GDK: 971:181.45 1 O. sestanek UN/ECE ICP-Forests Lillehammer, 25. maj-1. junij 1994 Norveška je organizirala 1 O. srečanje držav, podpisnic LRTAP (ženevske Kon- vencije o daljinskem transportu onesnaže- nega zraka prek meja), ki izvajajo monito- ring zdravstvenega stanja gozdov v okviru mednarodnega programa ICP-Forests. 61 udeležencev iz 31 držav je v konferenčnem centru blizu Lillehammerja pozdravil pred- stavnik norveškega Ministrstva za kmetij- stvo g. Oluf Aalde. Zaporedje delovnih točk je tradicionalno, posebno pozornost so le- tos posvetili povezovanju med skupinami, ki delujejo znotraj Konvencije. Ker so v teku prizadevanja, da bi se omogočila primerljivost podatkov različnih programov, ugotovitev jasnih povezav med njimi (vsaj znotraj enega programa) ter s kombinacijo indikatorjev prispevati k vzpo- stavitvi trajnostnega razvoja, so bila defini- rana področja tesnejšega sodelovanja med različnimi raziskavami. Neposredne vzročno-posledične povezave med one- snaženostjo zraka in poškodovanostjo go- zdov, ki bi bila podlaga za mednarodne protokole za zmanjšanje onesnaževanja zraka, monitoring namreč ni nedvoumno pokazal. Predvsem naj bi vzporedili po- datke o onesnaženosti zraka (npr. EMEP podatke), meteorološke podatke in podatke o osutosti gozdov. Predstavniki skandinav- skih držav so opozorili na napore, ki so jih vlagali v vzporejanje podatkov z meteorolo- škimi in niso dali uporabnih rezultatov. Pomembna tema letošnjega srečanja je bil Mednarodni podatkovni center (IDC), ki ga žele ustanoviti predvsem nemški pred- stavniki. Bliža se namreč desetletnica zbira- nja podatkov o propadanju gozdov. Avstrija in Švica imata glede IDC določene zadržke, ostale članice ES pa v principu soglašajo z ustanovitvijo centra. Danska udeleženka je poudarila, da je nemara potreba po centru večja med državami ES, ki imajo financiranje zagotovljeno. Ostale članice in tudi Slovenija pa je delno odvisna od vzhod- nega centra. Razprava o proračunu je po- 230 GozdV 52, 1994 kazala, da se večina denarja porabi za potne stroške udeležencev različnih se- stankov in seminarjev. Slovenija redno obi- skuje le redni letni sestanek podpisnic Kon- vencije ter sestanke dveh delovnih podsku- pin. Letos se zaradi finančnih zadržkov nismo mogli udeležiti evropskega referen- čnega seminarja pred popisom propadanja gozdov, ki je bil v sredini junija v Luxembur- gu. Iz EMEP lestvice preračunani minimalni znesek, ki naj bi ga Slovenija prostovoljno vplačala v skupni proračun, znaša za leto 1994/95 150 USD (enako kot Luxemburg), kar znaša O, 1 % skupnega zneska. Za ilu- stracijo navajam deleže sosednjih držav: Avstrija 1 ,59%, Hrvaška O, 15 %, Italija 6,89 %, Madžarska 0,45 %, ki so jih za letošnje leto že vplačale. Skozi obe nave- deni tematiki se je pokazala potreba po preciznejši opredelitvi vloge, nalog in odgo- vornosti NFCwja na nacionalni ravni, opre- delitev njegovega razmerja do drugih insti- tucij znotraj države in med državami. Ob predstavitvi tehničnega in zbirnega poročila se je odprlo vprašanje potrebnosti vsakoletnega poročanja v isti obliki. Pred- stavnika Nizozemske in Danske sta predla- gala spremembo sheme tehničnega poroči­ la. Slednje naj bi vsako drugo/tretje leto poglobljeno obravnavalo le del celote, ki nas še posebno zanima. To bi bila npr. zveza med stanjem krošenj in talnimi ana- lizami, zveza med starostnim razredom in stanjem gozda, povezava slednjega z EMEP podatki, klimatskimi regijami ali fo- liarnimi analizami, časovne primerjave, itd. Prvo izmed takih poročil naj bi izšlo leta 1996 in naj bi vsebovalo časovne primer- jave za obdobje 1988-1994. Za obdelave na mednarodni ravni bi skrbel PCC West in pri tem intenzivneje sodeloval z EMEP, CCE, ICP in drugimi zainteresiranimi. Pri časovnih primerjavah je bila Slovenija navedena le od leta 1991 dalje. Zato sem dopolnila podatke o številu ploskev in dre- ves za pretekla leta in poudarila potrebo po jasni opredelitvi, zakaj nas v obdelavi po- datkov za pretekla leta ni. Ponovna obde- lava sicer ne bo mogoča, zato bomo za naslednje leto pripravili izvleček podatkov za mrežo 16 x 16 km za vsa dosedanja leta. Analize tal, ki jih nameravamo opraviti na točk