Kranjske vesti. —r— Odlikovanje. Nadučiteljici na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani, Frančiški Illerschitschevi je naučni minister podelil naslov ravnateljice. —r— Izpraznjeno učno raesto za učiteljice je razpisano v popolnitev na Vrhpolju pri Vipavi Stanovanje prosto v šolskem poslopju! Prošnje je vlagati do 29. novembra 1912 pri c. kr. okr. šol. svetu v Postojni. —r— Najprej fajraošter, potem cerkev, nazadnje pa učitelj. Z Gorenjskega nam pišejo: V Mavčičah na Gorenjskem deluje kot župni upravitelj vpok. gimnazijski katehet dr. Marinko. Dočim je bilo pri starem župniku g. Klobovsu vse dobro, je bilo pa dr. Marinku že ob prihodu vse preslabo. Komaj se je tamogrel, so mu inorali kratkovidni Mavčanje popraviti iarovž, nato očediti cerkve in zvonik in naročiti nove orglje za 6000 K. Samo za šolo nihče ne misli. Pred štirimi leti je občina že kupila svet za novo šolsko poslopje. ali večina obč. mož in krajni šolski svet mislijo z dr. Marinkovimi možgani, pa puste šolo enorazrednico s 130 otroki — v starem vlažnem, kleti podobnem poslopju, pa se brigajo le za iajmoštra in cerkev, za učitelja pa le toliko, kolikor ga pač potrebujejo. Pa v tem zanikrnem šolskem poslopju bi celo pes ponoči lajal. Ali to je le en zgled, kako klerikalci skrbe za kulturo po deželi!. —r— Zaprta šola. Zaradi razsajajoče škrlatinke med otroci je v Litiji šola zaprta. Zahtevala je že precej smrtnih žrtev, kakor v Litiji tako v okolici. —r— Iz ljudskošoLske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu nahajajoče se učiteljice Otilije Jugove je imenovan za suplenta na ljudski šoli na Blokah učiteljski kandidat Stanislav Vrezec. Za suplentka v Zg. Šiški je imenovana gdč. Marija Habetova. Namestu učiteljice Antonije Germek, ki je zaradi bolezni na dopiistu, je imenovana za suplentko na šold v Krašnii Frančiška Terpinčeva. — Za suplentko ria ljudski šoli na Vačah je imenovana na mesto učiteljice Angele Zakotnikove, ki je dobila študijski dopust, bivša učiteljica v Škofji Loki Amalija Hrovatova. — r— 2ena v kosovskl tragediji. Casu primerno je predaval prof. dr. Ilešič v Ljubljani o tej temi. V začetku je opozoril na sedanje dogodke na Balkanu in jih primerjal s propadom pred 1500. leti. Danes čitamo o dogodkih — o tem, kaj se godi v človeških srcih si moremo samo misliti. O boju na Kosovem polju pripoveduje zgodovina samo dogodke, kaj se je godilo v srcili ljudij — pripoveduje narodna peseni. Domišljija preprostega pevca ali naroda je ustvarila poleg zgodovinskih oseb tudi druge, ki jih je potrebovala, da je pokazala veliki dogodek v celoti. Srbska narodna pcsem pozna iz boja na Kosovem polju sledeče ženske tipe: kneginja Milica žena carja Lazarja, dve hčeri carja Lazarja, Mara in Vukoslava (zgodovinska je samo prva), prva ima za moža Vuka Brankoviča, druga Miloša Obiliča, dalje pozna Kosovsko-devojko, nevesto junaka Toplice, majko devetih sinov Jugovdčev in njenih devet sneh, ter mlado Gojkovico, ki jo opeva pesem o zidanju Skadra. Kneginja Milica je (po narodni pesmi) na veliki Vidov dan, ko se je bila odločilna bitka na Kosovem polju (1389) ostala doma in je čakala groznega poročila. Druga pesem pa pravi, da je šla na bojno polje, kjer je našla carja Lazarja mrtvega. Dve hčeri carja Lazarja sta (po narodni pesmi) provzročili boj med svojima možema Vukom Brankovičem in Milošem Obiličem, kar ie postalo usodno za bitko, zakaj Vuk je Milošiču očital, da hoče srbsko vojsko izdati — potem pa jo je sam izdal, dočim je Obilič v šatoru umoril sultana (zgodovina n'e ve nič o izdajstvu Brankovičevem, nasprotno ga slavi kot velikega junaka). Kosovska devojka je opevana v narodni pesmi kot ljubeče bitje, ki pride na bojišče iskat svojega dragega in ga najde — mrtvega. Nji nasproti kaže nar. pesem majko Jugovičev kot junaško ženo, v kateri prevladuje domovinska ljubezen nad materinsko. Devet sdnov je padlo, in ne plaka. Vrne se domov in tolaži svojili devet sneh, ki jočejo za svojimi možmi. Ko pa prinese drugo jutro vran krvavo roko sina Damjana — poči majki srce. V pesmi o zidanju grada pripoveduje narodna pesem sledeče: Kralj Vukašin je hotel zidati grad. Toda kar je podnevi sezidal, to je ponoči vila razdrla. Vila s planine je Vukašinu povedala, da bo Skader sezidan takrat, ako vzidajo zidarji v stolp ono žensko, ki bo prinesla prva zajtrk zidarjem. Vukošin je imel tri sine — ki so bili oženjeni Prva dva sta povedala svojima ženama, kaj zahteva vila, najmlajši Gojko pa ni povedal — tako je Gojkovica prva prinesla zajtrk in so jo vzidali v stolp. Gojkovica je prosila, naj ii puste okno za prsa, da bo na ta način lahko dojila svojega enomesečnega sina, in okno za oči, da ga bo videla, ko ji ga bodo prinesli. Zidar se je je usmilil in jo ie tako zazidal. Tako je nastalo mesto Skader. Kosovski boj je tragedija — vsi tipi so tragični. Narodna pesem je s tem pokazala razne tipe te tragedije. — Pravijo, da med Jugoslovani ni krvnega sorodstva — ob sedanjih dogodkih pa nam valovi kri. Naj bi to ne bilo samo za trenotek, obrnirno oči na Kosovo in spoznamo boj svojih bratov. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano, bila je skoraj polna dvcrana. Predavanje je priredilo Slov. žensko društvo. Pri vhodu se je nabiralo za balkanske ranjence in se je mnogo nabralo. Predavanje je bilo krasno in je imelo velik vtisk.