksa Brečka, ki pa mi tudi ni pojasnil, ali terapije bodo ali ne. Rekel je le, da me bo poklical naslednji dan, ko bo vedel več. Pa ni poklical, sama pa ga tudi nisem dobila po telefonu. Tako sva z mamo čakali in čakali, tako dolgo, da je bilo prepozno, saj so potrebne štiri zaporedne terapije. Lahko bi me obvestili, preden sva odšli iz Ljubljane, ali pa vsaj takoj povedali, da bioterapij ne bo. Potem pač ne bi rinili v Zreče oziroma bi takoj odšli domov,« je bila v petek popoldne ogorčena Slavica Štrukelj.
Še pred tem je bila Marija Štrukelj v Termah na ultrazvočni preiskavi ožilja. Izvid je pokazal celo boljšo prekrvavitev obolele desne noge kot leve. »Zdravnik kar ni mogel verjeti in je izrazil željo, da bi spremljal zdravljenje moje mame še naprej.«
Popravek
V reportaži Toča, voda in ogenj je bil v podpisu k fotografiji objavljen napačen priimek vitanjskega župana. Vitanjski župan je, tako kot je bilo v besedilu pravilno zapisano, Slavko Vetrih. Za napako se opravičujemo.
Iz Ljubljane zaman na bioterapijo v Terme Zreče - Kdo je kriv za zaplet?
šnik trdi, da ga je direktor Brečko poklical po telefonu, je njegova razlaga drugačna: »Povabil sem ga k sebi na pogovor, na katerem sem mu pojasnil probleme, do katerih prihaja zaradi njegovega načina delovanja. Rekel sem mu tudi, naj konča začeto delo, naj torej vzame na terapije že naročene paciente. Iz protesta pa je z delom prenehal takoj. Tega pa mi ni povedal, zato tudi nisem mogel pojasniti gospem iz Ljubljane, kako bo s terapijami. Verjel sem, da jih bo naredil, a sem se žal motil. V telefonskem pogovoru z gospo "Štrukelj sem se ji opravičil, kasneje pa me ni več klicala. Glede na pogovor z Borisom Javšnikom pa tudi v recepciji nisem mogel sporočiti nič drugega, kot da terapije do konca tedna verjetno še bodo. Res mi je žal.
Marija in Slavica Štrukelj, razočarani gostji iz Ljubljane: »Opeharjeni sva bili za tisto, zaradi česar sva prišli v Zreče.«
da je prišlo do tega zapleta in se gospem še enkrat opravičujem.«
Marija in Slavica Štrukelj pa opravičila v Termah nista dočakali. Ob odhodu sta zahtevah pisni odgovor, zakaj nista bih deležni bioterapije in zakaj je gospa Slavica ostala celo brez zdravniškega pregleda. Odgovora so jima obljubili po pošti do ponedeljka. V torek, 13. julija, ga še ni bilo.
MILENA B. POKLIČ
»Boris Javšnik je svoje plakate in »diplome« obesil povsod po Termah, tudi pri vhodu v prostore zdravstva. Ko sem mu odpovedal sodelovanje, sem dal vse to odstraniti,« je povedal direktor Unior Turizma Maks Brečko.
Razlog, da mati in hči povsem zaupata Javšniku, je več kot očiten. Bolečine so nepri- -merno manjše, prej mokra gangrena se je posušila, skoraj čudežno spremembo pa potrjujejo izvidi uradne medicine. In če človek tako trdno verjame v določeno obliko pomoči, je hudo razočaran, če je ne more biti deležen. Še zlasti, če ne ve, zakaj.
Kdo je komu alternativa?
»Uradna medicina mami ni mogla pomagati, bioenerge-tik ji je lahko. Kdo je sedaj komu alternativa?« se sprašuje Slavica Štrukelj, prepričana, da bi si morali obe veji pomagati, se dopolnjevati -v dobro človeka, bolnika.
To poudarja tudi zdravilec Boris Javšnik, ki izvaja bioterapijo po metodi mojstra Zdenka Domančiča. S serijami štiridnevnih terapij je v dogovoru z vodstvom Unior 1\irizma začel pred. devetimi meseci na Rogli, potem je svojo dejavnost preselil v Terme Zreče. »Ljudje so prihajali na terapije, vse je teklo bolj kot ne normalno. Do torka, 6. julija, ko mi je ob 11.30 uri po telefonu Maks Brečko enostransko odpovedal sodelovanje, češ da moja dejavnost ne sodi v zdravilišče. Želel sem pisno pojasnilo, pa ga do petka nisem dobil. Verjetno zato, ker ne morejo napisati, da se je uradna medicina ustrašila, da bo izgubila preveč zaslužka. Če je denar edino merilo za obravnavanje pacienta ...«
Potem prizna, da so se odnosi med njim in uradno medicino v Termah že nekaj časa krhali. »Spor je nastal ob pacientu, ki mu je hudo ote-kal gleženj. Ne blokade ne povoji, nič ni pomagalo. Potem je prišel na bioterapijo. Štiridnevni cikel je zamudil, tako da je dve uri le opazoval, kaj se dogaja. Potem pa jè vstal, povoj mu je padel s prej otečene noge in presenečen je ugotovil, da ga noga ne boli več. To zdravstvu, ki je pla-
čano po številu storitev, seveda ni bilo po volji.«
Kršitev pravil igre
Vsaka zgodba ima dve plati, tudi ta. »Ko nam je Javšnik ponudil, da bi opravljal bioterapije pri nas, temu nisem nasprotoval. Zakaj ne bi ljudem ponudili tudi te možnosti. Že na samem začetku smo določili pravila sodelovanja in temeljno je bilo, da se zdravilec ne sme mešati v uradno medicino. Ravno na tem področju pa je prišlo do hudih težav,« pojasnjuje bistvo spora s posledično odpovedjo sodelovanja zdravilcu direktor Unior Thrizma Maks Brečko.
Kot se spominja, so se težave začele kmalu po preselitvi Javšnika z Rogle v Terme, kjer je zdravstvena dejavnost močno razvita. »Postavil se je v vlogo opazovalca in ocenjevalca. To ne gre. Razumljivo, da zdravnikom ni bilo všeč, če jim je očital neučinkovitost ter celo napačno zdravljenje. Da ne bi prišlo do še resnejših težav, smo se odločili, da prekinemo sodelovanje.«
Kako je prišlo do prekinitve, ki je povzročila hudo kri pri gostjah iz Ljubljane, ni povsem jasno. Medtem ko Jav-
... Gospod Boris Javšnik s svojimi seansami in odličnimi rezultati ne samo pri meni, pač pa tudi pri ostalih članih v naši skupini, zasluži velik naslov nekje na vidnem mestu vaše hiše: Bioenergija. Če bi bili vaši gostje bolj seznanjeni z njegovimi uspehi, verjemite, nihče ali zelo malo ljudi bi uživalo analgetike, zdravila za živčnost in še marsikaj drugega. Ne vem, kaj je vaš zdravilec po poklicu, niti ne vem, od kod je doma, zanesljivo pa vem, da mu je dano nekaj velikega, kar človeku pomaga in ga krepi... (Iz Knjige vtisov v Termah Zreče, 5. junij 2004, Marija Jeler)
Direktor Unior Turizma Maks Brečko: »Z Borisom Javšnikom smo se dogovorili, da se ne bo vmešaval v delo uradne medicine. Dogovora se ni držal.«
Zdravilec Boris Javšnik iz Selnice ob Dravi: »Hudo je, ko se uradna medicina ustraši, da bo izgubila premoč. A ne more pomagati slepim, da bi spregledali, ne hromim, da bi shodili. Sam pa sem dokazano odpravil tuberkulozo v petih dneh, vrnil vid...«
Izberi svoj popust!
V 2-krat večjem in prenovljenem trgovskem centru MERKUR v Celju. I Prav vsak nakup, ki ga boste opravili v petek, £ 16. julija 2004, vam prinaSa popust, ki si ga I boste izbrali sami na blagajni. Popust lahko o predstavlja 5, 10, 25, 50 ali célo 100 % vred-! nosti vašega nakupa. Zveste kupce nagraju-s jemo še vse ponedeljke v juliju!
Vsak 100-ti kupon skriva 100 % popust. Prav vsak nakup pa vam prinaša vsaj 5 % popust.
MERKUR, Mariborska 162 Celje Hudinja, tel.: 03 543 27 88
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
INFORMACIJE
AKCIJA ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA
Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.
AKCIJA BO TRAJALA DO 17. AVGUSTA 2004
J(ukarÀe LLe	LráL LLe
Jo u eni Lih goipodmi l	qoánodin,i
> /	/	v,	dlí



I,
-í • 4 i
> %

»„«s»*1"^ Isř
_04.
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
J^uL
Nastale so
urile lulue i loue ni hi
cjoipolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
slati na inkaso v centralno banko posamezne države. Po prejemu kritja banka, v kateri ima komitent odprt osebni račun, denar nakaže na njegov račun. Tarifa inkasa kovancev in bankovcev starih valut znaša 30%, pri čemer je minimum 1.000 tolarjev in maksimum 15 tisočakov.«
... in kovanci?
Marija sprašuje, kje lahko zamenja kovance za bankovce. Pravi, da v banki tega ne počnejo več nití v agenciji za plačilni promet.
Kovance je za bankovce možno zamenjati v Banki Slovenije na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro.
BA
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko mol ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
	GAL ER i Jfyi	! A i
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanelova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028		
ralnik pošto za nekoga, ki je včasih res stanoval na tem naslovu, vendar se je preselil in tudi na nabiralniku ni več napisanega njegovega imena. Ali ni dolžnost pismonoš, da v takšnem primeru pošto vrnejo pošiljatelju s pripisom naslovnik neznan? Kako pa je v tem primeru s priporočenimi pošiljkami?
Predstavnica za odnose z javnostmi na Pošti Slovenije Megi Jarc: »Dolžnost pismonoš je, da poskušajo vročiti pismo na naslovu, ki je naveden na pošiljki, in ne ugotavljati, ali naslovnik dejansko še živi na tem naslovu. Pismo je dovoljeno pošiljatelju vrniti samo v primeru, kadar poštni delavec nedvoumno ve, da je naslovnik umrl, ali če na navedeni lokaciji stavba ne obstaja več. Pošta Slovenije lahko poštne pošiljke, kot so navadna pisma, priporočena pisma in paketi, pre-pošlje za naslovnikom, če je ta naslovno pošto pisno (na obrazcu naslovnikovo naročilo) obvestil o svojem novem naslovu. V tem primeru pismonoša naslovniku na starem naslovu ne pušča obvestil o prispelih pošiljkah, ampak na njih prečrta prejšnji naslov in pošiljke prepošlje za naslovnikom. Za prispela pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška mora pismonoša tudi v primeru odsotnosti naslovnika na naslovu, navedenem na pismu, vedno pustiti sporočilo oziroma obvestilo o prispelem pismu. Tovrstna pisma se namreč vročajo po
posebnih zakonih (npr. zakon o pravdnem postopku, zakon o splošnem upravnem postopku ...), zato jih ni dovoljeno prepošiljati za naslovnikom.«
Lovec zlonamernih klicev
Bralko (točni podatki so v uredništvu) zanima, kaj lahko stori, če jo neznana oseba nadleguje po telefonu. Pravi, da se to vsak dan ob določeni uri dogaja že kak mesec.
Predstavnik za stike z javnostmi pri Telekomu Slovenije Boris Ziherl pravi: »Pri zlonamernih klicih našemu naročniku omogočimo t.i. lovca zlonamernih klicev. Postopek njegove uporabe je precej enostaven, saj naročnik s pritiskom na določeno tipko označi, kateri klic je po njegovem mnenju zlonameren. Izpisek zlonamernih klicev lahko služi kot dokaz na sodišču, da je nekdo nekoga vznemirjal z določene številke. Seveda pa s Telekoma »nad-legovalca« opozorimo, naj tega ne počenja več, ker gre za kaznivo dejanje. Če s svojim početje še vedno nadaljuje, pa mu lahko začasno ali celo trajno izključimo telefon oziroma mu preneha naročniško razmerje.«
Kam s starimi valutami ...
Bralko Barbaro zanima, ali je še možno zamenjati stare denarne valute, kot so marke, šilingi, lire itd., in kje.
Sabina Koleša iz oddelka za odnose z javnostmi v Banki Celje: »Od 1. junija 2002 dalje je stare valute treba po-
GLOBTOUR CARGLASS
CMCelie & VELTINS
dfjoma
Neprehodne poti
Bralka se pritožuje, ker sta dve javni poti v centru Celja vsak dan zaparkirani. Tako ne more z otrokom v dopoldanskem času v mestni park po javnih stopnicah z Okopov, na drugi strani Savinje pa so avtomobili vsak večer na ozkem pločniku pri enem od dveh bifejev pri kapucinskih stopnicah. Prav tam, kjer sta cesta in pločnik najožja ter se morajo številne starejše osebe na poti k večerni maši izogniti avtomobilom po nevarnem cestišču. Tam je letos že prišlo do smrti pešca. Kdo bo naredil red?
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik odgovarja: »Vodstvo Policijske postaje Celje usmerja policiste tudi v sam center mesta Celje, kjer policisti ukrepajo tudi za nepravilno parkiranje voznikov motornih vozil. Žal pa ukrepi pogosto ne dosežejo svojega namena. Vsekakor pri tej problematiki ne gre samo za policijski nadzor, gre tudi za del osnovne prometne kulture, v kar sodi tudi spoštovanje prometnih predpisov. Vendar pa policija ugotavlja, da je stopnja te kulture, predvsem med mladimi vozniki, na nizki ravni.
Zaradi problematike parkiranja motornih vozil v Celju je
Policijska postaja Celje skupaj z Mestno občino Celje oziroma občinsko redarsko službo v juniju 2004 začela z opravljanjem skupnega nadzora nad kršitelji tovrstnih cestno prometnih predpisov. V skupnih akcijah se s kraja kršitve odpeljejo vozila, ki so parkirana tako, da ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu, predvsem kolesarje in pešce, lastnikom teh vozil pa se izdajo plačilni nalogi. Upamo lahko, da bodo ukrepi vsaj nekoliko izboljšali stanje tudi v mestnih ulicah, ki jih omenja bralka. S skupnimi aktivnostmi se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.«
Sporni voznik
Bralka se pritožuje zaradi polnoletnega občana, ki se dnevno vozi z neregistriranim vozilom ter v vinjenem stanju po KS Aljažev hrib ter drugod v mestu. Občani, ki se počutijo ogrožene, so kršitelja že večkrat prijavili. Bralko zanimajo policijski ukrepi.
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik odgovarja: »Vodstvo Policijske postaje Celje in policisti so z navedeno problematiko seznanjeni. V skladu s tem policisti vsakodnevno izvajajo kontrolo cestnega prometa v KS Aljažev hrib in okoliških mest-
nih ulicah v Celju. Zoper kršitelja, ki večkrat krši cestno prometne predpise na območj u KS Aljažev hrib, pa so policisti Policijske uprave Celje že izvedli več represivnih ukrepov oziroma mu zaradi storjenih kršitev cestno prometnih predpisov večkrat izrekli denarno kazen. Z njim je preventivni razgovor opravil tudi vodja policijskega okoliša Policijske uprave Celje.«
Državno ni občinsko
Bralko motijo neregistrirani avtomobili na Hribarjevi 9 v Celju, ki po njenem mnenju kazijo okolje. Zanima jo, kdaj bodo odstranjeni, saj je na problem občinsko redarstvo že opozorila.
Vodja občinskega redarstva Mestne občine Celje Vinko An-doljšek nam je odgovoril, da so ogled na omenjenem naslovu po njenem telefonskem obvestilu že opravili. Ugotovili so, da gre za dvorišče ob stanovanjski hiši, ki je zasebna lastnina, zato občinsko redarstvo za ukrepanje tam ni pristojno. Gre za pristojnost celjske območne enote Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo, kar je potrdil tudi vodja inšpektorata Aleksander Bukanovsky : »Naša služba bo ukrepala, ko bo prejela prijavo občinskega redarstva oziroma občana.« Omenjeni državni inšpektorat se nahaja na naslovu Krekov trg 9, Celje.	BJ
Pošta Berlin, pa vohaj za njim...
Bralko Sonjo zanima, ali lahko poštarji dajejo v nabi-
Celje bo dom nogometne reprezentance
Nogometni klub CMC Publikum in Nogometna zveza Slovenije podpisala pogodbo o sofinanciranju nadaljnje gradnje
Predsednik celjskega kluba Marjan Vengust in predsednik NZS Rudi Zavrl sta ob prisotnosti celjskega župana Bojana Šrota podpisala pogodbo o sofinanciranju nadaljnje gradnje novega celjskega nogometnega štadiona. Zveza bo prispevala 100 milijonov tolarjev, potem ko se je odločila, da je v štadion za Bežigradom nesmiselno vlagati, za novega pa v Ljubljani ni zelene luči.
Prva tekma slovenske reprezentance bo na celjskem štadionu v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006 odigrana septembra proti reprezentanci Moldavije, mesec kasneje pa še proti italijanski. Do takrat naj bi bile nove tribune že zgrajene. V celjskem športnem parku bo tako na voljo približno 10 tisoč sedežev in v prihodnjih desetih letih tudi »dom« slovenske reprezentance. »Za zvezo je to logična poteza, saj ima štadion v Celju vse potrebne karakteristike, le da še ni končan. Še enkrat zahvala županu Bojanu Šrotu oziroma Mestni občini Celje ter klubu, ki sta investicijo pripeljala do te faze, da lahko danes podpišemo pogodbo. Le-ta bo z enim delom prispevala, da v krajšem ča-n obdobju zagotovimo
kapaciteto za igranje reprezentance v Celju,« je povedal predsednik NZS Rudi Zavrl. Celotna investicija naj bi znašala okoli 450 milijonov, če pa bi v Celju kdaj imeli tudi severno in južno tribuno, bi bilo potrebno odšteti še približno 800 milijonov tolarjev. Slovenija bo poleg Moldavije in Italije v kvalifikacijah za SP gostila še Škotsko, Norveško in Belorusi-jo.
Rusič in Štromajer sta se izkazala
Medtem ko se dela na štadionu že izvajajo, pa celjski nogometaši ne počivajo, temveč se pridno pripravljajo na začetek novega prvenstva. V četrtek so v Šentjurju odigrali prijateljsko srečanje z Vartek-som in zmagali z 2:0. Najprej je mrežo zatresel novinec v moštvu Dejan Rusič, drugi zadetek pa je iz enajstmetrovke dosegel Sebastjan Gobec, ki je sicer sprejel nižjo plačo pri Publikumu, a še vedno čaka ugodno ponudbo iz tujine. Predstavili so se tudi Belgijci (Vincent Eu-vrard, Hans Leenders, Kevin Vanbeuren in Mustafa Kalkan). Še zlasti sta nase opozorila Euvrard in Kalkan. Dva dni kasneje je Celjane čakala nova preizkušnja, v Si-
getu pri Hrvatskem Dragovoljcu. Srečanje se je končalo z 1:1, za celjsko ekipo pa je zadel še drugi novinec Jaka Štromajer, ki je trikrat zatresel okvir nasprotnikovega gola. V soboto bodo varovanci Ivana Matkovića odpotovali v Zagreb, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim istoimenskim prvoligašem, v torek pa bo v Celju ob 20.30 gostoval grški Panat-hinaikos. Med polčasom bodo gledalci lahko izvajali
Marjan Vengust, Rudi Zavrl in Bojan Šrot so nazdravili.
enajstmetrovke, nagrajenec pa bo prejel teden dni brezplačnih počitnic v Grčiji za dve osebi.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Tri zmage Kladivarja
Na državnem prvenstvu v Velenju je celjski klub osvojil tri zlate medalje, dve Marina Tomič (100 m ovire, 200 m) in eno Elizabeta Tammert (kopje), velenjski pa eno, ki jo je na 3.000 m z zaprekami pritekel Boštjan Buč. Jolanda Čeplak zaradi hladnega vremena ni nastopila, temperatura zraka se je namreč gibala med 10 in 13 stopinjami Celzija.
Marina Tomič je preko visokih ovir dosegla svoj najboljši čas 13,17, vendar s premočnim vetrom (2,4 m/s): »Zelo sem zadovoljna, po drugi strani pa je seveda škoda, da čas ni veljaven, kajti osebni rekord bi popravila za skoraj desetinko sekunde. Dosežek je le za 6 stotink slabši od B olimpijske nor-
me, kar me navdaja z novim optimizmom in poletom na naslednjih tekmah. Trdo sem vadila v zadnjih dveh letih in zdaj bom storila vse, da bi tekla še hitreje. Morda bo vreme drugod bolj ugodno in tudi konkurenca hujša. Že v soboto bom v Italiji, nato v Zagrebu, pa Linzu, Szombat-helyju, Ljubljani ... Priložnosti bo torej še dovolj!« Jolanda Čeplak, trenutno lastnica najboljšega časa sezone v teku na 800 m na svetu, bo pred olimpijskimi igrami tekmovala le še dvakrat, čez deset dni v Birminghamu in nato v Belgiji, potem pa bo popustila z jakostjo vadbe. Želi si, da bi bil v Atenah tudi njen dolgoletni trener Tomo Popetru.
DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR
NAKRATKO
Zmaga Cebinu
Velenje: Triatlon Celje je bil organizator 1. velenjskega triatlona za Rudarsko svetilko na Velenjskem jezeru. Med najmlajšimi je v absolutni kategoriji ciciakvatlona zmagala Barbara Obreza, v akvatlonu je bil najboljši Celjan Peter Navodnik, v absolutni razvrstitvi pri moških je bil v super sprint triatlonu prvi Peter Benčina, med ženskami se je najbolje izkazala Maja Marušič, glavno kategorijo sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) pa je najbolje opravil Bojan Cebin (Ribnica), ki je bil na mladinskem EP osmi. »Triadon je kljub slabemu vremenu dobro uspel in čeprav je bil v Velenju organiziran prvič, so ga tekmovalci zelo dobro sprejeli. Za nas organizatorje je bil to zelo vèlik zalogaj, na razpolago smo imeli 50 ljudi, ki so nam pomagali, potrebovali pa bi jih najmanj 80. Velenje z jezerom in okolico je najbolj primerno prizorišče za takšne prireditve v Sloveniji in prepričan sem, da bo v prihodnosti gostilo ne samo tekmovanja slovenskega ranga, temveč tudi evropskega,« je povedal Nino Cokan, ki se počasi že pripravlja na kvalifikacije v Angliji za Ironman na Havajih.	(JŽ)
Nareksovi nova zmaga
Braunschweig: Slovenski judoisti so na odprtem prvenstvu Nemčije pokazali dobro formo pred olimpijskimi igrami. Petra Nareks, članica celjskega Sankakuja je zmagala v kategoriji do 53 kg, dobro pa so se odrezale tudi ostale tri Celjanke, Nives Pere (do 48 kg), Urška Žolnir (63) in Lucija Polavder (nad 78), ter edini moški predstavnik Sašo Jereb, ki so osvojili tretja mesta.	(JŽ)
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona
razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT.
3řSlovenija
roi.IVt-JA roiM*owNw rtvIslO Dnevnic SLOVENIJA

Marina Tomič Št. 28-15. julij 2004
Sebastjan Ramšak
Ramšak peti med vojaki
Rim: 27-letni Celjan Sebastjan Ramšak se je udeležil svetovnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju. Uspešno sezono, v kateri je postal slovenski podprvak v odprtem razredu, je v Italiji dopolnil z uvrstitvijo na peto mesto v standardnem razredu.	(DŠ)
Četrti olimpijski triatlon
Celje: V nedeljo bo na Šmartinskem jezeru in v njegovi okolici že četrtič zapored potekal tradicionalni olimpijski triatlon. Klub Triatlon Celeia bo gostil najboljše triatlonce iz Slovenije, Hrvaške in Italije, pa tudi vse ostale ljubitelje triatlona, ki bodo tekmovali za Pokal knežjega mesta Celje. Proga je razgibana, vendar primerna tako za triatlonce profesionalce, kakor za ljubitelje triatlona, saj organizator ne postavlja časovne omejitve. Trasa tekmovanja za 1.500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka je enaka kot pretekla leta, zato bo zanimiv napad na najboljši čas, ki ga je lani postavil Erih Pečnik.	(JŽ)
»Skakalnico nameravamo povečati!«
Pogovor z vodjo tekmovanja smučarskih skokov v Velenju Jožetom Ograjenškom
Dvodnevna prireditev za celinski pokal na velenjski skakalnici je bila imenitno izpeljana, na kar pa so sicer udeležence prizadevni organizatorji iz vrst Smučarsko skakalnega kluba Velenje že razvadili. Na 18. nočni tekmi za Rudarsko svetilko je bil najboljši Bine Zupan pred Jernejem Damjanom in Robertom Kranjcem (10. Primož Piki - Ljubno, 27. Milan Živic -Velenje), drugi dan pa je na 8. pokalu Gorenja slavil Avstrijec Stefan Kaiser pred Poljakom Robertom Matejo in Jernejem Damjanom, ki je prevzel vodstvo v skupnem seštevku celinskega pokala. Ljubenc Primož Piki je še izboljšal petkovo uvrstitev in se v soboto pred polnočjo zavihtel na šesto mesto. Kljub kislemu vremenu je šlo vse kot po maslu, le obisk je bil nekoliko slabši.
»V soboto je deževalo po vsej Sloveniji in pod skakalnico so prišli pravi ljubitelji skokov, ki pač vedo, da je tekma izvedena tudi v dežju, le da veter ni premočan. Tekmo je videlo 2 tisoč obiskovalcev, petkovo pa še 500 več. Zadovoljni smo z obiskom, saj smo nenazadnje v času dopustov,« je začel vodja tekmovanja, sekretar velenjskega kluba Jože Ograjenšek.
Je bilo zvenečih imen dovolj?
Zagotovo, na čelu z Japoncem Takanobujem Okabe-
Jože Ograjenšek
jem, pa vsemi našimi najboljšimi z eno izjemo. V 17 reprezentancah je bilo 79 skakalcev, od tega 45 dobitnikov točk v celinskem in 38 v svetovnem pokalu v prejšnjih sezonah.
Opaznih je bilo nekaj novosti ob skakalnici. Jih še načrtujete?
Vsekakor. Najbolj smel načrt predvideva povečanje skakalnice v petih do sedmih letih in izgradnjo naletnega stolpa z restavracijo. Ustanovili smo gradbeni odbor in posebno skupino za trženje. Po besedah koordinatorja celinskega pokala obstaja namreč interes Svetovne smučarske zveze, da bi nam podelila poletni grand prix. Letos smo sicer zgradili nov sodniški stolp, prekrili brunarico, uredili cesto do zaletiš-ča, posodobili sistem za močenje skakalnice. Po sobotni tekmi smo prejeli precej
pohval od tehničnega delegata, funkcionarjev slovenske zveze.
Gledalci pa so nato uživali ob mogočnem ognjemetu ...
Stroške sicer krijejo pokrovitelji, mi pa bi morda raje videli, da bi se denar stekel v klub. A ognjemet je pač vseskozi od leta 1987 in tradicije nima smisla prekinjati. FIS nasploh rada vidi, da je ob večerih čimbolj poskrbljeno za šov.
Kakšno je trenutno stanje v regiji?
Težko se prebijamo proti slovenskemu vrhu, čeprav obstaja 11 klubov. Priznati moramo, da nam ustrezne infrastrukture ne manjka. Pri mlajših selekcijah nam gre zelo dobro. V SSK Velenje imamo 29 registriranih tekmovalcev. V pokalu Cockta je bil naš klub tretji, v nordijski kombinaciji pa celo drugi. Sedem fantov je bilo v svojih kategorijah uvrščeno na stopničke. Dobro delajo tudi v BTC Ljubno in Mi-slinji. Največje težave so seveda z opremo, saj je potrebno kombinezone, čevlje in vezi uvažati.
Kam vas je doslej popeljala vloga sodnika FIS?
Delegiran sem bil pravzaprav na tekme po celotni srednji Evropi. Letos sem bil tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu in tekmi svetovnega pokala v Lillehameriu.
DEAN SUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Neresno do skrajnosti
Medtem ko bo ta teden vse jasno glede dveh najvišjih lig (evrolige in Jadranske lige), pa sta še povsem nejasna sestava in sistem v državnem prvenstvu, torej v 1. A slovenski košarkarski ligi. Združenje klubov in izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije se namreč nikakor ne moreta dogovoriti o tem, kaj in kako naprej.
Žogico si podajata, kot da igrata namizni tenis. Potem ko je združenje že odločilo, da morata v ligi igrati tudi člana Jadranske lige Slovan in Helios, ki sta to želela najprej tudi sama, a sta si kasneje po razširitvi Jadranske lige premislila, je 10 KZS ponovno predal v premislek in odločitev tekmovalnega sistema Združenju prvoligašev in »ping pong« se nadaljuje. Znane
so tri možnosti. Prva predvideva dvanajstčlansko ligo, v kateri bi igrala tako Slovan in Helios in sicer med tednom, druga s prav tako dvanajstčlansko zasedbo, v kateri bi se znani deseterici priključila Hopsi s Polzele in Birokrat iz Ljubljane, v tretji pa bi igralo deset klubov po enakem sistemu (torej trokrožno) kot v prejšnji sezoni. Glede na dejstvo, da je že čas dopustov, je težko pričakovati, da se združenje lahko sestane in izdela nov predlog, zato je verjetnejša možnost, da se bodo skušali uskladiti telefonsko. Medtem v klubih čakajo na odločitev svojega združenja in matične organizacije, kajti prav od sistema je tudi odvisna sestava moštev za novo sezono. Tako praktično slab mesec pred začetkom priprav v
... ali ponoči, samo da se daleč skoči.
Športno konjeniški vikend v Laškem
klubih ne vedo, pri čem so in kako začeti - kje, na kakšen način in po katerem sistemu bodo nastopali. Neresno do skrajijosti, mar ne? A tega smo žal od osrednje organizacije že vajeni, zato je tudi košarka tam, kjer pač je. Tudi zato je zanimanje za državno prvenstvo zelo slabo. To pa tudi ni nenavadno, če vemo, da gre praktično komaj za tretje ali vendarle bolje rečeno po jakostí drugo tekmovanje slovenskih klubov. Opozarjanja, da bo slovenska košarka, ki je bila sicer pobudnik Jadranske lige, postala prav žrtev le-te, očitno niso bila iz trte izvita. A kaj, ko tega tedaj ni nihče jemal resno in tudi sedaj ni nič bolje. Potem pa se čudimo zatonu nekoč paradnega športa v naši državi.
JANEZ TERBOVC
V različnih tekmovanjih v Laškem je sodelovalo 755 udeležencev, ogledalo pa si jih je 4 tisoč obiskovalcev. Kljub napovedim slabega vremena je prireditev, ki je poleg konjeništva postregla še z ostalimi spremljajočimi prireditvami, dobro uspela.
»Odvijalo se je mednarodno tekmovanje v lovu rib za pokal Piva in cvetja, kuhanje in priprava ribjih jedi, turnir v malem nogometu, prikaz šolanih psov Športno kinološkega društva Celeia, Planinsko društvo Laško je organiziralo razne pohode, vse tri dni pa so potekale prireditve v konjeništvu, in sicer v preskakovanju zaprek, kjer
je nastopilo približno 420 tekmovalcev, ter v vožnji dvov-preg za pokal Slovenije,« je športni konec tedna opisal predsednik Konjeniškega društva Laško Andrej Vese-njak. V Laško je prišel tudi najboljši glasbenik med konjeniki in najboljši konjenik med glasbeniki Vili Resnik, ki ni samo pel, temveč tudi tekmoval v preskakovanju zaprek (1,20 m). Na glavni tekmi turnirja za pokal Pivovarne Laško (1,40 m in 1,50 m) je zmagal Gašper Kolar (KK Ganymed Žalec), tretji je bil njegov moštveni kolega Primož Rifelj, Maja Lufer (KK Piramida Maribor) pa se je uvrstila med njiju. Za pokal Občine Laško (1,20
m) je zmagal Uroš Kocbek (KK Piramida) pred domačinko Mirjam Vesenjak in Alešem Pevcem (KK Velenje). Pokal Slovenije in prvo mesto v vožnji dvovpreg sta osvojila Andrej Pišek in njegov sovoznik Sandi Gla-žer, druga sta bila Branko Le-šer in Peter Petelinšek (vsi KD Celje), tretja pa Anton Puncer in Robert Vrhovnik (KK Ganymed Žalec). Športno konjeniški vikend bo na sporedu tudi prihodnje leto, ko bodo prireditev dopolnili z največjimi kmečkimi igrami v Sloveniji ter CSI mednarodnim turnirjem v konjeništvu.	.
JASMINA ŽOHAR Foto: MOJCA MAROT
Brezdomec obležal v krvi
Krvavo Savinjsko nabrežje - Morilec Petra Dornika še vedno na prostosti
Občan, ki je na sprehajalni poti ob Savinji, v Trubarjevi ulici v Celju, opazil na tleh ležečega moškega, je minuli četrtek nekaj minut pred 7. uro poklical v Operativ-no-komunikacijski center Celje.
40-letnemu Petru Dorniku naj bi nekdo s topim predmetom povzročil tako hude poškodbe, da je izkrvavel na kraju dogodka. Storilca policisti še iščejo. Pravijo, da zaradi interesa preiskave ne morejo govoriti o podrobnostih in okoliščinah smrti. Šušlja pa se, da naj bi ga umoril nekdo, ki ga je dobro poznal. Sprehajalna pot ob stolpnici v Trubarje-, vi 53b je bila tisto jutro krvava. Občani, ki so se odpravili na sprehod, so jo lahko opazili, dokler je niso očistili policisti. Toda mokra tla in rdeči madeži ter s kredo označen obris trupla na tleh ob klopi so pričali, da noč na četrtek za nekoga ni bila mirna. Še celo četrtkovo dopoldne je bilo v bližini opaziti številne policiste. Preiskali so tudi mesto pod mostom, kjer ima za silo urejeno bivališče brezdomec, ki je verjetno Dornika poznal. Je morebiti slišal kaj? Da bi bil on osumljenec, policija ne poroča. V upanju, da bodo našli kakršen koli dokaz, orodje ali sled za morilcem, so prečesali tudi nabrežje Savinje in okolico, a odšli so praznih rok. Le v grmovju ob klopi, kjer so našli Dor-nikovo truplo, je stala napol prazna steklenica vina.
40-letnega Petra Dornika so ljudje poznali kot dobrodušnega in vljudnega.
Danijel Bedrač: »V celjskem zavetišču za brezdomce lahko ljudje poiščejo pomoč sami ali s pomočjo centrov za socialno delo. S podpisom sprejemnega lista se vsak obveže, da bo spoštoval hišni red. V kolikor gre za predvideno daljše bivanje, je dolžan iz svoje denarne socialne pomoči, pokojnine ... plačati 17.700 tolarjev za mesec dni naprej. Dobi čisto posteljnino, ki se menjuje vsaj enkrat tedensko, pribor za osebno higieno, perilo, obleko in topel dnevni obrok. Na voljo sta dva toaletna prostora, kopalnica, televizija in video, čajna kuhinja ... Smo sredi dogovorov, da bi oskr-bovalnino v celoti plačevale občine, od koder brezdomci prihajajo. V zavetišču je le slaba polovica stanovalcev iz celjske občine. Seveda med njimi prihaja občasno tudi do sporov, ki pa jih sprva rešujejo s pogovorom. V primerih nasilja posreduje policija, večino stvari pa rešimo sami. To
pomeni, da agresivnega in pijanega stanovalca odstranimo iz zavetišča z uporabo blage sile. Ko se uredi, se lahko vrne. V primeru prinašanja alkohola, težje oblike agresivnosti ali dokazanih tatvin pa sledi trajen ali začasen odpust. V zavetišču za brezdomce v Celju je trenutno od 22 do 24 oseb.«
Policisti so celo dopoldne iskali kakršno koli sled, ki bi jih pripeljala do morilca 4(Hetnega Petra Dornika.
Klop ob sprehajalni poti je bila Dornikovo prebivališče v zadnjih treh tednih.
V alkoholu
Peter Dornik je bil zadnja leta brezdomec, menda je bil včasih zelo sposoben na področju grafike, a ga je življenjska pot zapeljala v alkoholizem in neuspešno zdravljenje.
V celjsko zavetišče za brezdomce je prišel pred približno tremi leti. Tja so ga poslali iz izolske bolnišnice in po večmesečnem klatenju po slovenski obali. Imel je predde-iirij in odprte rane na nogah, kar so v Celju počasi odpravili, toda bolečine so ostale. »Včasih je odšel za kak dan ali dva ali pa je prespal zunaj zavetišča. Bil je alkoholik v kronični fazi, a miren, vodljiv in vljuden,« nam je povedal vodja zavetišča Danijel Bedrač. Z njim nikoli niso imeli večjih problemov, kadar je bil pijan, je bil glasen, vendar se ga je dalo umiriti. »Tudi agresiven ni bil nikoli,« še dodaja Bedrač. Kot takega ga poznajo tudi ostali v zavetišču. Pogrešajo ga, saj z njim niso imeli večjih neprijetnosti. Bil je dobrodušen, nesebi-
čen in tudi prijazen, pravijo. Klicali naj bi ga Črni Peter. Številni so ga velikokrat opazili tudi pred trgovino na Teharski cesti, kjer jih je prosil za nekaj tolarjev.
Iz zavetišča je odšel pred tremi tedni. »Ker je pred odhodom nekaj dni popival bolj kot običajrto, smo mu predlagali ležanje, saj so se mu bolečine v nogah zaradi vnetja perifernega živčevja stopnjevale, vendar ni zdržal brez alkohola, ki je v zavetišču prepovedan. Z nahrbtnikom je prišel v pisarno in rekel, da gre na morje,« razlaga Bedrač. Po odhodu je Dornik bival na klopi v parku, kjer so ga našli mrtvega. Tudi podatka, kdaj natančno naj bi ga nekdo umoril, policisti ne morejo dati. In ravno ta podatek bi, če storilca še iščejo, lahko koristil. Občani so namreč Dornika, ki je bil že nekaj časa brezdomec, na tisti lokaciji predvsem v zadnjih dneh redno videvali. Tudi dan pred smrtjo so ga. Ležečega in s cigareto v ustih. Kdo ga je videl zadnji?
Panika
Med Celjani se zdaj sliši marsikaj. Tudi to, da je v Celju množični morilec. V petek popoldne so namreč poklicni gasilci iz Savinje ob Partizanski ulici v Celju potegnili žensko truplo.
Šlo je za žensko, staro od 60 do 70 let, visoko približno 150 centimetrov, temnejših osivelih las. Na sebi je imela moder kostim s krilom. Novica o še enem truplu se je hitro razširila. Pokojnica, ki je imela po telesu odrgnine, pri sebi ni imela nobenih dokumentov, a so identiteto utopljenke s pomočjo svojcev ugotovili še istega dne. S policije so sporočili, da ne gre za tujo krivdo in bodo na Okrožno državno tožilstvo poslali le poročilo o dogodku. Torej ne gre za nasilno smrt. 68-letna Celjanka naj bi po neuradnih podatkih storila samomor.
SIMONA ŠOLINIČ
HALO, 113
Varnostnik proti oboroženemu tatu
28-letni varnostnik Prosignala bi med zasledovanjem tatu lahko izgubil življenje
Številni Celjani so bili v centru Interspar in pred njim v torek priča pravi drami, ki bi se lahko za mladega in požrtvovalnega varnostnika varnostne službe Prosignal končala tragično. 29-letnik, ki ga je varnostnik poskušal ustaviti po tatvini v trgovini Drogerie Markt je namreč med begom streljal nanj. K sreči je varnostnika zgrešil.
Vse se je dogajalo nekaj minut po osemnajsti uri. Trgovka je med policami opazila močnejšega moškega, ki si je v vrečko nabiral parfume. Zaradi previdnosti je naročila kolegici, naj pokliče varnostnike, saj sumi, da moški krade. Varnostnik, ki se je odzval, je tudi sam skozi izložbeno steklo opazil, kako je 29-letnik v vrečko dal parfum in obvestil sodelavce, da bo po vsej verjetnosti potrebno posredovati. Ko je moški stopil mimo blagajne, ne da bi plačal, mu je varnostnik dejal, naj stopi z njim, a se mu je moški uprl in dejal, da ne gre nikamor. Vrečko z nakradenimi parfumi je vrgel na tla, varnostnik ga je prijel za rokav in začelo se je prerivanje. Moški je silil proti glavnemu izhodu, na zunanji strani pa sta skupaj padla po tleh. Ker se je 29-letnik uspel pobrati, ga je varnostnik prijel za noge, vendar mu je tat pokazal nož in mu zagrozil, da ga bo zabodel, če ga ne izpusti. Neznancu je uspelo po-
če se na dopust odpravljamo z osebnim vozilom in to kam daleč, je priporočljivo, da obiščemo servis, kjer ga bodo temeljito pregledali. Preverimo, ali imamo dovolj goriva, ali so luči, stekla in ogledala čista, ali je dovolj motornega olja, hladilne in zavorne tekočine ter tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla, kako je z zavorami, kakšno je stanje pnevmatik.
Zelo pomembno je tudi, kako vozilo obremenimo s prtljago. Proizvajalec avtomobila navede dovoljeno maso prtljage, pri tem navede tudi, koliko prtljage smemo naložiti na strešni prtljažnik. Razporedimo jo tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, ne otežuje vožnje, ne zmanjšuje preglednosti, ne povzroča prevelikega hrupa in ne onesnažuje okolja, ne pada
begniti, a se je varnostnik pognal za njim. Med tekom čez parkirišče naj bi moški poskušal odpreti dva oseba avtomobila. Varnostnik je pri bencinski črpalki zakričal proti zaposlenim, naj pokličejo policijo in stekel čez Bežigrajsko cesto za neznancem. Tam pa bi se vse skupaj lahko končalo tragično. Moški se je namreč obrnil in ustrelil proti varnostniku. Na srečo je zgrešil,, ravno v tistem času pa se je po naključju mimo pripeljala policijska patrulja in slišala strel, storilca pa v izjemno kratkem času prijela.
Gre za 29-letnika, ki nima zaposlitve in rednega prebivališča pri nas. Moškega so pridržali in ga bodo ovadili zaradi poskusa umora, za kar je zagrožena tudi najvišja kazen. Policisti primer še preiskujejo, saj obstaja možnost, da storilec ni bil sam.
z vozila, ne zakriva svetlobnih signalnih naprav, registrskih tablic in drugih predpisanih označb na vozilu.
Prtljago v osebnem vozilu naložimo v prtljažnik. Predmeti, naloženi v samem vozilu, so lahko v primeru trka ali močnega zaviranja nevarni. Paziti moramo tudi, da nas prtljaga ne ovira pri vožnji. Na prtljažnik na strehi avtomobila jo naložimo samo izjemoma, kajti dodatno breme na strehi zviša težišče in bistveno zmanjša stabilnost vozila. Poleg tega povzroča še dodaten zračni upor, kar se pozna tudi pri porabi goriva. Daljši tovor sodi na streho, pri tem pa pazimo, da tovor na sprednji strani avtomobila ne preseže enega metra, na zadnji pa 1,5 metra.
Lep in varen dopust vam želim!
MARKO KRAŠOVEC
V Prosignalu je zaposlenih 148 varnostnikov in varujejo objekte skoraj po vsej Sloveniji. Vsi so strokovno usposobljeni za tovrstno delo. V izobraževanjih jih na takšne primere, kot je bil v Celju, tudi opozorijo. Lani so pri tatvinah zalotili 1200 storilcev in jih pridržali do prihoda policistov.
Nevarno delo
Kot nam je povedal direktor Prosignala Darko Kolar, varnostnik ni hudo poškodovan, nekaj odrgnin ima, toda počuti se dobro. Varnostnika, čigar ime zaradi okoliščin ne želijo razkriti, čaka posebna pohvala s strani nadrejenih. »Šlo je za izrazito požrtvovalnost in hrabrost. Tekel je za storilcem kaznivega dejanja kljub temu, da je bil ta oborožen z nožem
in pištolo,« pravi Kolar in omenja, da je ta primer streljanja na njihovega varnostnika prvi in edini do zdaj. »Ljudje, ki jih zalotimo pri tatvini in jih zadržimo do prihoda policistov, so različne starosti in različne izobrazbene strukture. Tudi upirajo se na razne načine, toda streljanja do zdaj še ni bilo.« V nekaterih primerih, kadar varnostniki posredujejo zaradi sproženega alarma, imajo na sebi poleg uniforme tudi neprebojne jopiče, pri varovanju trgovskih centrov pa ne. Tudi klasičnih uniform ne, da so za stranke centrov čim manj moteči in neopazni. Prosignal varuje celoten trgovski.center na Mariborski in vse trgovine v njem, v eni izmeni so tam trije varnostniki, ki delujejo v skupini le ob primerih, ko je potrebna večja kontrola in varnost.
Po novem Zakonu o osebnem varovanju ima varnostnik pravico med drugim osebo opozoriti in identificirati, jo pridržati do prihoda policistov, lahko pa uporabi tudi sredstva za vklepanje.
Kolar je izpostavil tudi dobro sodelovanje s policijo. »Veliko primerov je bilo, ki so bili uspešni ravno zaradi dobrega medsebojnega sodelovanja. Tudi torkov primer je dokaz tega.«
Pazite na stvari
Preteklo sredo je neznanec iz parkiranega osebnega avtomobila pri konjeniškem klubu v Skalah ukradel žensko torbico. Lastnico, ki drugič torbice v avtu verjetno ne bo pustila, je oškodoval za sto tisočakov. V četrtek pa je nekdo iz vozila na Bežigrajski cesti v Celju demontiral in odnesel vse štiri pnevmatike na litih platiščih. Škode je za tristo tisoč tolarjev. Istega dne je neznanec na Savinjskem nabrežju v Celju izkoristil nepazljivost občanke in ji odnesel denarnico, ki jo je imela odloženo na klopi. Lastnica je ostala brez osebnih dokumentov in denarja. Drzna tatvina se je zgodila tudi v noči na soboto, ko je neznanec sledil 27-let-ni Celjanki in ji v bližini Abanke v Miklošičevi ulici v Celju skušal iztrgati torbico. Ker se 27-letnica ni dala kar tako, se je začela z nepridipravom prerivati, nakar je iz torbice padel mobilni telefon. Mladec, ki je videl, da z njo ne gre češenj zobati, je pobral le mobitel, torbico pa raje pustil, stisnil rep med noge in izginil.
Neutrudni vlomilci
Policisti še vedno preiskujejo kar nekaj vlomov v stanovanjske hiše. Še vedno iščejo neznanca, ki je od srede junija do začetka julija vlomil v stanovanjsko hišo na Ponikvi. Preiskal je notranje in kletne prostore, odpeljal dve kolesi, kolo z motorjem, pobasal je še nekaj kosov oblačil in različne gospodinj-
ske aparate. Lastnika je oškodoval za okrog 150 tisoč tolarjev. Kolo pa je nekdo odpeljal tudi iz kletnih prostorov bloka na"Ljubljanski cesti v Celju. Kar za pet milijonov tolarjev pa so vlomilci in tatovi oškodovali trgovino Matrica v Šoštanju. Pretekli teden je namreč iz objekta izginilo več računalnikov, LCD-monitorjev in digitalnih fotoaparatov. Počitnice so čas, ko vlomilci pospešeno delajo. V Petrovčah so tako v petek vlomili in preiskali stanovanjsko hišo, odnesli pa denar, zlatnino, prenosni računalnik in razne ključi. Škode je za več kot dva milijona. Med vikendom so policistom prijavili tudi vloma v trgovino Rimljanki v Sedražu na območju Laškega in. v prostore ribiškega doma v Hotemežu. Tam pogrešajo denar, videorekocder, hi-fi stolp, računalniški čitalec in tiskalnik, motor za čoln ter štiri slike. Nastalo škodo ocenjujejo na 600 tisoč tolarjev.
Poškodovan lastnik
Minuli četrtek je zagorela vikend hiša v Veračah na območju Šmarja pri Jelšah. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi, ogenj pa je uničil ostrešje in notranjost. Škode je za dva milijona tolarjev. V petek pa so ognjeni zublji zajeli starejšo hišo v Vodicah pri Slivnici. Zagorelo je zaradi pregretja peči domače izdelave, požar se je razširil na objekt, ki je v celoti zgorel. Lastnik, ki je požar poskušal pogasiti sam, se je pri tem tudi lažje poškodoval, škode pa naj bi bilo za 150 tisočakov.	SŠ
KRONIČNE
•	Policijsko patruljo, ki je po našem mnenju, minuli teden na Mariborski cesti naredila prekršek in (gledano proti izvozu na avtocesto) zavila na nasprotni pas kar v križišču, verjetno izkušnja kolegov pred dobrima dvema mesecema ni izučila. Ker luči niso utripale, domnevamo, da policija ni bila na nujni vožnji, kvečjemu le slab zgled ostalim voznikom.
•	Ker sta bila v zadnjem času tudi na Celjskem kar dva primera t.i. libanonske zanke na bankomatih, odgovornim predlagamo, da bankomat preimenujejo. V zankomat.
•	Naša medijska hiša ponedeljkovega potresa sploh ni imela za potres. Zaradi gradbenih del se nam objekt trese že nekaj mesecev. Tako smo domnevali, daje sunek le del tega.
•	Svetlolaso dekle je, ki je v soboto dopoldne pustilo svoj punto kar sredi ceste v mestu, je našlo rešitev pred oli-siČenjem in kaznijo. V avtu je pustila ključe, da ga lahko tisti, ki mu je avto napoti, prestavi sam. Mišljeno, storjeno.
KOTIČEK ZA VARNO
VOŽNJO Priprava vozila za odhod na dopust
	
	
	1
	^ Men!! ■Mf, ^V^m ■
	
'v4mEmfS	BBjBflB BjjH
	
Smrt na motorju
Pretekli četrtek se je na regionalni cesti Latkova vas-Trbovlje zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl 27-letni voznik motornega kolesa. Motorist je med vožnjo po klancu navzgor izven Marija Reke zapeljal iz desnega v levi ostri nepregledni ovinek in izgubil oblast nad vozilom. Motor je skupaj z voznikom zdrsel po vozišču in trčil v odbojno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik podlegel hudim poškodbam.
V noči na petek pa je življenje izgubil komaj 15-letni sopotnik na motorju. Na lokalni cesti Kapla-Pondor je 20-letni voznik motornega kolesa med vožnjo izgubil oblast nad vozilom in v levem ovinku zapeljal z vozišča na travnato nabrežino, po kateri je zdrsel in silovito trčil v drevo (na sliki). 20-letnik, ki je uporabljal čelado je Bil hudo poškodovan, 15-letni sopotnik pa varnostne čelade ni uporabljal in je zaradi hudih poškodb umrl. Foto: SHERPA - ŠL 28-15. julij 2004 -
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 15. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RÇ, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 16. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po 'Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA. 17. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.Ó0 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 18. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Poletni program Radia Celje
Poletni program Radia Celje bo nekoliko sproščen, kar pomeni, da bomo vrteli več glasbe in pripravljali manj oddaj. Tako julija in avgusta ne bo oddaj Zeleni val, Pop čvek, Odmev, Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores in Znanci pred mikrofonom. Namesto torkovega kviza Ni vse zafrkancija, je še znanje že lahko sodelujete v oddaji Skrivalnice, petkove Besedne norosti pa bodo zamenjale Poletne norosti. Naše večerne glasbene oddaje se bodo poleti začenjale nekoliko prej, ob 19.15. Oddajo Radio Balkan boste zdaj lahko poslušali ob torkih ob 19.15, Saute Surmadi pa ob 21. uri, oddaja Dobra godba bo na programu ob sredah ob 19.15., M.I.C. Club pa ob četrtkih ob 19.15. Oddaja bo nekoliko daljša, saj boste prvih 45 minut lahko poslušali miks samih hip hop in r'n'b uspešnic v celoti brez vmesnega govorjenja. Sobotna oddaja Živimo lepo pa se bo poleti začenjala ob 19.15.
Radio Celje na Pivu in cvetju
O dogajanju na 40. prireditvi Pivo in cvetje vas bomo vsak dan obveščali v našem programu, daljše oddaje pa pripravljamo danes ob 18. uri, jutri ob 10.15 in 18. uri, v soboto ob 10.15 in 18. uri in v nedeljo ob 10.15 uri. Prav tako bomo spremljali petkov nastop skupine The Stroj na sladarni.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA. 21. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Pic ni več
Večmesečna akcija Radio Celje pice pripelje je končana. Pretekli teden smo podelili še zadnjo pico. Jasmina Žohar, ki se je v zadnjih tednih podila z našim »ra-diomobilom« po Celjskem, jo je tokrat odpeljala v Laško na tamkajšnji bencinski servis, kjer so trije zaposleni imeli to srečo, da so si pico priborili kot zadnji v tej igri (na sliki).
Vsak teden smo od marca naprej nekomu, ki je med svojim delovnim časom poslušal Radio Celje in bil najhitrejših prstov pri klicanju, pisanju elektronskih sporo-
čil ali pošiljanju faksa, podelili pico picerije Oliva ali Beethoven strasse 2. Najbolj zanimivo pri vsej stvari je bilo to, da je pico vedno dostavila ekipa Radia Celje. In to toplo! Ne glede na to, kam smo jo radijci peljali. Najdaljši turi sta bili v Dol pri Hrastniku in v Rogaško Slatino. Toda tudi to smo zmogli! Ob koncu igre si je med delovnim časom velikansko pico naročila tudi naša ekipa in skupaj stuhtala, kakšno presenečenje vam bomo spet pripravili v prihodnosti. To pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
SŠ
www.radiocelje.com
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 15. JULIJA, OB 19.15: M.I.C. CLUB
Novo v oddaji: 45 minut uspešnic!
Vsak četrtek je na programu Radia Celje hip hop oddaja, polna svežih in tudi starih hip hop in r'n'b skladb, novic, lestvic in zanimivih gostov! Poleg vedno bolj popularne tovrstne glasbe oddaja M.I.C. Club skrbi za predstavitev celotne hip hop kulture (breakdance, rapanje, grafitanje ...) na Celjskem in širšem območju. V oddaji imajo možnost predstavitve še neuveljavljeni talenti rap glasbe. Avtorja predstavljata tudi tako imenovane underground glasbenike. Rap in r'n'b glasba je postala najbolj popularna glasba tega časa, saj jo je na glasbenih lestvicah 60 odstotkov! V Sloveniji je rap glasbena scena • najbolj razvita v Ljubljani in Velenju, ostali kraji pa so v ozadju in ravno zaradi tega sta se avtorja odločila za oddajo, ki naj bi pomagala k razvoju hip hop kulture. V poletnih mesecih je oddaja daljša za 45 minut, v katerih na začetku oddaje vrtimo hip hop in r'n'b uspešnice.
TOREK, 20. JULIJA, OB 19.15: SAUTE SURMADI
Smisel glasbene umetnosti
Torkova oddaja Saute Surmadi je oddaja, ki zaupa jazz, etno in blues glasbi. V njej se že sedmo leto v razkošju zvočnih barv in ritmov stapljajo in objemajo glasbene - Št. 28 -15. julij 2004
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	THIS IS THE WORLD WE LIVE IN -ALCAZAR	(4)
2.	FLAWLESS - GEORGE MICHAEL	|3)
3.	YOU AND I-CELINE DION	(5)
4.	DIPiïLOW-CHRISTINAMIUAN	(7)
5.	BURN-USHER	(4)
6.	GOODLUCK-BASEMENTJAXXfeat. USAKEKAULA	(1)
7.	COME AS YOU ARE-
BEVERLY KNIGHT	(2)
8.	LIGHT IN YOUR EYES -SHERYLCROW	(5)
9.	CHOCOLATE - SOUL CONTROL	(3)
10.	ALL NITE (DONT STOP) -JANETJACKSON	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	GREH-TABU
2.	SMS-NAIOSSAION
3.	OD ZORE DO MRAKA-KOCKA
4.	PRIZNAJ Ml-B.B.T.
5.	KOMAJ ČAKAM-BEPOP
JANPLESTENJAK	(1)
7.	Ml LAŽE V OBRAZ - ANAVRIN (3)
8.	SAVA ŠUMI-AVIA BAND & JASMINA & DARE	|8)
9.	DAJ POZABI ME- MONIKA PUČEL) (2)
10.	KDO SI-VLADO KRESUN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HOLLA!-BAHA MAN
LET S GET STARTED - BIACK EYED PEAS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NE ZAMERI Ml-LEEL00JAMAIS PREPOVEDAN SADEŽ-GAMEOVER
Polona Vozlič. Grii?e 33. Podplat Bine Kovač, Prišteva 79c. Dobrna
Nagrajenca dvigneta kasete, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
2.	DANES JE SONČEN DAN-P01XA PUNCE
3.	BANJO. FLAVTA. SAKSOFON -NAVIHANKE
4.	MARJETICA-UNIKAT
5.	POROČNI DAN-BRATJE IZ OPLOTNICE
Predlog za I
DOMAČA GF
izkušnje Orienta, Andaluzije, Afrike, Azije, Evrope, Severne in Južne Amerike, Sredozemlja ... V dobi elektronskih informacijskih avtocest in virtualnih svetov ter na robu civilizacijske katastrofe, ko je kibernetično podjarmljeni svet postal skrajni izziv življenja, je Saute Surmadi predvsem oddaja, ki v svojih 60-tih minutah muzikantské pustolovščine zaupa smislu glasbene umetnosti. S predstavitvami glasbenikov, novih plošč, oddaljene glasbene kulture in določenega obdobja v glasbi vas poskuša prepričati, da je življenje brez glasbe napaka. Avtor oddaje je Boštjan Leben.
SREDA, 21. JULIJA,1DB Í9J5: DOBRA GODBA
Odmev lahkotnih ritmov Poletne godbe
Čas dolgih vročih večerov, lahkotne mediteranske hrane in osvežilne bevande, ki se še najbolje meša z morskim vonjem, je tu. Dobra godba se bo čez poletje spremenila v Poletno godbo in bo z ležernimi ritmi razvajala vaša ušesa od 19.15 do 21.15 ure. Glasbeni stil se drži enakih pravil, se pravi glasba, ki je ni mogoče slišati vsak dan. Zaznali boste ritme afriških bobnov, braziliade in bosse nove, kubanske, trinidadske in jamajške ritme do indijskih rag, francoske harmonike in andaluzijskih kitar. Hkrati pa bo večina tega začinjenega s prijetno začimbo, ki jo sladokusci poznajo pod imenom lounge. Buen appetite!
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI
2.	TEBIMAMA-VANDROVCI
3.	NE OZIRAJ SE NA DRUGE -PET0VI0
4.	DNEVI SAMOTE-BOBRI
5.	ZA ZIDOM PRAVICE-RUBIN
Slavica Šraj. Savinjsko nabrežje, Laško Irena Petek. Undek 4, Frankolovo
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje.
m
m w im w
VELIKI SPEKTAKEL NA ŠPICI V CELJU, v petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri
t^mài ŽELJKO .
joKsimm
s simfoničnim orkestrom idi ni koncert poleti v Sloveniji
PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM:
Celje: ŠPICA, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA. MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko interneta: www.vstopnice.com
IZI_ETNII67VA TURISTIČNA AÇLNOJA
Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
GARDALAND brez gneče -20.7. ie nekaj prostih mest. odhodi tudi 31.7., 14.. 17. in 28.8. samo 9.600 SIT/os • LEGOLAND 24.7. in 21.8. samo 14.500 SIT/os • GROSSGLOCKNER 21.8. samo 6.800 SIT/os • AKCIJA JULIJ V POREČ-U. hoteli 7 x polp ♦ tt samo 63.700 SIT/os. hoteli " 7 x polp » tt samo 40.600 SIT/os
•	BIOGRAD n.m. obnovljen hotel BOLERO, 7. in 10.-dnevni paketi ZELO
UGODNO, popusti za otroke
♦	BOGATA LAST MINUTE PONUDBA!! ♦
Popusti za otroke, obročno odplačevanje
Janja Romih, nekdanja podžupanja MOC, zdaj pa vodja kabineta ministra za delo, družino in socialne zadeve: »Letos je volilno leto, zato bodo moje počitnice nekoliko krajše. Ker sem večinoma v Ljubljani, si bom najprej privoščila to razkošje, da bom nekaj dni brezskrbno doma, avgusta pa se bom odpravila na križarjenje po Jadranu. Na manjši jahti se bom pridružila skupini dopustnikov in predvsem veliko, veliko plavala.«
Tinkara Zoreč, glasbena skupina Bepop: »Pravega dopusta letos ne bom imela. Aprila sem bila sicer v 1\ir-čiji, kjer je moja plesna skupina sodelovala na otroškem plesnem festivalu v Istanbulu, a to ni bil pravi dopust. Ker pa sem zdaj v službi, bom morje občutila kvečjemu ob vikendih, ki jih bom s fantom preživljala v Portorožu. Letošnje poletje bo za Bepop bolj mirno, bo pa zato bolj vroča jesen z veliko nastopi, saj bo takrat izšla naša nova plošča.«
Marjetica Nosan, odvetnica: »Tako kot že vrsto let, bom tudi letošnji dopust preživela v apartmaju v Baški na Krku. Tam bom veliko kuhala, ker rada kuham, pa veliko se bom kopala. Ta moj dopust, ki se bo začel 31. julija, bo letos prvič po dolgih letih malo daljši, kar štirinajst dni si bom privoščila. V tem času bom tudi veliko hodila po Krku po tamkajšnjih označenih poteh, med različnimi turami se bom odpravila tudi v Staro Baško, kar pomeni pet, šest in več ur hoje.«
MBA
Kam letos na
dopust?
To vprašanje smo postavili znanim obrazom s celjskega gospodarskega, političnega, izobraževalnega, družabnega in še kakšnega javnega prizorišča, da bi si potešili radovednost v času kislih kumaric, ki se je že začel.
Jože Zupančič, ravnatelj I. gimnazije Celje: »Letos ne bom šel nikamor na dopust, ker je na šoli ta čas veliko dela, raznih prenov in novosti, da bi v novo šolsko leto zakorakali čim bolje in čim lepše. Vročine in umazanega morja ne maram, tuje morje pa me prav tako ne privlači. Zato se \sova z ženo to poletje kar lepo hladila in uživala na domačem balkonu.«
Nataša Krajne, Miss Slovenije 2001: »Čisto nikamor ne bom šla na dopust, pravzaprav o tem nisem ryti veliko razmišljala, saj sem preveč zaposlena z izpiti za tretji letnik visoke šole za management. No, par dni si bom že vzela za počitek in morje, ko se bom pridružila svojim staršem, ki bosta dopustovala v prikolici v kampu v Vrsar-ju.«
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Letos bom imel bolj malo dopusta, ker v podjetju končujemo pomembne naložbe. Ukradel si bom le kakšen konec tedna, ko me bo najverjetneje odneslo proti Puli. Tam bom predvsem lenaril, seveda pa bom lovil tudi ribe in igral golf. Za naslednje leto sem se že trdno odločil - »padlo« bo najmanj štirinajst dni dopusta.«
poglej in
UMAG, Kanegra
3* bungalovi Kanegra s polpen-zionom (dodatni dan 5.490 SIT) 1.8./5D/POL 27.450 POREČ, Sončkov klub 2* hoteli, bogata Športna vsebina, (dodatni dan 5.760 SIT) do 31.7./5D/POL 28.800 CRES, Sončkov klub 2* Kimen. bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let
do 6.8y7D/POL »43.900
KLEK, Sončkov klub
2*. bogata vsebina, brezplačno do 12 let. doplačilo za bus 9.500 SIT 17-24.7/7D/POL 43.900 TURČIJA, Antalija 3* app Aianya Princess, polet iz Ljubljane (140 samo 110.700 SIT) 25.7- 1. 8.8/7D/NZ 81.200
TUNIZIJA Monastir
2* Kaiser, polet iz Ljubljana (140 že za 102.900 SIT) 3.. 10- 17.8/7D/POL 86.900 GRČIJA Rodos Ljubljane (14D samo 185.900 SIT) 25.777D/AI 107.200 EGIPT, kriiarjanj* 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje, notranji leti
159.900
SONČEK )
MASAŽA S TOPLIMI ZELIŠČI
stimulirajo In aktivirajo se akupresurne točke, sprostijo se zastoji in prekinitve energijskih poti. Masaža harmonizira telo, dušo in duha, z njo dosežemo blagodejno stanje sprostitve.	.
Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška c. 4. 3270 Uško	^^
Tel.: 03 73 45 166.
ww.zdravlllsce-lasko.sl
STONE TERAPIJA z vročimi !n hladnimi kamni pospeši cirkulacijo, prebavo ter sprošča mišično napetost, izboljša prekrvavltev, stimulira srčni utrip, lajša bolečine, zmanjšuje vnetja in otekline, pomaga pri razbijanju čustvenih blokad.
ŠIPAN, h. Šipan
1«., 25.7., 1.8. bus-letalo, polp.
59.900
Bus-bus, 7« polp.
49.900
DUBROVNIK, vila GRADAC
najbližje staremu mestu 11., 25.7., 1.8., 15.8.
39.900
7«NZ, BUS-BUS
vila RASICA
18., 25.7., 1.8.
69.900 7*hb
letalo-letalo
45.900 7*hb
H®T„!L2 26.900
hotel3- 42.900 hotel delfin 3*
45.000
ODHODI V NOČNI
VODNI PARK CANEWA
skozi vse poletje
9.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170
OD KOD PRAZNIKI?
Sv. Marjeta - svetnica lepotica
Marjeta je ime več kot dvajsetih svetnic. Danes se bomo posvetili najprikupnejši, to je sv. Marjeti Antiohijski, mu-čenki iz 3: stoletja. Nastopa v trojici s sv. Barbaro in sv. Katarino, ki jo imenujejo »svete tri device«. Upodabljajo jo z zmajem, ki ga je po legendi premagala s križem. Go-duje 20. julija.
O življenju sv. Marjete vemo zelo malo. Živela je v času cesarja Dioklecijana v An-tiohiji v današnji Siriji. Zaradi neomajne krščanske vere je doživela mnoge muke in bila nazadnje obglavljena. V njeno legendo so bila kasneje vnešena mnoga pretiravanja, ki jih cerkev ne priznava. Že kot dekle se je zavzemala za krščansko vero, kar je hudo motilo njenega očeta, pogana. Sam jo je prijavil pri poganskem oblastniku, ki jo je na vsak način poskušal odvrniti od vere. Še posebej zato, ker ga je prevzela njena lepota in jo je ho-
tel za ženo. Mimogrede, na to, da je bila Marjeta res pravi biser, kaže že njeno ime, ki v grščini pomeni prav to. Kljub temu, da se je zavedala, da bo zavrnitev prinesla neljube dogodke, je zavrnila poganskega snubca. Ponižani oblastnik jo je dal žgati z baklami, obesiti za lase in bičati. Legenda ve nadalje povedati, da se je jetnici v zaporu ponoči prikazal hudič v podobi zmaja in jo požrl, toda križ, ki ga je stiskala v rokah, je tako drgnil zmajev trebuh, da jo je izpustil na prostost. Komaj petnajstletno kristjanko so obglavili na javnem mestnem trgu. Pisalo se je leto 305.
Čaščenje sv. Marjete se je v Angliji pojavilo že v 7. stoletju. Anglosaški misijonarji so ga zanesli v Nemčijo, od koder se je posredno razširilo na slovenska tla. 1\ikaj je svetnica doživela veliko priljubljenost, od 14. stoletja dalje je bilo v njeno čast
Laško pivo med izseljenci
V Sindelfmgenu pri Stuttgartu deluje slovensko društvo Slovenski muzikantje, ki se je z glasbo in folkloro predstavilo na nedavnem 28. mednarodnem Strassenfestu. Ponudili so tudi hrano in pijačo in največ povpraševanja je bilo po čevapčičih, domači slivovki in kranjskih klobasah. Letos so lahko prvič ponudili tudi laško pivo, ki so ga stregli v majicah pivovarne, darilu iz Laškega. Upajo, da bo to sodelovanje postalo stalno.
Odgovor na nagradno vprašanje Top-Fita
Rubriko o rekreaciji in vadbi za zdravje in lepše telo bomo ponovno nadaljevali jeseni, tokrat objavljamo le še odgovor na nagradno vprašanje minulega tedna. Med vadbo je potrebno piti vodo ah izotonični napitek, se glasi pravilni odgovor. Kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju, bo prejela Sanja Žerak s Prevorja.
pozidanih kar 51 cerkva. V srednjem veku je bilo šmar-jetino za kmeta eden najpomembnejših dni v letu. Če je bilo vreme pred tem kolikor toliko ugodno, se je tega dne začela žetev. 20. julija so tudi plačevali kmečko zakupnino. Naši predniki so radi rekli, da sv. Marjeta kače pase in ljudi pred njimi varuje, zato so se ji priporočali zoper kačjo golazen. O sv. Marjeti rado tudi treska, saj je znano, da sv. Marjeta grom in strelo obeta. Pravijo, da Marjeta včasih spusti svojega zmaja z verige, zmaj pa zdirja kot neurje nad zemljo in dela škodo. Sv. Marjeta je znanilka pasjih dni, zato ljudje radi rečejo, da štore na ogenj přikládá. Zaradi legende, ki pravi, da je Marjeta nepoškodovana prišla iz zmajevega trebuha, je svetnica odgovorna za zavetništvo nosečnic in varen porod. Je tudi zavetnica kmetov, devic, proti neplodnosti, boleznim
m
Piše: PAVLA KLINER
obraza in ranam ter ena izmed 14 pomočnikov v sili. Ljubke travniške cvetlice marjetice so ime dobile prav po njej. Na Koroškem spletajo iz njih vence sv. Marjeti na čast. Bolj za šalo kot za res pa iz njih tudi vedežujejo. Trgajo cvetne liste in ugibajo, kam bodo prišli po smrti: vice, pekel, nebesa. Ponekod marjetici zato pravijo kar »pe-kel-vice«. Pa še opozorilo. Marjetin god je mejnik, do katerega lahko še jeste jagode. Takrat jih namreč obliz-ne in zastrupi kača. Tako da se jih v teh dneh le dobro na-jejte. Marjetam, Metam, Bi-serkam, Gretam in Margari-tam pa čestitamo!
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 24. julija na Vi-ševnik in Mah Draški vrh. Na pot se bodo odpravili v soboto, 24. julija, ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glazi-ji. Prijave do 19. julija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
PD Laško vabi 24. julija na Špik (2472 m). Odhod z avtobusno postajo v Laškem ob 4. uri. Rok prijave in vplačila do vključno srede, 21. julija pri Davidu Laporniku 040 360 469, Marku Mavriju 031 363 901, Damjanu Kolšku 041-858-201, v Gostišču Čater (Marjan) 051-356-434.
PREJELI SMO
in napočil je čas slovesa in takrat se je zaiskrila marsikatera solza.
Na koncu se v imenu vseh udeležencev izleta zahvaljujem Novemu tedniku in Radiu Celje, posebej še g. Mateji Podjed, Faniki Burjan, upravljavcem lovskega doma Gozdnik in vsej enkratni družbi. Vse, kar je lepo, hitro mine, a spomini ostanejo, ti nas ohranjajo dobre volje in nam dajejo moči za jutrišnji dan. Upam, da se bomo še kdaj srečali, če ne na izletu, pa kje ob kavici, kjer bomo obujali spomine na nepozabno druženje.
MARUA VOZLIČ, Laše, Podplat
ZAHVALE -POHVALE
Slikarji, hvala vam!
Za dobrodelno prodajno razstavo KO Rdečega križa v Rogaški Slatini so svoja dela darovali slikarji: Alojz An-tonič, Emilija Trontelj, Vida Hustič, Marija Ducman, Hel-ga Križan, Emica Zabukov-šek, Zinka Gašparič, Bojan Mesarič, Albina Čoh, Marta Weilguni, Zvonko Modrej, Angela Stankovič, Minka Levstik, Zvonko Podkoritnik, Breda Slanc-Vulič, Petra Jerič (vsi iz Rogaške Slatine), Marjana Peperko iz Roginske Gorce, Marta Kunst iz Buč, Alojz Vreš iz Donačke gore, Vlado Geršak, Rajko De Marti, Alica Javšnik, Karolina Fajs in Zoran Josič (vsi iz Celja), Jože Kunej iz Rogatca, Ida Šprah iz Škofje vasi. Drago Podovac iz Šentjurja, Arpad Šalamon in Heda Vidmar iz Slovenskih Konjic, Jože Ba-rachini iz Radeč in Natalija Logar iz Slovenj Gradca. Za
Izlet z Zelenim valom
Čeprav pravijo, da se dan po jutru pozna, to ni veljalo za dan, ko smo se z Radiom Celje in Novim tednikom odpravili na izlet z Zelenim valom.
Deževno jutro je bilo kar turobno, a vseeno smo se z Matejo Podjed dobre volje odpeljali z avtobusne postaje v Celju. Ustavili smo se pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer nas je sprejela prijazna Nataša in nam pripovedovala o delu na inštitutu. Nato smo si ogledali gredice, na katerih so zasejana raznovrstna zelišča, in ugotovili, da marsikatera rožica raste prav blizu naših domov, le da ne vemo, čemu bi lahko služila. V avtobusi nas je potem čakalo presenečenje, darilo Radia Celje: vrečke z majicami, klobuki, skodelicami in lep spomin na ta izlet, potem pa so nas v pekarni Uduč že čakale najrazličnejše dobrote. Hvala za to gostoljubje.
Prispeli smo do lovske koče pod Gozdnikom in se z g. Fa-niko Burjan odpravili raziskovat rastlinski svet. Mnogo novega smo videli, marsikatera njena beseda o zdravilnih rastlinah je bila za nas novost. Polni pozitivne energije smo se vrnili v lovski dom in si z dobrim golažem potešili lakoto, ga dobro zalili in veselje se je povzpelo do vrhunca, ker nas je med kosilom spremljala glasba. Trinajstletni Janez je raz-tegoval svojo harmoniko, piko na i pa je postavil g. Podjed iz celjskega gledališča, ki nam je ob spremljali kitare zapel nekaj pesmi o rožicah. Vzdušje je bilo res čudovi-to.Vračali smo se po isti poti
V SPOMIN Eržika Šarkezi
Na ono stran je 7. julija, v triinosemdesetem letu življenja, za vedno odšla Er-žebet Šarkezi, drobna in žilava ženska, kije s svojo več kot štiridesetletno prisotnostjo značilno zaznamovala utrip mesta. Mesto Celje je imela rada, še bolj ljudi tega mesta. Ti ljudje pa so jo, kljub njeni drugačnosti in originalnosti, sprejemali kot svojevrstno ikono: vedno dobre volje, vedno glasno v siju svojega madžarskega porekla in temperamenta, ki mu je znala dodati pravo mero simpatične teatraličnosti in značilne barvite kostumo-grafije s svetlečimi verižicami, prstani, zapestnicami. Predvsem pa je bila to ženska dobrega srca in široke duše.
V Celje je, skupaj z možem, ki ji je umrl leta 1993, in štirimi otroki, prišla iz Vojvodine, da bi pobegnila pred revščino. Družina Šarkezi seje dolga leta preživljala z zbiranjem in prodajo odpadnega železja in drugih materialov, ko so bili otroci dovolj stari, pa so se podali v širni svet. Zadnjih enajst let je živela sama v stari bajti z majhnim dvoriščem in leseno barako na Stari Dečkovi cesti. Tam si je zgradila svoj ži-vopisani raj, natrpan z vsemogočim kičem, ki je z njeno bitjo deloval simpatično. Ta njen svet so dopolnjevale številne živali, zavrženi psi in mačke, pa kokoške in petelin ter njena največja ljubljenka, opica
Žaklina. Ta je Eržiko mnogokdaj spremljala po mestu, da bi se potem ljudje ozirali za njo in si jo za vedno zapomnili. Zadnja leta, ko so ji popuščale moči, je bila bolj doma, a še vedno obkrožena z ljudmi, ki so jo obiskovali. Da bi jim iz kart ali dlani povedala, kakšna prihodnost se jim piše ali pa preprosto zato, ker je bilo z njo prijetno kramljati. Veliko je vedela o življenju. O sebi je rada povedala, da je najstarejša diplomirana vedeževal-ka v Šloveniji in ta njena diploma je izvirala iz genov njenih prednikov. V genih je imela zapisano tudi zeliščarstvo, bila je strastna zbirnika zelišč, iz katerih je izdelovala vsemogoče pripravke za vsemogoče bolezni. Svojih vede-ževalskih inzeliščarskih uslug ni nikoli zaračunavala, seveda pa se je razveselila vsake malenkosti, ki je bila podarjena. »Meni ni do denarja, vse to delam s srcem, da pomagam ljudem,« je povedala pred leti, ko smo jo obiskali v njenem kraljestvu. Kako boleče tiho in prazno je zdaj to njeno kraljestvo!
MARJELA AGREŽ
zasteklitev in uokvirjenje slik je poskrbel Jože Čeraenšek iz Rogaške Slatine.
Vsem navedenim slikarjem se za njihova podarjena dela in za prijazen sprejem ob mojem obisku pri njih lepo zahvaljujem.
SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina
Naš izlet
Naše društvo upokojencev je organiziralo izlet po lepi Dolenjski. Najprej smo se ustavili v Stični, kjer smo v samostanskem muzeju občudovali razne umetnine, predavateljica pa nam je pripovedovala o zgodovini tega samostana. Obiskali smo tudi rojstno hišo našega velikega pisatelja Josipa Jurčiča in Kr-javljevo kočo ter se ustavili v Žužemberku, kjer je na nekdanjih razvalinah zrasla lepa cerkev, prejšnjo je bila namreč med zadnjo svetovno vojno porušena. Nato smo se podali v Šentjernej, se
okrepčali ter krenili proti domu.
Vsem, ki so se potrudili, da nam je bilo lepo, se najlepše zahvaljujem, posebej pa Štefanu Doberšku, tajnici Justini Brclez, Idi Užmah in muzikantu Žuraju, ki je skrbel za humor in dobro voljo. Hvala tudi šoferjema Feliksu in Ernestu.
CILKA KLADNIK, Slivnica
Zahvala Pivovarni Laško
V imenu številnih udeležencev se zahvaljujem vodstvu Pivovarne Laško za organizacijo in izvedbo lepega popotovanja za svoje upokojence. Dne 9. junija so nas popeljali v zdraviliško mesto j Riegersburg, pa naprej v madžarsko čardo Roenek, v Mo-nošter in na naše Goričko.
FANIKA WIEGELE, Laško
litji Mni. sháním ti| 32, i*c
Srebrmna,/osa trave... modni miki) .".DAMAS
i	m vsa srca...
-f-
A I"» A IV/1 A CS	Mu. Slaná,,, trg 32
.»LJ.al VImO	Celit, Ljubljanska 11
tefanel, versace jeans couture, calvin klein jeans, highroad, camper, lowa, iceberg jeans, iko, geox, krizia, nara camice, reusch, phard, tenson, carrera, levis, murphy&nye, diesel, igl pink, quiksilver, nike, adidas, puma, reebok, new balance, skechers, dr. martens, teva, salo spyder, salewa, skila, columbia, lafuma, danza, melby jr, iana jr, fits for kids jr, tom tailc
SE DODATNO NA RAZPRODAJI I
TRGOVSKI CENTER RUDNIK - SUPERNOVA (meo rutarjem in e leclerkqm)
odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; od 9 00 20 ure. tel: oi-428-92-23 TRGOVSKI CENTER ONC - ZA MERKURJEM NA PRIMSKOVEM odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; od 9 do 20 ure. Tel: 04-234-08-89 TRGOVSKI CENTER SUPERNOVA CELJE - NASPROTI INTERSPARA
odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; od 9 do 20 ure. tel: o3-49i-i3-55
HUJŠANJE:
8 - 12 kg mesečna
R NATBB
I2//252 32 55,01 /519 35 5í
M EGA foc/ory O U TLET
KJER POPUSTI VELJAJO CELO LETO.
Kakšne so njegove spodnjice?
Najbrž se boste vprašali, kaj me pa to briga. In nemara še dodali, da mi že ne more hoditi po glavi nič pametnejšega kot ugibanje, kakšne gate nosijo naši moški. Že res, da so to intimne, običajno očem skrite reči, ampak še kako pomembne!
1\idi moda bi bila užaljena, če jim ne bi vsaj enkrat letno namenili nekaj vrstic. Če je to med sproščenim počitniškim časom, pa sploh. Verjamete ali ne, ampak zadnje čase so moške spodnjice tudi vse bolj na ogled postavljene. Ne le na plažah in kopališčih pri rahlo nerodnem preoblačenju iz kopalk... moda namreč spodnjice vse pogosteje kroji tako, da napisi in logotipi na zgornjem robu veselo kukajo iz hlač.
Privoščimo si torej nekaj zvedavih pogledov pod modno ukrojene moške hlače in istočasno povzemimo izkušnje domačih prodajalk moškega spodnjega perila.
TEDENSKiyp^K
ASTROLOSKA
NAPOVED
OD I9.O7. DO 08.08.2004
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
Od počenih gat do stringic
Več kot stoletje daleč so časi, ko marsikateri Slovenec ni imel niti para gat. Prve spodnjice, ki so jih naši prednam-ci navlekli nase, so se namreč pojavile šele konec 19. stoletja. In ne vprašajte, kako so izgledale. Za počit od smeha!
To so bile v koraku počene, mahedrave hlače iz domačega platna, ki so si jih naši pradedje zamenjali le vsako nedeljo ... Danes ima sodoben moški v svoji omari vsaj toliko spodnjega perila kot ženske. Čeprav, kot zatrjujejo prodajalke, običajno ne kupijo več kot enega ali dva kosa hkrati. Očitno pač radi preizkušajo vedno nove modele in barve... Barve in vzorci so namreč skoraj v celoti zamenjali klasične
bele bombažne spodnjice, kakršne kupujejo le še starejše soproge, ki so še vedno prepričane, daje treba perilo prekuhati in prelikati. Dejstvo pa je, da so sodobna vlakna z viskozo in mo-dalom na čelu zdravstveno neoporečna, pa še za vzdrževanje so primernejša.
In kakšne so najbolj modne moške spodnjice letošnjega poletja? Oprijete kratke boksarice v rdeči, beli in rde-, či, petrolejno zeleni ali modri barvi. Sledijo boksarice s podaljšanimi hlačnicami in klasičen slip model, medtem ko so do drznejših string variant moški bolj zadržani. Klasična bela in črna sta skoraj izginili, vse več pa je vzorcev, zlasti črt, eksotičnih in pop-art motivov.
Četrtek, 15. julij: Že dopoldne bo Luna vstopila v znamenje Raka. Luna v tem znamenju povzroča veliko občutljivost in željo po zaščiti. Povečana bo intuitivna zaznava in možna bodo tudi nenavadna srečanja, povezana s preteklostjo. Pojavljale se bodo velike spremembe v razpoloženju.
Petek, 16. julij: Zaradi srečanja Lune in Saturna bo dan resnoben. Imeli bomo nejasen občutek krivde, naša energija se ne bo realizirala spontano, zato vam priporočamo, da napetosti premagujete z meditacijo in prijetnimi opravili. Resnost in črnogledost bosta v ospredju, težave se nam bodo zdele večje, kot so v resnici.
Sobota, 17. julij: Hidi ta dan bomo razmišljali o resnih te-I mah, zlasti o smislu življenja, o vplivu smrti in minljivosti. Nastopil bo mlaj, čas, ko se v istem znamenju srečata Luna in Sonce, ki sta na zadnjih stopinjah znamenja Rak. Dobro ob-! dobje za začetek česar koli novega, a pozor, lahko se izrazi tudi negativna energija, agresivnost, krutost.
Nedelja, 18. julij: Ponoči bo Luna vstopila v ognjenega Leva, zato je njena moč najbolj usmerjena v razreševanje morebitnih sporov iz preteklega obdobja. Čas bo ugoden za uspehe, tako finančne kot ljubezenske.
Ponedeljek, 19. julij: Začetek tedna bo pod vplivom močnih strasti zaradi tranzita Marsa in Lune. Premagovati bomo morali negativne energije, ki se zlahka izrazijo pod tem vplivom. Povečani bosta fizična in psihična energija, zato ju bomo lahko uporabili zelo koristno.
Torek, 20. julij: V torek se bomo ukvarjali z več zadevami hkrati in bili izredno aktivni. Povečana bo živčna energija, vendar jo bomo lahko uporabili izredno ustvarjalno. Zaradi prehoda Lune v Devico se bomo težje sprostili, do sebe in drugih pa bomo izredno kritični. Nemir lahko premagujemo z aktivnostjo.
Sreda, 21. julij: Srečanje Lune in Jupitra je pozitiven aspekt, povezan z ljubeznijo in s financami. Občutili bomo večjo strast kot ostale dni, v sebi občutili željo po napredovanju na vseh področjih. To je izredno pozitiven vpliv za stike s tujino.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
V PONEDELJEK I9.O7. SO TRGOVINE ODPRTE OD 7 DO 21 URE.
aluminij komen
Dizli gredo naprej
Navdušenost nad avtomobili z dizelskimi motorji je vse večja.
V Zahodni Evropi so letos registrirali kar 46,1 odstotka vseh novih avtov z dizelskim pogonom, medtem ko je bil lani ta delež nekaj manj kot 42-odstoten. Največji delež novih avtomobilov z dizelskim motorjem je v Avstriji (skoraj 70 odstotkov), na Nizozemskem 68-odstoten, v Španiji 62-odstoten, v Švici pa se je letos za nove avtomobile z dizelskim motorjem odločilo vsega 28 odstotkov kup-
PVC OKNA:
ÍREHAU
PREDST. CELJE, LAVA 7e
Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
www.aluminij4nontal.si
Jeseni nova multipla
VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC. ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI, STEKL. FASADE
S
. jjlťtrjnétifnjíftnňfaji
Mercator
Cerato zamenjal spectro
Južnokorejska Kia je imela veliko uspeha s svojo spectro, zdaj pa avto zamenjuje s ceratom.
V dolžino meri 448 centimetrov in se ta hip kupcem ponuja zgolj kot klasična šti-rivratna limuzina, medtem ko bo petvratna kombilimu-zina na trge pripeljala malo kasneje. Zunanja oblika ce-rata je evropska (tako pravijo pri tovarni), avto je na voljo s tremi paketi opreme (LX, EX in EX prestige). V najcenejši izvedenki so serijsko klimatska naprava, dve zračni varnostni blazini, elektrika uravnava šipi v prednjih oknih in obe stranski ogledali, volan je nastavljiv po višifli, avto ima osrednjo ključavni-
Trenutno je cerato na voljo le z dvema bencinskima motorjema. Prvi ima gibno prostornino 1,6 litra in 105 KM, medtem ko motor z gibno prostornino 2,0 litra ponuja 143 KM. Že jeseni naj bi ponudili še izvedenki z dizelskima motorjema in z močjo 102 oziroma 112 KM. Serijsko je vgrajen ročni 5-stopenjski menjalnik, za dodaten denar si je mogoče omisliti še prestavno avtomatiko. Cerato ima 3-letno splošno garancijo (ah do 100 tisoč prevoženih kilometrov) in 6-letno pred prerjavenjem pločevine.
Od 19. julija do 15. avgusta.
V vaših poštnih nabiralnikih vas že pričakuje četrta knjižica Mercatorje-vih kuponov ugodnosti, v kateri vam podarjamo do 55-odstotne popuste, pri nakupu izbranih izdelkov v prodajalnah skupine Mercator.
Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje!
Prihaja seat altea
55
Četrta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!
Seat altea je slovenskim kupcem že na voljo. Računajo, da bodo letos prodali od 100 do 150 avtomobilov, prihodnje leto pa vsaj 200, morda celo 300. Cene veljajo za konkurenčne, saj je najcenejša altea na voljo že za 2,82 milijona tolarjev.
Španski Seat se tudi na slovenski trg vozi z alteo, večnamenskim športnim avtomobilom ali multi sports vehicle, kot mu pravijo.
Altea je nekakšna športna izvedenka enoprostorske-ga avtomobila, ki meri v dolžino 428 centimetrov. Oblika je delo hišnih oblikovalcev oziroma vodje oblikovanja Italijana Walter-ja de Silve. Nedvomno gre za dinamično oziroma razgibano obliko, je pa altea tudi prvi avto, ki je plod sodelovanja Seata in Audija. Pri Seatu računajo pred-
("\	KATALIZATOR UNVERZALNI ŽE OD 26.000 SIT
mODHIftE6NfMM<"' - NAPREJ
* » GRELNE SVEČKE ZA OIESEI001.600 Sil PLOČEVINA, SVETLOBNATELESA ka ti, Celje	IN HLADILNIKI
(03) 428-62-70	LAMBDA SONDE
www.ovfodellreanemer.ji
POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna voiila in skuter
Jeseni 1998 je italijanski Fiat predstavil multiplo, enoprostorski avtomobil nižjega srednjega razreda, in doslej prodal 200 tisoč vozil. Številka ni izjemna, zato je tovarna vozilo zdaj prenovila.
Po novem je multipla za 15 milimetrov daljša, malo širša in višja. Navzven je sprememba bolj dramatična, saj multipla nima več skoraj znamenite stopnice pod prednjim steklom. Zdaj je njen prednji del bolj podoben vsem drugim fiatom. Ali bo to voznikom bolj ali manj všeč, se bo kmalu pokazalo. Multipla pa še naprej ohra-
stavitev sedežev. Teh je šest, in sicer po trije v dveh vrstah. Prtljažnik je ostal enako velik, saj meri od najmanj 430 do največ 1.300 litrov, kar je seveda zelo spodobna števil-! ka.
V ponudbi sta dva motorja, in sicer 1,6-litrski bencin- ; ski s 103 KM ter 1,9-litrskil dizelski JTD z neposrednim vbrizgom goriva ter s 115 KM. Ponujajo tudi različico, ki jo poganja zemeljski plin. Paketa opreme sta dva, kmalu pa naj bi opravili tudi znamenite teste o varnosti in tedaj se bo pokazalo, kako varna je.
vsem na malo mlajše kupce, seveda pa se ne bodo otepali starejših. Tudi notranjost naj bi bila izdelana v dinamičnem slogu, oprem-ska paketa pa sta dva, in sicer reference in stylance, ki pa imata oba še opremske podskupine.
Avto je na voljo s štirimi motorji, in sicer dvema bencinskima in dvema turbodiz-loma. Osnovni bencinski agregat ima gibno prostornino 1,6 litra in 102 KM, sledi pa precej zmogljivejši 2,0-litrski motor s 150 KM. Od dizelskih motorjev ima prvi pri 1,9 litra 105 KM, dru-
Priznanje za rotacijski motor
Mazda je lani začela v svoj RX 8 vgrajevati bistveno posodobljeni wanklov. oziroma rotacijski renesis motor.
Prav ta motor je na specializiranem sejmu Engine Expo v nemškem Stuttgartu dobil priznanje kot motor leta v kategoriji motorjev od 2,5 in 3,0 litra.
gi pa ob gibni prostornini 2,0 litra razvije 140 KM. Izbira menjalnikov je pestra, saj so na voljo štirje. Dva sta ročna s 5 oziroma 6 stopnjami, sledi (za doplačilo) 6-stopenjski avtomatski in zdaj že skoraj sloviti DSG menjalnik, ki ga poznamo tudi iz drugih avtomobilov koncerna VW.
Nova multipla naj bi se pri nas pojavila jeseni.
Tigra bo kabriolet in kupe
Predvidoma jeseni naj bi na slovenski trg pripeljala nova Oplova tigra twin top.
Avto je bil prvič na ogled na ženevskem avtomobilskem salonu, kjer je doživel veliko pozornost. Po obliki je kabriolet-kupe, opremljen s kovinsko zložljivo streho, ki se zloži v zadek vozila. Zanimivo je, da je tedaj, ko je streha nad glavo voznika oziroma sovoznika, v prtljažniku na voljo kar 440 litrov prostora, kar je skoraj izjemna številka za tako majhno vozilo. Tigro twin top (na sliki) bodo izdelovali v tovarni Henri Heuliez.
Pred kratkim so pri nas prodali štiridesettisočega trajata.
Prenovili trajeta
Hyundaijev trajet, enoprostorsko vozilo, pri nas ni posebej znano in popularno, pa vendar ima kar dovolj kupcev.
Zdaj je tovarna vozilo nekoliko prenovila, pri čemer so spremembe najbolj vidne na prednjem delu, kjer so spremenili motorno masko in oba smernika, medtem ko so na zadnjem delu spremenili luči in pokrov prtljažnega prostora. Ob drugih motorjih se bo v trajetu po novem vrtel še 2,0-litrski bencinski motor s 140 KM, ki ga poznamo že iz elantre in coupeja.
Potrebujete
dodatno posojilo?
ivili ugodno poi ra izračunov za
li shemi in potrebujete 5e
	mesečna obveznost	obrestna mera	
tolarsko posojilo	33.685 SIT	6.25%	6.72%
devizno posojilo	131 EUR	Euribor+2,25%	5,06%
Mogoče so tudi druge oblike zavarovanja.
Izračuni so narejeni na dan črpanja, 31.07.2004, in se lahko spremenijo, če se spremenijo stroški odobritve, obrestne mere, dan in mesec odobritve posojila oz. zavarovalne premije.
*EOM je letna obrestna mera, ki se izračuna z upoštevanjem pogojev posojila, to je zneska posojila, roka črpanja, roka vračila, števila mesečnih obveznosti, obrestne mere, stroškov odobritve in zavarovanja posojila. Njen izračun je narejen kc informacija stranki ob sklenitvi pogodbe. Ste nakup nepremičnin za krajii čas odložili?
Ponujamo vam poseben stanovanjski depozit za čas do enega leta, po ugodnejših obrestnih merah, kot veljajo za navadn depozite. Tako boste 5e dodatno oplemenitili privarčevana sredstva in ugodneje kupili svojo nepremičnino.
V poslovalnicah NLB vam na i
ïie oblike varčevanja ali vezave latne informacije so vam na voljo v poslovalnicah Nove Ljubljan
O
ljubljanska banka
Novi A6 že v trgovinah
Avtomobilska pomlad na slovenskem trgu je letos izjemno pestra in vsaj začetek poletja bo verjetno prav takšen. V trgovinah je novi audi A6, eden najuspešnejših in najpomembnejših avtomobilov v višjem srednjem razredu.
Kot smo že pisali, je novi A6 od prejšnje izvedenke bistveno daljši, saj ga je v dolžino za 491 centimetrov, kar
pomeni, da je precej daljši od neposrednih konkurentov, kot sta BMW serije 5 in mercedes E-razreda. Novi A6 kaže na prihodnje oblikovanje audijev, večjih in manjših, saj je bil tudi dosedanji model nekakšen nosilec izgleda pri tej avtomobilski hiši. Motorjev je pet, od tega štirje bencinski in dizelski (3,0-litrski šestvaljnik s 225 KM); bencinski motorji ponujajo gib-
no prostornino od najmanj 2,4 litra (177 KM) do 4,2 litra (osemvaljnik s 335 KM), pogon je na prednji kolesni par ali štirikolesni quattro.
Prihodnje leto bo tovarna ponudila še karavansko izvedenko, ki jo imenujejo avant. Letos naj bi pri nas prodali do 250 novih A6; za najcenejšo različico (2,4) hočejo 8,7, za najdražjo (4,2) pa dobrih 16 milijonov tolarjev.
Za novega A6 je treba odšteti od 8,7 do dobrih 16 milijonov tolarjev.
VW prvi na Kitajskem
Kitajska je izjemno pomemben avtomobilski trg z neslutenimi možnostmi. To vedo vse avtomobilske tovarne, zato se na tem trgu pojavljajo s posebnimi, za kitajsko kupno moč primernimi avtomobili ali temu prirejenimi izvedenkami.
Najpomembnejši igralec pa je še vedno nemški Volkswagen. Lani je tam naredil okoli 800 tisoč avtomobilov, tako da je njegov letošnji tržni delež kar 23,5-odstoten. Do leta 2008 bo VW na Kitajskem investiral kar 5,3 milijarde evrov, kar je seveda izjemen znesek. Tako naj bi v letu dni naredili okoli 1,6 milijona vozil.
Delež drugih je precej manjši, saj ima ameriški General Motors v rokah 11,4 odstotka trga, sledi Suzuki s 8,5 in Toyota, ki si je letos priborila 7,7 odstotka trga. Še hitrejši razvoj oziroma obseg investicij na kitajskem trgu zavirajo tamkajšnji predpisi.
MIM
RO+SO
SERVIS IN PRODAJA VOZU d.o.o. Skoletovo 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88
AKCIJA ZA N0ÏU0ZHA liTMIK 2004!!!_
USPONI KREDITI PREKO PORSCHE KREDIT IN LEASING!
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
FARAON®^ ZAKLADI
Poiščite eno od kart zmagovite komhinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V DEVETKAH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro!
Nagrajenci so: Maja Tašner, Ljubečna, Darko Auer, Celje, Slavica Zbičajnik, Slovenj , Ofadec in Lepoldinà Lah; Tabor.
MAAAA'ÂA AAAAAAAA
.ON
o
ea» I
Obkrožile 1 piramidi s števiikima, pad katerima sa skriva ena ad štirih iskanih kart
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d." o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
prodam
MOTORNO kolo Tomos APN 6, registrirano, prodom. Telelon 040 367-220. 3657 RENAULT dio 1.4 rt, letnik 96, modre barve, v zelo dobrem stanju, prodam. Telelon 5772-517,041 925-893. srn VW golf d 3 v, avtomatk 1,8, letnik 95, bele barve, lastnica, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 041 710-855. 3730 BMW 316 coupe, letnik 87, čm, tehnično brezhiben, prodam. Telefon 031 853-647.	3787
HONDO civk Isi sedan, letnik 92, servo, el. stekla, prodam. Telelon 041 696-839.
3764
FIAT punto 55,3 vrata, letnik 1995, metalno sive barve, reg. februar 05, zimske pnevmatike, prodam, cena 450.000 SIT. Telefon 031 719-394. 3756 FORD galaxy 1.9 tdi, letnik 1999, rdeče barve, dvojna klima, lepo ohranjen, prodam. Cena 2.320.000. Telefon 031 609-962.	3805
SUBARU legacy 2.0 4 WD, letnik 94, lepo ohranjen, el. paket, reg. do 04/10, prodam za 750.000 SIT. Telefon 051 355-423.	L 659
VW passat variant 1,8, letnik 93, metalno moder, prvi lastnik, seno, priklop, prodam. Telefon 041841-336. 3821
SUBARU dusty 4*4 wd, letnik 90, menjam
za les ostrešja, 7-melrske špirovce. Telefon 041 645-898.	Š490
STROJI
"prodam
HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno
prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam zo 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	Ô405
TRAKTOR Kararo, 64 KM, prednjo kosilnico Fela 225, prodam. Telelon 051 321-
TRAKT0RSKI naklad alec Težak 8 Sip, brez konzole, viličar 0M 1,21 diesel in kosilnico za košnjo golf trave, s priključkom za traktor, prodam. Telelon 041 783-347.
Ž 402
TRAKTOR TV 420, letnik 86 in plug prodam.
Telefon 031 498-421. ž403 NAK1ADALK0 Pionir Sip 17, hidravlični dvig grebena, rabljeno dve sezoni, prodam. Telefon 041 434-559. Š486 STRUŽNICO, univerzalno, prvomajsko, letnik 75, v odličnem stanju, 500*2000 stružne dolžine, prodam. Telelon 041 645-898.	Š490
KOSILNICO na nitko Stihl FS120, novo, ugodno prodam. Telefon 041 515-761.
3862
ZGRABUALNIK, vlečni, delovna širina 320 cm, primeren za najmanjše traktorje, prodam, ceno 120.000 SIT. Telelon 041 649414.	Š494
kupim
OBRAČALNIK za seno, pajek na 2 vreteni, kupim. Telefon 031 343-908. 3654
POSEST
prodam
925.
PISALNI stroj Olimpia, šivalni stroj Danica in elektromotor, 3,7 Kw, 1400 obr., prodam. Telelon 031690-550, zvečer. 3644 MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-282,041 818899.
3662
NAKIADALKO za TV, 14 m3, balirko za
štirioglate bale in traktor Stajer 80-55, prodam. Telefon (03) 5736-702,041 763-763.	L 644
OBRAČALNIK pajek 3,50 prodam ali menjam za dvovretenskega. Telefon 041 812-961.	ž 401
IZOLA. Hišo, 135 m', pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostonovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodamo brez posrednikov. Cena 605.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666. p CEUE, Sp. Hudinjo, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo dvojček, 120 m', novogradnjo, 290 m! zemljišča, hiša je ^zgrajena do 3.
la, fasada), vsi priključki so na objektu, prodamo, cena 14,5 mio SIT. Telelon 041 629-514.	3111
HUDINJA. Prodam obnovljeno vrstno hišo, 150 m!, vseljivo lakottena 21.5 m"> SIT. Telefon 041 613-381. 3309
lokal vpovriini 130 m2.
Cena: 1.500,00EUR/m2 = 358.500.00SIT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI v površinah od 44 do 405 n>2.
Cena: 1.200.00EUR/m2 = 286.800.00SWm2 29 STANOVANJ v površinah od 70 do 135 m2
Cena : 1.190,00EUR/m2 = 284.410.00SIT/nûj
VIKEND (dva ločena apartmaja po 40 m2), na odlični lokaciji, 3 km nad Lucijo pri Portorožu, prodam. Telefon 041 618-845.	p
NA Žepini pri Ljubečni prodam 2,5 ha njive in travnika, ravna lega. Ceno po dogovoru. Telefon 031 574-247. 3366 KMETUO, 10,6 ha, nekaj gozda, v Širju pri Rimskih Toplicah, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 926-167, 705-5087.	L 632
NA robu naselja v Drešinji vasi prodam novo, nedokončano pritlično hišo. Telefon 041389-238.	3446 NA lepi legi v okolici Dramelj prodam zazidalno parcelo, 825 m!. Telefon 051 321-925. 3448 HIŠO v Preboldu, letnik 1970, 253 m' ♦ parcela 1280 m1, priključki: telefon, kabelska N, centrolna-kombinirana, lokacija 3 km od AC, vseljivo takoj, cena 19 mio SIT, prodam. Telelon 031 868492.
3604
V SLIVNICI (Voduce) prodam parcelo, približno 80 a, na sončni legi. Telefon 031 690-550, zvečer.	3644
ARCLIN. Stanovanjsko hišo, letnik 1974, uporabne površine 320 m!, parcelo 899 m7, dve garaži, možna dejavnost, prodamo za 25.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK. Stanovanjsko hišo, možna dejavnost, letnik 1973, uporabne površine 250 m', dobro vzdrževano, prodamo za 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
■•«I*1
NEPREMIČNINE
www.pgp-nepremicnine.com
60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV
FRANK0L0V0. Stanovanjsko hišo, letnik 1989, parcela 2385 m7, lepo urejeno, prodamo za 26.000.000 SIT. Telelon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n HIŠO na Ostrožném prodam. Možna menjava za večje stanovanje ali bivalni Vikend. Telefon 041 628-674. 3747 DVE parceli v Košnici, primerni za vikend, prodom. Telelon (03) 5488-131. 3766 HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m, dvorišče 262 m, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 4270-130.
3767
MANJŠI gozd v Dragomilem prodam. Telefon 041 828-525.	3784 STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mima lokacija, bivalne površine 130 m!, parcela 750 m', leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodorno za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.
OPTIKA
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKUUSTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD D.D.
zaradi opustitve dejavnosti maloprodaje
proda poslovni prostor
v Celju pri Narodnem domu - Trg celjskih knezov 8 (Knežji dvor).
Velikost lokala je 76 m2, namembnost: trgovina z neživili ali poslovni prostor. Informacije na telefon 03 703-61-03 ali 703-62-03, faks 03 703-61-60.
K0RETN0. Starejšo stanovanjsko hišo v bližini Atomskih Toplic, 61 m' stovbišča, s približno 4.000 m1 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	3817 STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in 1200 m! zemlje prodam v Golovljah pri Žalcu. Telefon 041 642-035 ali 041 809-
868.	3802
POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m1, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	3817
KMETUO na Bobni Gori, v velikosti 4 ha, 11 a, zajema gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo, takoj vselfivo, z elektriko, vodovodom, telefon, zemljišče (gpzd, travniki, nfive), kmeti ja leži 21 km iz Cel ja, prodamo. Leto adaptacije stanovanjske hiše 1996,cena 12.000.000 SIT. Vse informo-cije po telefonu 031 765-351. http:// vmw.siriusnepremicnine.com, email: in-fo@siriusnepremiaiine.com. GGS Slavica Golob k. d., Sinus nepremičnine, Kosovelova 16, CeT|e.	3824
"" kupim
HIŠO na reladji Celje-Šentjur kupimo. Telefon 041907-390.	3663 ZAZIDLJIVO parcelo v Celju kupim. Gotovina tokoj. Telefon 041 644-600. 3809 KMETIJSKO zemljišče v Celju kupimo. Telefon 041 644-600.
ZA znane kupce kupimo višje ležečo kmetijo z gozdom in hišo, primerno za bivanje. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
ZAZIDLJIVO ali komunalno urejeno parcelo
izven urbanih naselij kupim. Telelon
040	754-016.	3781 KMETUO, približno 2 ha, v okolici, 10 km iz
Celja, kupim. Telefon 041 377-753.
oddam
V	NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko-
sti 77 m' (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m1, podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. n
V	NOVEM poslovnem objektu oddam ali prodam linalizirane prostore, velikost 75 in 36 m1, za pisarne ali podobno dejavnost. Telelon 041 678-250.3589
POSLOVNE prostore (približno 200 m2), s pripadajočim parkiriščem, na prometni točki, primerne za avtomehanično ali trgovinsko de javnost ali skladišče, oddamo v najem. Telefon (03) 7056-003,
041	693-699.	3789 PISARNE v centru Celja, urejene, opremljene, lastno parkirišče, finance, računovodstvo, zastopstvo, advokatura, oddam po ugodni ceni. Telefon 031 252-631. 3815
STANOVANJE
prodam
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m', vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p
UUBUANA-Šiško-Dravlje. Stanovanje, 140 m?, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno lazo 382.500 SIT/m2, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p
A^aÍoWÍíÍa^ <r. *r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432
ŠENTJUR!
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.c Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
digiiab 49 siti toiî$)
v« na K REDIT v3mh.
'' KP so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.

iZÙBPi.Si
ne.	fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene
ki so sicer ooiavtjeni v sedmih razKnih	stran), najnovejše kadrovske oglase,
tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka	arhiv svojih in drugih zanimivih objav,
ponudba, laija izbira.	lahko pa oddaj tudi ma« oglas za objavo
DELO l.'&WWJ «srni« T
KRANJ, Koroška ulico. Stanovanje, 50 do 54
m', dvosobna, I. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m'. Telefon 040 206-666.	p M0V0 dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m', z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. o. o., Novo Celje 9,3301 Petrovče. n STANOVANJE na Hudinji, 46,5 m2, prodam, cena 9,8 mio SIT. Telefon 031 494-643.
3584
III!
»TRU SZ, z o
031-342-118. 42-63-122 PROMET 2 NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE
ŽALEC - Čopova, 2 ss. 58 m1.5. nadstr.. opremljeno, najem: 180 eur • 2 varštini CEUE Ljubljanska, 2 ss. 60 m1, 4/9 nadstr., opremljena kuhinja, najem: 200 eur
* varščina 500 eur
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 40 m2, 1. nadstropje, Dolgo polje, prodam za 9 mio SIT. Telefon 041 220-107. 3688 CEUE, Kidričeva. Stanovanje, 43 m', 2. nadstropje, v večstanovanjski hiši, letnik 1936, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.n
NOVO stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d. o. o.. Hmeljarska 1,3310 Žalec n
TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Foitovi v Velenju prodamo. Telefon 031 807-009. Martin d.o.ov Hmeljarska 1,3310 Žalec	n
NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d. o. o., Hmeljarska 1,3310 Žalec	n
TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorico, Velenje, prodamo. Telefon (03) 7132-617. Martin d. 0.0., Hmeljarska 1, 3310 Žalec.
TRISOBNO (105 m2) stanovanje v Velenju (Šaleška ulica - ERA blagovnica Standard) prodam. Stanovanje je lepo urejeno in renovirano. Telefon 031 838-516.
3705
POPOLNOMA obnovljeno (nova kopalni« ♦
WC, nova PVC okna) in opremljeno trisobno stanovanje, 72 m!, v 9. nadstropju Plove lagune, prodam. Cena 14,7 mio SIT. Telefon 041 623-246.» 9 i^.d
CEUE, Delavsko ulico. Prodom takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m2, za 7.500.000 SIT. Telefon 041 531-281.
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Žalcu, novejše, prodam. Telefon 041 696-839.
3764
DVOSOBNO stanovanje v Štorah, 64 m2, prodam. Telefon (03) 5770-406,031 726-333.	3770
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štoroh, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712.	3777
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 58 m2, z balkonom, 4. nadstropje, v Celju, Na otoku, prodam. Telefon 031 631 904. 3799 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Na otoku, Trubarjeva ulico 52,1. nadstropje, 53 m2, vsi priključki, vselpvotokot prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 3809 GARSONJERO, Otok, Jurčičeva ulica, 23,5 m2, pritličje, vsi priključki, prodamo za 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarje-vo 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900090 ali 031 541-592.	3809
GARSONJERO v Slovenskih Konjicah, 25,4 m2,2. nadstropje, prodamo za 4,9 mio
SIT. Ni
ra8,
3000 Celje. Telefon (03) 4900090 ali 031 541-592.	3809
ŒUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m2, 4. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-
p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje. 3817
kupim
DV0 ali dvoinpolsobno stanovanje kupim v Žalcu ali okolici. Telefon 041 696-839.
ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje v
Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	3809
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva I, Celje.
4 9-22-963
Mariborski 1, Celle tel.: 0349300«
■mobil i ob nakupu, sklenitvi razmerja 24 fotografi 10x15 grafe
oddam
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremano, mima okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečna najemnino 3.550 SIT/m2. Ljubljano. Telefon 040 20M66. p SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane aportmaje za štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311 -878. 2739 V DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064, 00385 233-93129.	2360
APARTMAJE v okolici Zadra, Nina, 100 m od morja, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998, www.posluh.hr/vrsi/. p APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.
APARTMA na Rogli oddam v nojem. Telefon
(03) 7001-611,041 476-104. APARTMA, 4 do 6 ležišč, na morju, Hrvaška Stinica pri Jablonců, oddam za poletne počitnice. Telefon 041 731-737. 3432 BARBARIGA pri Puli. Apartma, za 4 do 6 oseb, oddam. Telefon 031 662-644, (03)7103-533.	ž 396
CEUE, Ljubljanska. Dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, oddamo. Najemnina 200 EUR, varščina. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
0PREMUEN0 stanovanje, 3 sobe, balkon, vsa napeljava, posebni vhod, oddam. Vseljivo 15.7.2004. Telefon 041 772-561.	3794
ŽALEC Oddamo dvosobno opremljeno stonovanje, sprotno plačilo. Telefon 051 349-960.	ž 405
r OPREMA
prodam
RABUEN0 sedežno kotno garnituro in dva fotelja prodam ugodno, poceni. Telefon 5451-441.	3721
OHRANJENO spalnico prodom. Cena 20.000 SIT. Telefon 041 520-297. S 484 TROSED z ležiščem in 2 fotelja, dvodelno in enodelno garderobno omaro, omaro z ležiščem, prodam. Telefon (03) 5732-081,031 717-236.	L662
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Rarvoini enter)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
IN HITREJE PO POSOJILA |
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠĆIČ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.
Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do SO% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-S60
IDELFIN
jubljanska 14a, Celje j
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
• ]	"1
Siider'si	post/ilt
CEUE i Gosposka utica 7 ft 3000CEUE am	ime
	turnem
ZAMRZOVALNO omaro, kombiniran hladilnik, trosed, kotno sedežno garnituro, masivno gorderobno omoro, okroglo mizo, francosko posteljo in rustika! za dnevno sobo, prodam. Telefon 041490-189.	3795
ŠTEDILNIK trodelni Gorenje, odlično ohranjen, poceni prodom. Celje, telefon 031 887-723.
ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041415-412. 3795
»BENI MATERIAL
REZAN les, opaž, bruna prodom in dostavim. Telefon 041 451-677, 070 451-677.	P
BUKOVI briketi, visokokolorični, zo vse vrste peči, ugodno naprodaj, dostava. Telefon 051318-590.	Š444 SUHE borove deske, debelina 5 cm, prodam. Telefon 031478-953. Š493
fCC#*lQ/\ TRGOVINA KOŠARICA
www.trgovina-kosarica-sp.si
PERNOV017 A «-mail: kosarica@volja.not 3310 Žalec, Pemovo 5728-080 aU Pasje 891 91 40
TRADICI 0NAIN0 VESaO POPOLDNE V KOŠARO. ZABAVALI VAS BOOO PRILJUBLJENI MODRIJANI. ZATO KUPUJTE V KOŠARKI, KAJTI VSI NAKUPI 00 1.7.2004 PA VSE 00 t4.8.2004 SE SEŠTEVAJO IN PREJELI BOSTE KUPONŮ« ZA HRANO IN PUAČOl
VELIKA IZBIRA KRMIL KRMNIH ŽIT TIR HRANĚ ZA HIŠNE LJUBLJENČKE CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!

izhePLSi
Izberi.si ■ Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumen ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih £e nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO MS BUM SK"" VĚSTNÍK
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
novi tednik!
OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA
BJ
m
m.
Kočevar
Polzela, Ločica 65d Tel: O3/ 5701 221,
041 754 865 Fax: O3/ 5701 447
SMREKOVE deske debelina 20, SO, 80, suhe	DVE kozi, mešani in eno burske pasme,
štiri leta, prodam. Telefon 5738-086.	prodom. Telefon 5728-208 in 041 935-
Š482	595. Ž 397
STREŠNO kritino Mediteran 222 ugodno	KOBILO ter dve in triletno žrebico prodam.
prodam. Telefon 5736-685,031 762-
Možna menjava za govedo. Telefon 041 745-558.	ž 398
DRVA, bukova in mešana, razrezana in PRAŠIČE, težke od 20 do 40 kg, prodam, metrska, z dostavo, prodam. Telefon Telefon (03) 5824-048. 3675 031 269-856.	š 489 KOZO, srnasle pasme, z mlekom in kozla
brez rogov, prodam. Telefon 5821-400.
AKUSTIKA
DIATONIČNO harmoniko, štirivretno, s kovčkom, prodam. Telefon (03) 5731-961.
ŽIVALI
- PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg,
prodam. Telefon 8103-076, zvečer.
M PM
javni gospodarski zavod ti urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje, Dečkova cesta 1,3000 Celje
JARKICE, nave, grahoste in one ter peteline	..... ,
za zakol «godno prodam. Kmetija Win- BIKCE' ,ef !50 'wsme.5h
TEUC0 simenlalko, staro 2 leti, »pripušče-no< 2 meseca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5797-005,031 837-492.
3765
BURSKE kozke z rodovnikom prodom. Telefon 031 823-820.	Ô4S5 TEUC0, staro 1 leto, 350 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-177.
S 483 ^^^^^^^^^^^^^ DVE telici, breji 8 mesecev in kravo, brejo 8 BIKCE in teličke, težke okrog 100 kg, mesnih mesecev, prodam. Telefon 041 290- pasem, kupim. Telefon (03) 7489-037. 750.	S 487	3829
OVCE, jsr pasma, ugodno prodamo. Telefon 031 207-291,(03)5736-298. L664
razpisuje zbiranje ponudb za najem
SAVN IN SPREMLJAJOČIH PROSTOROV ZA SALON ZA NEGO TELESA V PRITLIČJU DVORANE B GOLOVEC (ZIMSKI BAZEN GOLOVEC)
Predmet najema je šest savn s spremljajočimi prostori in prostori za salon za nego telesa oz. temu podobno dejavnost v skupni izmeri 380 m2, ki se nahajajo v pritličju dvorane B Golovec, poleg garderobnega dela zimskega bazena Golovec, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, in predstavljajo zaključeno celoto.
Prostori imajo poseben in samostojen zunanji vhod in so bili v funkciji do konca maja 2004, za stranke je na voljo brezplačna souporaba velikega parkirnega prostora. Savne praviloma obratujejo enako obdobje kot zimski bazen Golovec, to je od sredine meseca oktobra do konca meseca maja, ostali prostori pa celo leto. Več informacij lahko interesenti dobijo na sedežu ZPO-ja Celje ali po telefonu 03/42-82-666 - Dejan Pušnik. Pri izboru najemnika bodo upoštevane ponudbe, ki bodo na ZPO Celje prispele do 1. 8. 2004.
ter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
PRAŠIČE, mesnata pasma, 25 do 50 kg, . prodamo, možna dostava. Telefon CRNOBElAbikco prodam, 25.000 SITAos.
mentalec 1er belgijsko plavo govedo, prodam po 100.000 SIT. Telefon 031 559-820.	L 666
KMETIJSKI PRIDELKI
5792-345. JELENČKE in košute, pet, lanske mladiče, ugodno prodam. Telefon 040 575-924.
3626
BELO mlado kozo, od dobre molznice, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 8314-612.	3643
Telefon 041 477401. TELIČKO simenlalko, teža 280 kg, prodam.
Telefon 5739-078.	U669
8ERNARDINEC, barva Beethoven, âstoknma
psička, stara 11 tednov, cepljena, izredno lepa in močna, prodam za 28.000 SIT. Telefon 041844-759. 3828
KVALITETNO belo vino in modro frankinjo prodam ali menjam za gradbeni material ali drva. Telefon (03) 5795-5)2.
DOMAČO slrvovko in belo vino ugodno prodam. Telefon (03) 5792-255. 3625 KORUZO, naravno sušeno prodamo za 50 SIT/kg- Kmetija Deželak, telefon 041 JELICE simentalke i
437-149.
SADJEVEC in slivovko prodam. Telefon 051
256-716.	3811
OSTALO
PRODAM
FOTOAPARATE, sobno kolo, fitnes napravo, računalnik, avtoradio, omare, prodam. Telefon (03) 4903-080. 3631 VEČ plošč, velikih in malih, s starejšo narod-nozabavno glasbo, prodam. Telefon 031 600-630.	3650
OTROŠKO in fantovsko kolo, pomivalni stroj, bazen za vgradnjo, pisalni stroj, razno pohištvo, dva masažna aparata, ugodno prodam. Telefon (03) 7814-106,041 277-420.
jurko, neškroplje-
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
KOTA d.o.o. Petrovce
razpisuje prosti delovni mesti
1.	STROJNI KLJUČAVNIČAR
Zahtevani pogoji:
-	izobrazba IV. stopnje strojne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	zaželeno znanje iz področja varjenja in struženja
-	vozniški izpit B-kategorije
-	delo je v delavnici
2.	ELEKTRIČAR - MONTER
Zahtevani pogoji:
-	izobrazba IV. ali V. stopnje elektro smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na področju polaganja elektroinštala-cij za industrijske namene
-	znanje nemškega jezika
-	vozniški izpit B-kategorije
-	računalniška pismenost
-	delo je terensko
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo izkušnje in poznajo področje hladilne tehnike in hladilnih naprav. Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, motiviranost, iznajdljivost, komunikativnost in dobre organizacijske sposobnosti. Kandidatom ponujamo delovno razmerje za določen čas (zaradi povečanja obsega dela) s poskusnim delom ter zanimivo delo v dinamičnem okolju in prijetnem kolektivu.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 30.7.2004 na naslov naše družbe:
KOTA d.o.o. Petrovce, Petrovce 237, 3301 Petrovce, s pripisom »Kadrovska služba«
Ožji izbor kandidatov bomo povabili za razgovor.
), prodam. Telefon 5461-341. 3676 ŽREBICO, toplokrvno, staro 15 mesecev in belo vino, prodam. Telefon 031 886-688.	3693
RAČUNALNIK amd,K6-2 333 Mhz, 64 mb Rom, 15« ekran, prodam. Telefon 041 392-949.	2299
V0UN Thrastmaster Ferrari Force Feedback Wheel prodam. Telefon 041 392-949.
Ž299
NOV, originalno zapakiran zunanji kamin »baron« (Schiedel) prodam po polovični ceni. Telefon 031 378-272. 3718 OTROŠKI voziček, modre barve, velika kolesa, prodam. Telefon 040 792-890, Darja.	3719
SVINJSKE polovice, 35 do 40 kg, krmljeno z
domačo krmo, prodam. Telefon 051 301-602.	3790
OTROŠKI voziček zelo ugodno prodam. Telefon 031 741-466.	3793 SUHE hrastove deske, 4 m3 in prikolico za osebni avto prodam. Telefon 7810-416.
3786
N0KI0 3310, lepo ohranjeno, prodam za 9.000 SIT. Telefon 040 651-057.3757 ŠR0TAR, sode, škafe, prešo, sadni mlin, peč, vozičke in pralni stroj prodam. Telefon (03)54744)81	3758
DVE gorski kolesi prodam. Telefon 5778-025.	3763
VRTNE make in klopi, cisterno za centralno, 4.000 I, in gorilec prodam. Telefon 5771-899.	3771
KLASIČNI fotoaparat Nikon fg, v okvari, objektiv 50 mm l: 1,8, cena 10.000 SIT, prodam. Telefon 803) 577^669.
3782
VEČ ovac z ovnom, večjo količino slivovke, sadjevca in jabolčnik, prodam. Štefan Gračner, Krajnčica 42, telefon 041 930-
CEUE. V Cankarjevi ulici v Celju prodamo zidano garažo, velikost 13,11 m', leto izgradnje 1987, ceno 680.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	3817
PUAČ0 vinskih hrušk in avto Škodo favorit, letnik 1992, prodam. Telefon 041 220-495.	L 667
GUMI voz, močnejši, primeren za prevoz lesa, ugodno prodam. Telefon (03) 5799-064.	3831
KLETKE za 3500 kom. kokoši nesnk, poceni prodamo. Kmetija Deželak. Telefon 041 437-149.	pp
JOGI vložek, 180«200, plastično roleto, 120*140, toaletno kopalniško omarico in 3 radiatorje Emoterm prodam. Telefon 5483-849.	3750 TISKALNIK hp deskjet 845 c, skener Genius, prodam Telefon 031 233-017. 3745
ZAPOSLIMO 3 gradbene delovodje z najmanj V. oz. Vi. stopnjo izobrazbe za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece. Zaželeno 5 let delovnih izkušenj. Delo je na terenu, po Sloveniji. Informacije na sedežu podjetja: Pluton gradnje d. O.O., Rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Telefon 70Ï2-550, fax 7032-560.
:klju-I in elektro vari	skusnodo-
Vaku-inSe-
deljšak s. p., Prapreče 25, Vransko, telefon (03) 7038-490.	rt
delovni čas, redno za
no. Pisne vlo-in telefonsko Fantom Inter-
KUPIM
PLOŠČO za štedilnik Feniks na trdo gorivo, novo ali rabljeno, mere 60" 56 cm, kupim. Telefon 54534)32. 3783
ZMENKI «Srjff---
SPOŠTOVANE! Če si želite trajne in po
zveze, pokličite 031 836-378.
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
ini d. o.o,UI. m. Celje.
s C in E kategorijo za prevoze po zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šolo ter znanje tujega jezika - nemščina. Telefon (03) 7812-310,041 707-828, Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30,3212 Vojnik.
dela.
Telefon 031 808-212.
se zavedo časa, verjame v svoj izdelek in ima svoj poklic rad, zavijte v poštenost, dodajte pristno ljubezen do ljudi in dobili boste čvrsto osnovo za prodajni uspeh. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljars. p., Vojkova 7, Celje.
ZA delo v kuhinji zaposlimo kuharja in
IZ0BRAZEN moški, 51 let, zelo situiran, Štajerec, želi spoznati urejeno žensko, staro do 51 let, za resno vezo. Telefon 090 7442. Kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. • 3751 43-LETNI uslužbenec, pošten, urejen in razočaran, želi spoznati žensko od 30 do 43 let, za resno vezo. Telefon 041 248-647.	3751
ZAPOSLITEV "SSSSC
Miran Kajtno s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	3776
PODJETJE M.and-Link d. 0.0., Podjavorško-
va 1,3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071.
3792
ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč že ta
mesec. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.ond-Link d. 0. 0., 1,3000 Celje. 3792 iScottfet-
IŠČEM0 šoferja C kategorije iz okolice Celja za prevoz Tuševega blaga. Telefon 041 629-701, Marjan. Maroš d. 0.0., Strmec
1, Luče ob Savinji.	n
i dohodek je 150.000,00 SIT neto. • Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. 0. 0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 3792
MALI OGLASI - INFORMACIJE
HMEZAD KZ GOTOVLJE Z.O.O.
Gotovlje 71, 3310 Žalec
OBJAVLJA
JAVNO ZBIRANJE PONUDB za nakup nepremičnin v Gotovljah pri Žalcu.
1.	Predmet ponudbe so nepremičnine z naslednjimi zemljiškoknjižnimi podatki: k.o. Gotovlje vt. štev. 1005, pare.štev. 4578/8 funkcionalno zemljišče 1874 m2, parc.štev.457/8 stavba 161 m2, parc.štev-457/33 stavba 263 m2.
2.	Stavbe-obiralne hale s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem so naprodaj kot celota za izklicno ceno 18.000.000,00 SIT.
3.	Vsé dajatve, povezane z nakupom in prenosom lastnine, plača kupec vključno z davkom na promet nepremičnin in niso vklju čene v prodajni ceni.
POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPIS
1. Na razpisu lahko sodelujejo domače fizične osebe, domače in
2 .Ponudba mora vsebovati:
*	Predmet nakupa
*	Ponujeno ceno, ki ne more biti nižja od izklicne cene
*	Rok in način plačila
*	Namembnost dejavnosti v teh objektih
*	Potrdilo o plačani varščini, ki jo mora ponudnik v vrednosti 5% od izklicne cene vplačati na račun Hmezad KZ Gotovlje z.o.o., številka računa: 06000-0031080845 pri Banki Celje-Enota Žalec ali na blagajni Hmezad KZ Gotovlje z.o.o., najkasneje do 23. 7. 2004.
*	Za pravočasne se bodo upoštevale ponudbe, ki bodo prispele na sedež KZ Gotovlje v zaprti pisemski ovojnici s pripisom »PONUDBA ZA NAKUP«, do 23. 7. 2004 do 14. ure.
*	Izbranemu najugodnejšemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, drugim pa brez obresti vrnjena v 5 (petih) dneh po končanem izboru.
*	O izidu ponudbe bodo telefonsko obveščeni vsi ponudniki, zato prosimo, da navedete v ponudbi tudi dosegljivo telefonsko šte vilko.
Ponudbe bo ocenila posebna komisija, imenovana na UO Hmezad KZ Gotovlje. Ponujena cena bo pomemben kriterij, vendar bodo poleg cene upoštevani tudi drugi elementi iz ponudbe, skladni s sklepi UO.
*	Z izbranim ponudnikom bo v roku 30 dni sklenjena kupopro
INFORMACIJE
Vse potrebne informacije ali ogledi so možni po predhodnem dogovoru na tefefon: 03/5718-151 od 9. do 12. ure.
Hmezad KZ Gotovlje z.o.o.
HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškovo 1,3000 Celje.
3792
IŠČEM delo v trgovini s tekstilom ali mešanim blagom. Vestna. Telefon 040 746-831.	3803
V CENTRU Celja zaposlimo dva natakarja-ice z znanjem strežbe v restavraciji, 4 nato-karj&ice za delo v boru, 2 kuharja-ici 1er študentke za pomoč v strežbi. Telelon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje.	3804 DELO v caffe baru dobi resno ter prijazno dekle. Telefon 041 927-029. Dušon Popovic s. p., Partizanska 5, Celje. 3325 ZAPOSLIMO natakarja za delo v pizzeriji in restavraciji, na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik. Telefon (03) 5648-043,041 322-889. AGM Primož Nemec s. p., Se-drož 3, Laško. 3819
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. 3070 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborska 7, Celje.
STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke,"montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 3125 VODENJE poslovnih knjig nudimo za mala podjetja in obrtnike. Telefon (03) 752-1077.	3265
PRI opravljanju sezonskih kmečkih opravil iščem pomoč. Telefon 051 220-719.
BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. Ž380 KLIMATSKE naprave servisiramo, dobavljamo in montiramo. Nudimo tudi servis hladilnikov, zamrzovalnikov in ostalih hladilnih naprav. Telefon 041 4144)78. Janez Baumkirher s. p., Polona, Jurldošter. n d '"T^edeže vanje 24 4
S JL 090 44 17
ŠIVAM zavese, preobleke za vrtne garniture, prte, prešite odeje, ugodno. Telefon 040 746-831, Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje.	3807
KRCNE ŽILE?
Tel.: 05 6*0 02 33
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p., Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 8214. gsm: 041/558 370
KOMPLETNE adaptacije kopalnic, stanovanj, popravila vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3086
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest, svetovalno storitvena družba d. 0.0., Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 041 600-012. 3809 UKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 596-044. Jožica Razgoišek, Pod smrekami 17, Šempeter.
Ž 406

Glej, zemlja te je vzela, čeprav, ko si jo obdelovala, si bila vesela.' Hudo nas zdaj boli, ker te med nami ni. A tolaži nas misel ta, da tja si odšla, kjer dom in mir si našla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare máme, babice in prababice
ANE OSTRUH
iz Migojnic (1923-2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili pisna ali ustna sožalja. Posebna zahvala župnikoma g. Janku Cigali iz Galicije in g. Branku Zemljaku iz Gotovelj, cerkvenemu pevskemu zboru iz Galicije, godbi na pihala iz Zabukovice, pogrebni službi Ropotar ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za tople besede tolažbe. Vsi njeni.
O, življenje mlado, zakaj si zaspalo? Zakaj, čemu nam nisi roke podalo, da bi te zavarovali,
Veš, danes ne bi jokali, vsi bi te objeli...
ZAHVALA
STANIJA - STANISLAVA LOČNIKARJA
iz Trnovelj pri Socki lia
želimo izreči iskreno zahvalo vsem, ki ste nam v dneh trpljenja prihiteli na pomoč, nam vlivali upanje, io ob spoznanju, da je za vedno zaspal, delili z nami bolečino. Hvala prav vsem sorodnikom, sosedom in požrtvovalnim soškim gasilcem za pomoč pri iskanju. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše, vsem, ki ste se zgrnili ob njem ob mrtvaškem odru, nam izrekli številna sožalja in nas bodrili. Iskrena zahvala g. dekanu Lojzetu Vicmanu za ganljivo opravljen pogrebni obred s sveto mašo in besede tolažbe ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala soškim gasilcem za častno stražo ob slovesu in vsem ostalim gasilskim društvom, ki so s prapori in udeležbo na pogrebu počastili njegov spomin. Hvala atijevim sodelavcem iz Rudnika Velenje, hvala moškemu pevskemu zboru za lepe pesmi, Tomiju za odigrano Tišino ter govornikoma Egidiju Cretniku in Katici Pešak, ki sta se ob grobu poslovila
od našega dragega Stanija. Hvala vsem in vsakomur, tudi prijateljem, ki ste z nami delili bridko bolečino.
V globoki žalosti: ati, mamica, sestre Lilijana, Marina in Adrijana, stara starša, mala Timoteja in ostali sorodniki.
"IYnovlje, 12. 7. 2004
Minilo je leto dni, kar zapustil si nas Ti. Doma velika je praznina, a v srcu huda bolečina.
V SPOMIN
' MARKU DUŠAKU
(4.11.1974-14.7.2003)
Marko, ne moremo in ne moremo verjeti, da se ne boš več vrnil. 14. julij je v nas pustil neizmerno bolečino.
Marko, radi Te imamo in vedno si z nami. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Maja, ati in mami.
V SPOMIN
JOŽICI PETER
z Rifnika
Mineva deset let spomina na drago mamo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ohranjate spomin nanjo.
Z ljubeznijo in spoštovanjem: vsi njeni.
Q
A
Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. (S. Gregorčič)
V SPOMIN
IVANU BELAJU
(26.12.1940-14.7.2001)
14. julija 2004 so minila tri leta žalosti, kar nas je za
vedno zapustil dobri brat, stric in boter. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
2. 7.: Damjana GUTEN-BERGER iz Celja - dečka, Polonca KOŠUTA iz Frankolo-vega - dečka, Nataša LOJEN iz Celja - deklico, Lidija JA-KUPI iz Celja - deklico, Helena POLJANEC iz Planine pri Sevnici - deklico, Olgica MAJCEN iz Dobrne - deklico, Andreja LUPŠE iz Lesič-na - deklico.
3.	7.: Stanislava KOVAČ iz Nazarij - deklico, Nataša GRILJ iz Slovenskih Konjic
-	deklico, Doroteja KREFT iz Šmartna ob Paki - dečka, Silva PINTAR iz Nove Cerkve - deklico, Majda BRINOVEC s Polzele - deklico, Mihaela MATKO iz Tabora - deklico.
4.	7.: Rarbara KLINAR iz Rimskih Toplic - deklico, Katarina VRTNIK iz Polzele -deklico, Patricija* REMIC PEČNIK iz Gornjega Grada -deklico, Valentina ŽERJAV ŽMAHER iz Petrovč - deklico.
5.	7.: Jasmina ČAVUŽIČ iz Celja - dečka, Andrejka ŠKO-BERNE iz Žalca - deklico, Simona PODVRŠAN iz Velenja
-	deklico.
6.	7.: Nina IRGEL iz Velenja - dečka, Alenka REZAR s Teharij - dečka, Urška SUHOVERŠNIK iz Gornjega Grada - deklico, Andreja DEŽELAK iz Braslovč - deklico, Ana RAKARIČ iz Gornjega Grada - deklico, Ksenija KRAPŠ iz Arclina - deklico.
7.	7.: Irena OJSTERŠEK iz Laškega - dečka, Mojca ŠO-LINČ iz Šentjurja - deklico. Barbara FLORJAN JELEN iz Šempetra - dečka. Romana
ŠTUKL iz Podčetrtka - dečka.
8. 7.: Biserka NEUHOLT iz Petrovč - dečka, Ines VER-DEV s Teharij - dečka, Branka ROJNIK s Polzele - dečka.
POROKE
Laško
Poročili so se: Simon ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini in Breda HRUSTELJ iz Pernovega pri Žalcu, Marko RIBEŽL iz Celja in Anita ČANŽEK iz Pe-čovja nad Štorami, Andrej ŠKORJA iz Lahomška nad Laškim in Katja LOKOŠEK iz Lahomnega pri Laškem, Tomaž PFAJFER iz Marija Gradca in Stanka ČVAN iz Podvina pri Polzeli, Boris MAČEK in Karmen VETRIH, oba iz Laškega, Primož OVČAR iz Slovenskih Konjic in Darja ČOŽ iz Pane pri Ljubljani, Iztok ČAVŽ iz Grobelc pri Šmarju in Katja VEN-GUST iz Osredka pri Šentjurju, Borut KALUŽA iz Dola pri Hrastniku in Danica DOLINŠEK iz Jeronima pri Žalcu, Franc ZAJTL iz Male Breze in Renata VENKO iz Strmce pri Laškem, Ali SA-DRIA in Nina BAJAGIČ, oba iz Celja.
SMRTI
Laško
Umrli so: Marija ČEŠNO-VAR iz Tevč pri Laškem, 90 let, Hedvika GUČEK iz Lahomnega pri Laškem, 79 let, Marija BLAS iz Radeč, 62 let, Mihael PERTINAČ iz Šentru-perta nad Laškim, 91 let.
RADIO»,CELJE
HOROSKOP
Ona Nikar ne postavljajte svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igrali s srečo. Poskusite raje z malo bolj varnimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček.
On: Z nekom se boste dogovarjali o pomembni zadevi, vendar pa vam bo nepričakovan dogodek dodobra spremenil načrte. Nikar se ne pustite zmesti, ampak poskušajte celotno zadevo kar najbolje izpeljati.
Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega neba, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot pa jih pričakujete. Nekdo vam bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možni način ...
On: Na uho vam bodo prišle govorice o vaši partnerki, ki pa bodo le kup izmišljotin. Nikar ne nasedíte tem provokacijom, ampak se o celotni zadevi raje odkrito pogovorite s svojo partnerko, ki vam ne bo lagala.
Ona: Veliko več časa boste morali posvetiti svoji zunanjosti, saj delujete, kot da bi bili površni, če ne celo zapuščeni. To pa vsekakor ne bo koristilo \ vašim ljubezenskim načrtom, • ki so vse přej kot skromni. i
On: Ne dovolite, da vam naprtijo krivdo za nekaj, kar sploh niste štorih. Prijatelj se bo potegnil za vas in vam s tem dodobra pomagal, vi pa se mu lahko vsaj v manjši meri oddolžite.
IMHBl
Ona: Nikar se ne spuščajte v ničesar tveganega, saj vam zvezde niso ravno najbolj naklonjene. Vse ob svojem času I in na svojem mestu. Raje sčpos-vetite lenarjenju, kjer ste zadnje čase postali pravi pravcati mojster.
On: Spoznali boste, da je bil vaš strah popolnoma odveč, poleg tega pa ste tudi zamudili I izredno priložnost. Pohitite -še je čas. Nekdo se vam bo poskušal približati, a si bo v zadnjem trenutku vendarlepremi-
Ona: Prijeten konec tedna vam bo še dolgo ostal v spominu, predvsem po zaslugi novice, ki vam bo resnično polepšala vaše življenje. S prijatelji se boste domenili za nek posel, od katerega si še veliko obetate.
On: Komaj boste dočakali, da pride trenutek, ko boste ponovno s svojo srčno izvoljenko, ki ste jo pošteno pogrešali. Ponovno snidenje bo prijetno tako na čustvenem področju, še bolj pa kot erotično doživetje.
Ona: Če želite izpeljati neko poslovno zadevo do srečnega konca, se bo potrebno kar precej potruditi, poleg tega pa uporabiti tudi kakšno koristno poznanstvo. Teden bo sicer naporen, a bo prinesel tudi precej zadoščenja.
On: Uspelo vam bo očarati neznanko, ki ste jo pred kratkim srečah na neki poslovni zabavi. Tokrat se bosta dobila na štiri oči in prav nič se ne boste obirali. Očitno je vašega same-vanja nepreklicno konec.
Ona: Če boste preveč odkriti, vam grozi, da bo to nekdo izkoristil na precej zahrbten način. Pazite se direktnih vprašanj ... Prijatelj vam bo sicer v veliko pomoč, vendar pa so tudi njegove sposobnosti omejene na določeno področje...
On: Kritično boste ocčndi po- I teze svojih sodelavcev in jim ravno na ta način omogočili, | da popravijo storjene napake. Pomagajte jim po svojih najboljših močeh, saj vam bodo to kaj hitro poplačali. •
Ona: Po naključju boste prisostvovali prepiru, ki vas bo zelo prizadel, čeprav vi sami pri tem ne boste direktno vključeni. Posledice bodo bolj posredne narave, vendar pa vseeno karse-da boleče.
On: Prijatelji vam bodo pomagali razrešiti zmedo, ki je nastala zaradi vaših napak v preteklosti, torej jim čimprej iz-kažite svojo hvaležnost. Ne pozabite, srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje!
Ona: Prispeli boste do razpotja, ko se bo potrebno odločiti, kako dalje. Poslušajte nasvet dobrega prijatelja, ki vam hoče samo dobro. Le tako boste lahko iz trenutne situacije iztržili kar največ!
On: Pazite se nekoga, ki bo s prijaznim in priliznjenim govorjenjem poskušal speljati vašo pozornost. Le-ta misli predvsem nase, zato bodite previdni prav pri vsaki izrečeni besedi. In nikar ne nasedíte prijaznim nasmeškom...
Ona: Naredili boste vse za izboljšanje svojega odnosa s partnerjem, saj želite imeti dobro in predvsem trajno zvezo. Privoščili si boste prijetno večerjo v dvoje, ki vam bo prinesla tudi zelo prijetno presenečenje.
On: Prepričali se boste v partnerkine besede, hkrati pa se boste znašli v prav neprijetni situaciji. Tega vam pač zlepa ne bo odpustila. Na koncu se boste vendarle uspeli izmazati iz neprijetne situacije, ki bo postala že prava mora.
Ona: Najbolje boste storili, če boste poslušali nasvet starejšega sorodnika, ki je bolj izkušen kakor vi, pa še tiobro vam želi. Od začetka bo sicer res težko, vendar pa se boste kaj hitro uspeli privaditi na novo situacijo.
On: Doletela vas bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi z vašo bivšo prijateljico. Pomirite se in trezno rozmístíte o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odločite. Vsekakor vam ne bo lahko.
Ona: Z velikim veseljem se boste lotili posla, ki ste ga dolgo in vestno načrtovali. Le pogumno, saj vam bo na koncu vse skupaj uspelo celo bolje, kot pa ste to pričakovali. Pa saj ste si to tudi že zaslužili...
On: Nekaj ste pozabili postoriti, zato vas bo prijatelj opozoril na datum, ki se vztrajno približuje. Najprej vas bo zajela manjša panika, nato pa se boste vendarle zbrali in nadoknadili zamudo iz preteklih dni.
Nagradni razpis
1.	nagrada: kopanje in pica za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah
2.	nagrada: kopanje in pica za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah
3.	nagrada: tri knjige Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilae rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 22. julija 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 1. julija. Prispelo je 1054 rešitev.
Rešitev nagradne križanke Adamas iz št. 26
Vodoravno: STANARINA, ALPINIZEM, KANTA, IRA, KAČA, LIDER, STANKO, ARŠIN, DO, PARMEZAN, ATEK, RJA, KAR, PRISLOV.-INLET, KORAK, AVE, MI, MIMOHOD, SES, EKS, NABAPTIST, KAVS, KARL, RAC, ROPAR, AEROBIKA, BOKAL, MET, ZOR, DOLOMIT, SEVENI, SOD, LEKO, OZIMEC, AMATI, ŽAREK, CA, MO, ETILEN, OFER, RANA, TOMAŽ HREN, ANAND, AC.
Geslo: Moje darilo Adamas.
Izid žrebanja:
1.	nagrado: darilni bon Adamas za 5.000 SIT prejme: Jelka Krampi, Šedina 11,3222 Dramlje.
2.	nagrado: darilni bon Adamas za 3.000 SIT prejme: Frida Leskovšek, Parižlje 68 A, 3314 Braslovče.
3.	nagrado: tri darilne bone Adamas za 1.000 SIT prejmejo: Aleš Knez, IXirje 60,1431 Dol pri Hrastniku, Urša Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje in Taja Grošelj, Cankarjeva 2/a, 3320 Velenje.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
TOČ
St. 28-15. julij 2004
Nagradna križanka
12.40 14.40 16.40.1900.21.00,2? 00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana
11.00.15.00.18.00 2050
12.00.14.00.16.00.18.40.20.40.22.40 Dan po jutrišnjem 13.30.17.40.20.30.23.10 Troj.
13.00.17.00.20.10. Morilci stara gospa 11.40.1620.19.20 Dobro jutro, noč 14.10.21.30.23.50 Starsky in Hutch J22B. 16.50.19.10 Roger Dodger 14.30.21.20.23.40
1120.15.30,17.30 Vsemogočni Bruca
20.00,22.20
12.50.15.00.17.10.19.20.21.30.23«
13.40.16.20.19.00.21.40.00.20
Í	Harry Potter in jetnik iz Azfeakana
JÍ2D. 15.40.18.30 Totalna zmešnjava
21.20.23.30
12.30.14.20.16.10.18.10.20.00 Na bojňnse 21.50. 00.10 Dekleta zgoraj brez 2
12.40.14.50 17.00.19.10.21.10.2J.»
ineiro|K»l
SREDA DogviOe ČETRTEK DogviDe
PETEK
2130 Človeiki madež
NEDELJA 20.00 DogvOe
žaiK
NEDELJA 181)0 Kristusov pasijon
Počitniški program SREDA 1100 KužaBud
i
2U0 Kristusov pasijon
SOBOTA 18.00 in 21.00 Kristusov pasijon
NEDELJA 19.00 KužaBud 21.00 Kristusov pasijon to Stari trg
Četrtek
21 JO
ČETRTtK 20-30 Morilci stara gospe
PETEK 18.00 Troja
21.00 Morilci stare gospe
2030 Z druge strani postelja
SOBOTA 18.30 Morilci stare gospe
Z druge strani postelje Morilci stare gospe NEDELJA 18.00 Troja Morilci stare gospe
18.00 Morilci stare gospe
2000 Z druge strani postelje
21.00
KOLOSEJ
Noise koncert. Nastopajo: Emil Beaulieau (ZDA), Amper-o-mat (Celje), Gen 26 (Ljubljana)
Razstave
Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.
Galerija Borovo: slikarska dela Metode Žgeč, olje na platnu, do 22. 7.
Galerija Mozaik Celje: letna pregledna razstava otroških del iz likovne delavnice Ustvarjalni pristan.
Špesov dom Vojnik: olje na platnu Rozi Žnidaršič, do 31. 7.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Dan boja proti drogam - zdrave počitnice, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15. 8.
Gorenje razstavišče: likovna dela ZdenkaHuzjana.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31. 8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2063 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za m!ade do 20 let na temo tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice: Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Etol Škofja vas: mešana tehnika Alice Javšnik, do 31. 7.
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: filmski plakat iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
Muzej novejše zgodovine Celje: Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti. Avtorji razstave: Arhej, Silvo Blazinšek, Radivoj Klincov in MNZC, do 31. 7.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. VladimirjaŠlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: likovna dela VI. Slikarskega ex-tempora Celje včeraj, danes, jutri, do 31.7.
Scooby doo 2: Pošasti na prostosti, otroška Z druge strani postelje
áé m
ČETRTEK 20.30 Stari grad Celje Grajski večeri
Vitalij Osmačko & Mar Django Quartet
predstavitev ruskih šansonov, balad
SOBOTA 10.00 MNZC - Hermanovo gledališče otroškega muzeja Kužek in muca lutkovna predstava za otroke 10.30 Mesto Celje - na zvezdi Promenádní koncert lovskih rogistov 17.00 SLG Celje M. Gavran: Mož moje žene gledališka komedija TOREK
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Odprtje razstava del Nataše Škof ter kvartet Flavte brez meja, koncert
SREDA 21.00 Vodni stolp Koncert Kvarteta Akord
10.00 Stari trg Slovenske Konjice Ribe-ribice
animacije za otroke
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Arpad Salomon.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - DidL
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del olje na plamu Vlada Geršaka.
Galérija Dan: stalna prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
IIÏTERI1ET KRVRRI1R 5TRUE STRIÏETOVR UR. CELJE
Stanetova 17a. Celje (pri kinu Metropol) BREZPLAČNA foto delavnica »Celje skozi digitalni objektiv« 16. in
17.7.2004. Prijave: Internet kavarna Stane ali na tel. št.: 040 717 572 Število prijav je omejeno! www.filter-slovenio.orR_
vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00._
Ce*
Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole do 23.8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Delavnice bodo potekale od torka do petka od 9. do 12. ure.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova l*
12. do 16.7. in 09. do 13.8. od 10.00 do 14.00 ure oblikujmo z glino, 19. do 23. 7. in 16. do 20.8. od 10.00 do 14.00 ure.
Prijave in informacije v Ustvarjalnem pristanu ali na tel. št. 03 54 42 706 ali 031 674 784.
			
Kulturnica Velenje Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15			
Poletne kulturne prireditve Velenje
ČETRTEK 21.00 Velenjski grad Gordana Hleb, sopran, Tim Ribič, tenor, Simona Solce, klavir slavnostni koncert ob 20-letnici Poletnih kulturnih prireditev
10.00 Knjižnica Laško_
Oblikovanje das mase po pesmi Čaša nesmrtnosti
ustvarjalnica
Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar sezone 2004/2005 Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak
Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska in Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam
Režiser: Miha Alujevič Oderpododrom
Martin McDonaght: Blázinec
Režiser Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Te-
Režiserka Mateja Koležnik Matjaž Zupančič: Igra s pari
Režiser Matjaž Zupančič Oderpododrom
Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom
Režiser Dušan Jovanovič In za mladino
Eric Kastner, Tatjana Doma: Dvojčici
Režiserka Ivana Djilas_
Hm
iski center cene
Vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice - oblikovanje izdelkov iz siporeksa, poslikava tekstila, risanje s kredami... Zbiramo prijave za enotedenske jezikovne delavnice (italijanščina, francoščina, španščina, nemščina, angleščina) in delavnico Photoshopa v mesecu avgustu. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celje.si Stalni program: Plesne delavnice.
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 v P2)
Klub .
Smeh Q
iUfif
V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00
otroške družabne igre med 17.00
in 20.00
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)
gledališke delavnice (sreda ob 13.45) pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
90,6		95,1	
1	l i 'I	t!	\
95,9 100,3
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 151530 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.led nik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brgiez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
Generalni sponzor in član arije Boris Kugler, lastnik podjetja Kugler d.o.o., je kljub številnim lepotičkam ostal v romantični družbi svoje partnerke Nataše, ki bi se lahko po mnenju strokovnjakov tudi sama prijavila na izbor za najlepše dekle v Ljubljani.
ste bili POŠKODOVANI
-«v— UneRzgod™
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje. Ljubljanska cesta 20
080 13 14
	-A O» Nagradna igra traja do 31.8.2004. -ržž**^ Dodatne informacije na www.pivo-lasko.si ali na telefonski številki nivo li«kn si 080 1825	Bodite trikrat zlati!	I
i		PRVAKI \ ; J KlUBSKI \ . f PRVAKI \ . 1 SiOVffcE i 1-1 SÍ0VENIJE | 1 \,j V'1'Wí'J V."! j K '. -, \™w/ - \amiy	i. davena Številk« ÍO lastnoročni podpis:
1 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!			
Celje znova dobilo Metropol	Miss LJubljane v znamenju Celjanov
Pa so nam ga le odprli. Naš priljubljeni kino Metropol, natančneje, Mestni kino Metropol, kjer se bodo znova vrteli tako imenovani art filmi. Premiero so zaupali Francetu Prešernu, no, ja, reciklaži TV-serije o njegovem življenju, vodja projekta Borut Kramer pa je uspel v sredo zvečer v mesto zvabiti kar nekaj znanih obrazov.
IZTOK GARTNER Foto: IZTOK GARTNER
Prejšnji petek so v prestižnem ljubljanskem klubu Bachus izpeljali izbor za najlepše dekle našega glavnega mesta, kjer se je na naše veliko presenečenje kar trlo znanih Celjanov. Se več, znani Celjani so bili tudi generalni sponzorji in člani žirije, ki je izbrala prve tri lepotičke tudi za prihajajoči izbor za Miss Slovenije.
IZTOK GARTNER Foto: IZTOK GARTNER
je film v slovenskih kinih popolnoma pogorel in iz sporeda izginil po nekaj dnevih.
Športni šampion in večkratni celjski športnik leta Peter Bevc je izbor spremljal v tesni bližini svoje dolgoletne prijateljice Polone, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Še posebej, ko sleče svojo majico in ji pokaže mišice.
Mladi Jure Ceku-ta resda še ni ujel slave svojega istoimenskega očka, toda aktualna mišica Tina Zaje mu je dala vedeti, da je na pravi poti in v pravi družbi.
Vse za rumeno stran
Na poroki Dejana Tamšeta, sicer voditelja športnega programa na velenjski televiziji, smo ujeli tudi rokometnega šampiona Vida Kavtičnika, ki si po sliki sodeč v prostem času kruh služi tudi kot fotograf. Ker j e bil zelo nav- — dušen nad našo Rumeno stranjo, se je odločil, da nam. bo poslal nekaj izredno zanimivih in vročih fotografij. Do takrat pa objavljamo njegovo fotografijo, se pravi dokaz, da misli resno in da njegova obljuba ni bila dana kar tja v en dan.
Foto: GREGOR KATIČ
Branko Godnik, legendarni mojster vrtenja filmov, ki je za drugo leto napovedal odhod v zasluženi pokoj, nam je zaupal, da je zelo vesel ponovnega odprtja kina Metropol, kjer je v temni sobici na balkonu preživel skoraj celo življenje.
Uspešni podjetnik Mitja Bombač, za oboževalke celjski Billy Zane in mladenič, ki tudi ob polnoči popravi vaš televizor, je na otvoritev prišel v družbi svoje dolgoletne spremljevalke Aleksandre Kramperšek, ki pa se je kot prava filmska diva izmaknila našemu objektivu.
-Lprií
AHACU
'DNÊvTÎsbèÎlfE
03-746-6640