Ventil 6 / 2022 • Letnik 28 363 BESEDA UREDNIŠTVA Tri besede, ki so navedene v naslovu, se najpogo- steje uporabljajo v zadnjem obdobju. Energija je med temi prva in pomeni dejavnost oziroma aktiv- nost. V večini primerov energija pomeni neko gi- banje ali neko stanje, kot je na primer notranja ali lastna energija goriv ali nuklearna energija atom- skih jeder. Razlog za pogosto uporabo besede energija je v sedanji krizi, ko v Evropi obstaja bojazen, da ne bo dovolj energentov za dosedanje in nadaljevanje razkošnega in udobnega življenja. Energija je moč- no povezana z okoljem. V splošnem velja: več ener- gije porabimo, bolj onesnažujemo okolje. Danes predvsem govorimo o električni energiji in energiji trdnih, tekočih in plinastih goriv, ki jih po- trebujemo za ogrevanje. Predvsem Evropa je zaskr- bljena zaradi pomanjkanja prej naštetih vrst ener- gentov in zaradi njihove draginje. To je do velike mere razumljivo ta trenutek ob pomanjkanju, ni pa razumljivo z vidika vedenja, da ima zemeljska kro- gla s svojim jedrom, površino in pod njo skupaj s soncem ogromno neizkoriščene energije. V preteklosti in tudi v sedanjosti so bile nareje- ne na področju energije pri nas in v Evropi šte- vilne napake. Zaradi premalo prostora se bom tu dotaknil dveh, od katerih je prva pomembna za Evropo in druga za Slovenijo. Po moji oceni, pa ne samo po moji, je Nemčija naredila za celotno Evropo veliko napako, ko se je odpovedala jedrski energiji in se premočno navezala na dobavo ru- skega plina in na pridobivanje električne energije iz plinskih elektrarn. Delovanje jedrskih elektrarn so prekinili zaradi varnosti lastnega prebivalstva. Kako lahko zagotoviti varnost pred jedrsko nesre- čo za nemško prebivalstvo, če vemo, da ima so- sednja Francija 56 jedrskih elektrarn, Slovaška 3, Češka republika 6 in Poljska 9? Poleg tega vemo, da se je na področju hidroelektrarn in na področju termoelektrarn zgodilo precej več nesreč in bilo posledično več smrtnih žrtev kot pri nesrečah v jedrskih elektrarnah. V Sloveniji jedrska elektrarna deluje že dobrih šti- rideset let brez vsake omembe vredne napake ali celo kakšne nesreče. Sodobne jedrske elektrarne pa so še mnogo bolj varne kot tiste , ki so bile zgra- jene pred več desetletji. Od kod torej bojazen za nesreče v nemških jedrskih elektrarnah in drugje? Tudi pri nas bi se morali na osnovi naših lastnih zelo pozitivnih izkušenj čim prej odločiti za gradnjo nove jedrske elektrarne. Druga napaka, po moji oceni, je odločitev slovenske vlade, da na reki Muri ne zgradi energetskih objektov. Pa poglejmo, zakaj graditi elektrarne na Muri in uporabljati reko še za druge namene. Mura je narav- no bogastvo Slovenije. Verjetno ni države v Evropi, ki bi takšno bogastvo tako slabo izkoriščala. Mura s svojo lego in pretokom nudi (bi lahko nudila) mo- žnosti razvoja kmetijstva, energetike, turizma in varnega okolja. S primernim dogovorom med vse- mi štirimi deležniki in s primerno izvedbo bi vsaka od dejavnosti lahko pridobila, kar potrebuje, s tem pa tudi celotna družba. Sedaj, v tej situaciji, pa jo izrabljajo le kvazipolitiki, ki se skrivajo pod imenom nevladne organizacije. Menda jih je kar štirideset, ki se borijo proti vsakemu posegu v to reko, ki je naše skupno bogastvo. Kakšen egoizem!? To pomeni, da danes Mura »služi« le posameznikom iz teh nevla- dnih organizacij, ki se ob reki sproščajo, doživijo svoj mir in gojijo svoj hobi. Ali je to odgovorno in pošteno do drugih? Prav gotovo ne. Te nevladne organizacije so običajno financirane iz davkoplačevalskega denarja. Ali ti nevladniki ne potrebujejo elektrike? Ali živijo v temi in brez ogre- vanja? Ko bom srečal nevladno organizacijo, ki za- govarja ničelno porabo energije za svoje bivanje in to tudi prakticira v vsakdanjem življenju, se jim bom tudi sam pridružil pri ohranjanju reke Mure v seda- njem stanju. Zakaj na reki Muri v Avstriji deluje 32 hidroelek- trarn? Ali so tam brezbrižni do okolja? Za področje energetike bi morali za reko Muro izde- lati več tipskih elektrarn, ki bi močno pocenile nji- hovo izdelavo. Mesta postavitve pa bi določili sku- paj z vsemi štirimi prej naštetimi deležniki. Pri tem bi lahko pridobili kmetje, ki potrebujejo namakanje svojih kmetijskih površin. Pri montaži in pri celotni ali le delni preobrazbi reke Mure bi se morali vključi- ti tudi snovalci turizma, ki bi lahko na ta način prišli do primerne infrastrukture za aktivni turizem, npr. za lov, ribolov in druge vodne športe. Pri vsem tem pa je seveda treba upoštevati tudi ljubitelje ptic, rib, žab, komarjev in drugih živih bitij. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? EnErgija , kriza in okoljE