STRAN 21. NOVEMBRA — STE V. 46 —w Najboljša turistična sezona po vojni 2e v prejšnji številki našega lista smo poročali o razširjeni seji upravngea odbora Celjske turistične zveze, na kateri so poleg ostalega govorili o letošnji turistični sezoni ter poslušali poročilo predsednika zdraviliške komisije. V kolikor je zelo razveseljiva ugoto- vitev, da je bila letošnja turistična se- zona na področju celjskega okraja naj- boljša po vojni, pa ta superlativ, na žalost ne velja za vse kraje in zdra- vilišča. Največji korak naprej so na- pravili v Rogaški Slatini, kjer so lan- sko rekordno število nočitev v letoš- njem letu presegli za okoli 25.000. Ta skok se je seveda močno odrazil v okrajnem povprečju, pa čeprav so po- nekod celo zaostali za lanskimi uspehi. Ne glede na to, pa je letos močno po- rasel tujski promet, saj je računati, da se bo do konca .leta povečal za kar 6000 nočitev v primerjavi z lanskim letom, ko so inozemski gostje preživeli na našem območju 12.000 noči. Relativ- no lep korak naprej so zabeležili tudi v Laškem in prav tako v Rimskih To- plicah, medtem ko za Dobrno kaže, da ne bo dosegla lanskega števila nočitev. Razen Ljubnega, kjer je letos po- vsem nepričakovano prišlo do odpovedi večje organizirane skupine turistov iz Vojvodine, so vsi ostali kraji zabeležili povečanje turističnega prometa. V pri- merjavi z lanskim letom so na isti ravni ostali le v Lučah. Od ostalih krajev velja omeniti prvo turistično afirmacijo Prebolda. V nasprotju s tem pa je število nočitev precej padlo v Podčetrtku. Zelo zanimiva je ugotovitev, da vred- nostni pokazatelj turističnega prometa ni šel v korak s povečanim številom nočitev, ki bo letos znašalo okoli 400 tisoč. Medtem, ko so se nočnine po- večale v primerjavi z lanskim letom za okoli 10 %, pa se je finančni uspeh povečal le za približno 5 %. To pomeni, da so bili turisti na našem področju letos bolj varčni, kot pa lansko leto. Iz analize in izkušenj letošnje turi- stične sezone bi lahko zaključili, da bo treba več pozrnosti posvetiti pred- in posezoni. Ta zahteva je vredna naj- večje pozornosti tembolj, ker se v pri- hodnjem letu ne bo bistveno povečalo število nočitvenih kapacitet. Uspeh pred- in posezone pa zavisi seveda od primernega znižanja penzionskih cen. Zal, gostinska podjetja ne kažejo pre- velike vneme, da bi zniževale cene uslugam in storitvam v času izven glavne sezone. Morda pa jih bo k temu že v najbližji bodočnosti prisilila go- spodarska nujnost! Letošnje izkušnje tudi kažejo, da bo treba v prihodnje posvetiti več propagande manjšim kra- jem, da bo treba urediti oddajanje pri- vatnih sob, da bo treba urediti opremo in izboljšati postrežbo v gostinskih obratih ipd. Tako imenovani manjši za- sebni i^nzioni so zaenkrat še odprto in nerešeno vprašanje. Spričo dejstva, da imajo v turistič- nem in tujskem prometu na našem področju glavno besedo zdravilišča, je tudi poročilo predsednika zdraviliške ko- misije prof. L. Rebeuška vzbudilo ve- liko zanimanje. Hvaležna je ugotovitev, da je zdraviliški komisiji uspelo ure- diti medsebojne odnose in interese zdravstva ter turizma. Ta ureditev je še posebno važna za celjsko področje, saj zdravilišča sprejemajo razen zava- rovancev tudi precejšnje število samo- plačnikov (samo Rogaška Slatina okoli 80 tisoč nočnin na račun tujih in do- mačih samoplačnikov, op. pisca). Zra- ven tega je zdraviliški komisiji v tes- nem sodelovanju z OLO Celjem in Zve- zo naravnih zdravilišč Slovenije uspe- lo potrditi predloge, po katerih naj bi občinski ljudski odbori predpisali za vsako zdravilišče posebej osnovni zdra- viliški red za ožje in širše področje, nadalje, da naj zdravilišča vračunajo namenske zneske za vzdrževanje par- kov in nasadov in končno, da naj bodo v organih družbenega upravljanja zdravilišč obvezno zastopani tudi tu- ristični delavci. , Zelo razveseljiva je bila ugotovitev, da se je stanje v Zavodu za rehabilita- cijo invalidov v Laškem bistveno spre- menila, namreč, da zdaj tucJi laške toplice sprejemajo samoplačnike, v ko- likor imajo pač prostor. Sicer pa je že skrajni čas, da se Laško in prav tako Rimske Toplice znova pojavita v vseh prospektih in da bi podatke o številu gostov in nočnin obvezno objavljali v splošnih turističnih statistikah. To naj bi se predvsem uveljavilo za La- ško! Ce bi namreč že letos upoštevali število nočnin v Laškem, ki jih ima nad 70 000, potem bi se končna številka za področje celjskega okraja bistveno spre- rnenila. V poročilu predsednika zdraviliške komisije je bila tudi kritična pripomba, češ da so sredstva, ki jih odobravajo pristojni organi za urejevanje in in- vesticije v zdraviliških krajih vendar- le preveč skromna. Spričo dejstva, da je Jugoslovanska investicijska banka nekajkrat zavrnila prošnje zdravilišč celjskega področja za najem posojila z utemeljitvijo, da so to zdravstveni zavodi, ne pa turistična ali gostinska podjetja, je tudi upravni odbor Celjske turistične zveze podprl predlog o raz- pisu posebnega investicijskega nateča- ja za potrebe zdravilišč. Organizacije SZDL pred važnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) čilih nakazane tudi jasne naloge o bo- dočem delu. Teh nalog pa je v mestih ali pa na vasi izredno veliko. V mestih in industrijskih krajih naj bi organizacije SZDL začele ustanav- ljati stanovanjske skupnosti, o katerih je bilo sicer že izredno veliko napisa- nega, vendar zelo malo narejenega. Ta- ko obstaja v Celju že nekaj iniciativ- nih odborov, pa le še ni zaslediti vid- nejših rezultatov. Drugo takšno vprašanje, ki je tesno povezano z gornjim, je delo potrošni- ških svetov. V celotnem okraju je sicer že na novo izvoljenih 37 potrošniških svetov, vendar tudi na tem področju še ni zaslediti vidnih rezultatov. Tretje vprašanje, ki je trenutno po- vezano s stanovanjsko skupnostjo pa je družbena prehrana. Tudi tega vpra- šanja se bodo morale lotiti organizacije SZDL bolj smelo. Zlasti bodo morale zainteresirati za to sindikalne podruž- nice in organe delavskega upravljanja. Ta problem je zlasti pereč v Celju in v Velenju, kjer se sicer o tem proble- mu že precej časa razpravlja, vendar je bilo storjenega doslej zelo malo. Naloge odborov SZDL na vasi pa naj bi se prevsem odražale v pravilnem pojasnjevanju vseh nalog, ki jih morajo sedaj zadruge izvrševati. Z izvolitvijo novih zadružnih svetov je ta naloga še odgovornejša. Zadružni sveti bodo morali nujno dobiti pomoč od politič- nih organizacij. Mislim, da bodo nove oblike v zadružništvu zahtevale veliko intenzivnega dela in pojasnjevanja, da Tov. Stane Sotlar: Trenutno so najvaž- nejše priprave za dobro izvedbo občnih zborov, bo sleherni kmetijski proizvajalec ču- til odgovornost do izvajanja planskih nalog v kmetijstvu. Pravilno prikazo- vanje in tolmačenje novih oblik sode- lovanja med kmetom in zadrugo je bilo uspešno v zadnjem času v Savinjski dolini, ko so hmeljarji z velikim razu- mevanjem sprejeli novo obliko koope- racije pri proizvodnji hmelja. V konjiški občini so se pri volitvah v zadružne svete dobro izkazali Čeravno je dež nekoliko nagajal ves dan, vendar ni oviral zadružnikov v konjiški občini, da ne bi izpolnili svoje volilne dolžnosti. To je še posebej zna- čilno za pohorske kraje, ki so dokaj raztreseni in deloma oddaljeni od vo)išč. Toda že v dopoldanskih urah so se re- zultati udeležbe naglo višali na 60. 70, 80 in še več odstotkov. Prvi so 100-no udeležbo dosegli v Zičah in sicer že pred 12 uro, kmalu nato so jim sledili še na Stranicah, v prvih popoldanskih urah, še na štirih drugih voliščih. Le redki so bili tisti, ki svoje dolžnosti niso opravili, nekaj pa je bilo takih, ki so bili upravičeno odsotni. Končni rezultat je Izkazal, da je bila udeležba v vsej občini i>reko 96 %, kar je dokaz dobrih in pravilnih priprav. Po udeležbi so na prvem mestu pri KZ Vitanje z 98 % udeležbo, malo nižje z 97,7 % so bili v KZ Pohorje, nato pa še KZ Konjice in Loče. Tu naj omenimo še to, da so zaposleni delavci pri KZ povsod opra- vili že v jutranjih urah svojo volilno dolžnost. Volitve v zadružne svete so končane, te pa čakajo dokaj odgovorne naloge na področju kmetijstva. Konkretni pro- gram dela bo eno izmed prvih vprašanj, ki ga bo potrebno temeljito predelati tCT nato seveda tudi izvajati. Dobra volilna udeležba pa je dokaz, da bodo člani zadružnih svetov imeli pri volivcih-za- družniikih veliko moralno oporo za svoje delo. L. V. UKREPI za STflBILIZSCnO [EN (Nadaljevanje s 1. strani) pri kmetijskih proizvodih, o katerih je v tem primeru govora — pogosto blaga niti ne vidi, temveč le izstavi račun! Ta trditev se v praksi odraža tako, da so letos kljub temu, da so odkupne cene z zveznimi predpisi točno maksimirane, cene blagu pri gros istih nesorazmerno visoke. Ce se sedaj vrnemo na prej za- stavljeno vprašanje, kdo bo »odnehal«, bo to morala biti grosistična trgovina, od kmetijskih zadrug dalje! V nadaljevanju seje je podal poročilo občinski tržni inšpektor. Iz njegovega poročila ix>vzemamo, da je pri pregledu zakolnih zapisnikov za 119 govedi ugo- tovil prekoračitev najvišjih odkupnih cen pri 70 govedih! Znesek preplačil je večji od 500.000 d.narjev in nanese okrog 15 din ,po kilogramu žive teže goveda. S tem je onemogočeno vsako prigovai^ janje mesarjev, češ da je sedanja mak- simalna cena za meso, ki je nižja od dosedanje, prenizka. Realno in .pravi-lno plačevanje živine po dejanski klavnosti je temeljni pogoj za znižanje cen mesa! Da bi se to doseglo, bo svet zahteval od vseh mesn e, da se v bodoče odkupuje živina na odprt račun. S tem bo dose- ženo, da se bo določila cena kupljeni živini na osnovi dejanske klavnosti, ugo- tovljene z zakolnim zapisnikom. V tem primeru pa bodo na točnem vnašanju ipodatkov v zakolni zapisnik zainteresi- rane kar 3 stranke, namreč kmet — pro- dajalec, kmetijska zadruga in mesarski o^rat. Kontrola, ki se bo s tem sama razvila, pa izključuje potrebo po urad- nih tehtničarjih, o čemer je bilo doslej že nekajkrat govora. Prekoračevanje odkupnih cen je bilo ugotovljeno v vseh mesnicah na področ- ju občinie, razen v Petrovčah (Vransko v teh pregledih, ki so bili izvršeni mi- nuli mesec, še ni bilo zajeto). Odgovorne osebe so že predlagane v kaznovanje. Poleg navedenih prestopkov pa je tržni inšpektorat ugotovil tudi številne pri- mere prodaje nepregledanega mesa in pokvarjen h salam. Za ta dejanja so že bile izrečene prve kazni, ki so glede na nevarnost za ljudsko zdravje zelo ostre. Svet pa je pri tej kaznovalni politiki imel le to pripombo, da naj bi kazni zadele odgovorno osebo, ne pa mesarski obrat. Ta prigovor je utemeljen s tem, da je v pretežni večini mesnic zaposlena le po ena moč, t. j. poslovodja, ki je to- rej sam in edini odgovoren za storjene prekrške, prestopke in kazniva dejanja. Razumljivo pa je tudi, da kazen n. pr. 50.000 d narjev za takšen mali obrat predstavlja nesorazmerno težko breme. -&k- DR. JOŽE POTRČ V VELENJU Delavska univerza v Velenju je pretekli teden organizirala prvo predavanje iz ciklusa predavanj VH. kongresa ZKJ. O razvoju delavskega gibanja od Lenina do danes je govoril dr. Jože Potrč iz Ljubljane. Zan mivo predavanje je po- slušalo kar okrog 250 ljudi. Ker bodo tudi nasledn.a predavanja kvalitetna, pričakujemo tudi v prihodnje prav tako lep obisk Velen^čanov m bxiz.njc OKOi.ce. ZGLEDEN PRIMER TOVARISKE POMOČI Na nedavni seji je delavski svet Rud- nika lignita Velenje soglasno sklenil, da podeli rudn.ku Zabukovci 15 mili- jonov dinarjev za nadaljnja raziska- vanja. Takšna medsebojna pomoč in razumevanje med istovrstnimi podjetji je vredna pohvale in — posneman.,a. pogled po svetu * pogled po šve^^ Zadnji pomembnejši meščanski filo- zof Bergson je ob koncu stoletja trdil, da je umetnost prelom z družbo in »de- janska«' vrnitev k preprosti naravi. Kakšna fata morgana^bi bila taka umet- nost slej ko prej! Postavim dandanaš- nji, ko so v Ameriki izstrelili tretjo raketo, da bi z njo dosegli Mesec, ko pripravljajo nov v. Braunov satelit, in tako dalje — kaj bi to naštevali. Taka umetnost bi kazala mesec v luži, ne na svodu vesolja. Nekaj takega se godi tudi s politiko. Konferenca za konfe- renco, izjava za izjavo, vse za mir, za kompromis in sporazum, na drugi stra- ni pa — poglejmo! Francozi se pripravljajo na atomsko oborožitev. Menda se jim zdi najpri- mernejši za francosko vodikovo bombo plutorij. Reorganizacija francoske voj- ske na atomizacijo je že v teku s po- udarkom na trditvi, da ta reorganiza- cija ne bo prizadela dotacij za alžirsko pacifikacijo. Kar 1560 milijard frankov bo treba v 1. 1959 šteti za tako moder- nizacijo francoske vojske, torej okrogle 4 milijarde na dan. V Nemčiji so zgradili^ novo reaktivno letalo z brzino 712 km 'na uro. V krat- kem bo letalo nad Nemčijo 200 takih letečih gromov. Pa to seveda ni vse. Njihov vojni minister je naročil tanke in topove v ZDA, medtem ko je na- ročilo Angliji in Franciji odrekel, pra- vijo, da zato, ker je bil Heuss v Lon- donu tako hladno sprejet, in zato, ker se de Gaulle tako napreza, da bi Nem- čija ne imela take moči v NATO. V Ženevi se gredo nekako igro »člo- vek ne jezi se« ali še manj, kajti do rezultate tu sploh ne pride, še do dnev- nega reda se ne dokopljejo, kaj šele do sklepov. Da bi bila stvar še bolj zapletena, je Hruščev postregel z veliko senzacijo, ko je nekaj dni po 41. obletnici Oktobr- ske revolucije izjavil, da je prišel čas, ko je treba spremeniti potsdamski spo- razum in dati vzhodni Berlin iz sovjet- ske uprave v roke Vzhodne Nemčije, ki je Zahod sploh ne priznava. Malo prej je izjavil, da SZ ne potrebuje voj- ne, ker ji je za izgradnjo komunizma potreben mir, hip nato pa poskrbel za nove okoliščine, ki še bolj nižajo tem- peraturo hladne vojne. Med temi ni na- zadnje stališče, ki ga vzhodni lager za- vzema do naše države, ponekod samo na partijskih konferencah, v Albaniji in Bolgariji pa s podpihovanjem naj- bolj neutemeljene iredente. Zahodna Nemčija na eni strani pri- tiska z vsemi silami za združitev obeh Nemčij, vendar ne prizna nobene dobre volje vzhodnim sosedom, nobenega smisla planu Rapackega, ki naj bi dez- atomiziral sporno področje, osrčje Evro- pe, ki je obenem tudi ključ za oblast v Evropi. Istočasno pa ne zamudi no- bene priložnosti, da ne bi svoje gospo- darske moči uveljavljala v Evropi, Juž- ni Ameriki, Kanadi, Aziji in Afriki. Pri tem gre minister Erhard tako daleč, da celo Japonski svetuje, naj se bavi samo z lahko in srednje težko industri- jo, lažjo in težko pa naj ona in druge, manj razvite azijske države prepuste herrenvolku. Razume se, kam ta pes taco moli. Gre za orjaški azijski trg, ki naj bi se za dolga desetletja odprl nem- ški industriji, ki trg rabi, in še kako, saj ima v zahodnem lagerju hude kon- kurente. Celo v mali Avstriji se kažejo po- sredno apetiti po nekdanji moči velike Avstrije. Ko so socialisti 12. novembra slavili ustanovitev male avstrijske re- pubV^ke 1. 1918, so njihove proslave avstrijski klerikalci bojkotirali, češ kaj bi proslavljali propad nekdanje velike monarhije. Celo apetitov po vrnitvi Otona v. Habsburga, simbola te osov- ražene cesarske Avstrije te baže ljudje ne skrivajo. Agleži ne pridejo na čisto s Ciprom. O nedvisnosti ne marajo slišati, pod- pirajo turške zahteve in pripravljajo celo nov vojaški režim, ki naj bi ga uvedel picifikator malajskih uporni- kov general Templer. Cipru torej grozi hujše obsedno stanje kot kdajkoli v zadnjih letih. Alžirsko vprašanje je spet nasedlo na staro plitvino. Vse kaže, da de Gaulle ni mislil jasno s svojo alžirsko poHtiko. Predloga Ferhat Abesa o pre- kinitvi sovražnosti pod zaščito in nad- zo om CZN de Gaulle ni sprejel, češ d2 je to vmešavanje tretjega. Ni čuda, če se za volitve, ki so v Alžiru razpi- -ane, Alžirci ne zanimajo, saj bodo volivci natikali volivne listke na — ba- jonete. Kaj malo S3 vse to sklada s tisto dobrodušno presojo sredozemskega človeka, o kateri govori Albert Camus! Kje je tu francosko svobodnjaštvo, na katerega je galska misel tako ponosna! In je oziroma hi moralo biti eden od temeljev nove Francije, ki naj bi jo predstavljal dolgonosi Bergerac — de Gaulle. T. O. Nemško vprašanje Vsak po svoje napihuje Družbeno upravljanje v kmetijstvu na startu (Nadaljevanje s 1. strani) jem območju zmagovalca v času. Za- druga v Tmavi je zaključila volitve že ob 9.30, kar je kljub dejstvu, da Eadruga združuje samo bližnje tri Btmjeme vasi: Orlo vas, Šentrupert in Trnavo, zelo pohvalen rezultat. Tmav- eki zadrugi so bile ».tik za petami« za- druge v Preboldu, Seščah, Galiciji, Ponikvi pri Žalcu in v Dramljah. Vsak je opazil, da je večina teh naj- uspešnejših zadrug ravno v žalski ob- čini. Kako potem v ipovprečju pride Savinjsika dolina šele na šesto mesto med osmimi občinami? Razen štorske zadruge, ki je močno znižala volilni uspeh v celjski občini, je zadruga v Taboru druga, ki jo slab volilni usii>eh postavlja v slafcK> luč. Medtem ko v štorsiki zadrugi lahko deloma opravičujemo slab uspeh zaradi Blabega vremena in ker ravno kmetje 6 hribovske Svetine niso prišli na vo- lišče, je v taborski zadrugi ravno naj- bližj.a Ojstriška vas nased a iniciatorjem volilne abstinence. Neodgovorni in kratkovidni ljudje so podobno absti- nenco ipropagirali tudi v Podiogu, ki pripada šempeterski zadrugi. Torej KZ Šempeter ter Tabor, ali še konkretneje Ojstriška vas in Podlog sta uteži, ki sta se obesili sicer zelo razgibani volilni dejavnosti v žalski občini. Pravzaprav nima pomena, da smo se tako dolgo zadrževan ob teh Eares osamljenih primerih, saj je celotni volilni uspeh dovolj velik dokaz jalo- vosti zav.ralnih pos:kusov posamezni- kov. Ti zares samo drobni primeri naj bodo samo opozorilo političnim, pred- vsem pa zadružnim aktivistom v do- tičnih krajih, da so v času predvolilnih priprav, neodvisno od tega koliko so si prizadevali, spričo navedenih dejstev le premalo stOTili. Zdaj, ko so prvi zadružni sveti izvo- ljeni in ko stopamo v novo obdobje družbenega upravljanja v kmetijstvu, se začenjajo za politične organizacije nove, morda še odgovornejše in težje naloge. Brez dvoma je v mnogih pri- merih vrsta uspehov v predvolilni de- javnosti in ob volitvah samih plod pri- zadevnosti političnih organizacij, pred- vsem pa organizacij SZDL. Niso redki primeri, ko so v predvolilnem času po- samezne slabeiše zadruge ob pomoči množičnih organizacij postale politično bolj razgibane. Napori naše socialistične skupnosti so v tem času usmerjeni v kmetijstvo. Množične organizacije, pred- vsem SZDL in ZK so za uspešno izved- bo teh skupnih ciljev soodgovorne, naj- bolj pa seveda'organizacije, ki delajo na podeželju. Volitve so nakazale še en problem. Razen v nekaterih primerih, so uspehi volitev v krajih blizu indu- strijskih središč bili slabši od uspe- hov v izrazito kmečkih predelih. Kaj to pove članstvu množičnih organizacij? To dejstvo opozarja, da se v industrij- skih središčih množične organizacije še vedno premalo ukvarjajo z pojasnje- vanjem kmetijskih vprašanj. Danes ne more noben dober član SZDL, zlasti pa nj čian ZK, osiati ne nf o. mi ran m od- rezan od naporov naše celotne družbe za dvig kmetijske proizvodnje in razvoj socialističnih odnosov na podeželju. Kr.