Prvi učiteljski merkantilni kurz v Ljubljani. Za povzdigo vsestranske izobrazbe slovenskih obrtnikov in trgoveev so skrbeli pri nas do zadnjih časov sila malo. Komur so znane naše razmere, ta ve, da so namenoma metali polena pod nogo vsakemu, kdor je hotel kakorsikoli bodi pomagati teraa stanovoma; to pa posebno še od tiste strani, ki je poklicana najprej, da se zavzame z vso agilnostjo za obrtnike in trgovce. Za to ni čuda, da imajo skoro izključno v svojih rokah najvefija podjetja na slovenski zemlji samo tujci. Če imamo tu- intam kakega izvežbanega slovenskega veleindustrijca in veletržca, smo dolžni hvalp ujemu samemu: Z lastno močjo in pridnostjo se je pospel do tega; zakaj naše šole ga niso dale uiti vzgojile. To pa trdimo iz enostavnega vzroka, ker takih šol doslej sploh nismo imeli. Popolni učni zavodi v tem smislu morajo biti naša neodložljiva zahteva. Visoka c. kr. dunajska vlada le polagoma uvideva, da ji je treba skrbeti veudarle nialo bolj očetovski tudi za nas Slovence. Dotlej pa ne sm^mo prenehati s trkanjera, da se uam da, kar bi že zdavno morali imeti. Nekaj pa se nam je vendar dalo. V zadnjem četrtstoletju se je namreč zlasti za obrtnike obrnila stvar nekoliko na bolje. Po vseh večjih krajih so ee ustanovile in se še vstanavljajo obrtue nadaljevalne šole. V pretežni večini poučujejo na teh šolah ljudskošolski učitelji, ki službujejo v dotičnern kraju. Škoda le, da ima pouk na takih šolah — po dunajskem vzorcu — skoro povsod isto lice. Oblastva se ozirajo vse premalo pri razdelitvi pouka na lokalne razmere in potrebe posaraeznega kraja, kar bi bilo v nasprotnem slučaju edino umestno. Vse po enem kopitu, vse šablonsko! To je pa tudi vzrok, da ne uspevajo tako, kakor bi sicer lahko uspevale. Zadoji učni in disciplinarni predpisi — kovali so jib seveda na Duuaju — ki so stopili v raoč s preteklim šolskim letom, pa so vso stvar le še poslabšali. Muogo svobode so dali pač vajeneem, utesnili pa so potrebno moč iu avtoriteto mojstrom. še bolj pa poučujočim učiteljem. Zopet in zopet se vidi, da so delali te postave pri zloglasni zeleni miii taki ljudje, ki z enakimi šolami niso imeli nikdar opraviti Oemu neki vprašati za svet obrtne in trgovinske zbornice, zadruge, mojstre, učitelje ? Oemu?! — Kar se tiee prave vzgoje naših obrtnikov, je edina eastna izjeiua vrlo se razvijajoča umetno-obrtua strokovua šola v Ljubljani, ki deluje neumorno že osemnajsto leto v prospeh domačega obrtništva. V vseh strokah, ki se poueujejo na tem zavodu, so stopili teoretieno iu praktiČno izvežbani mladi možje med svet — in že se kažejo prvi lepi uspebi. Priznati pa moramo, da je mnogo bolj skrbljeno za obrtnike kakor pa za trgovce. Z globokiin obžalovanjem moramo konštatirati, da še do daues niiuamo višjega slovenskega trgovskega zavoda. Da, celo sredajih in nižjih trgovskih šol, za katere bi morala skrbeti v prvi vrsti vlada, iščeš zaman pri nas. Mabrov trgovski zavod, iz katerega je izšel ves naš inteligentni trgovsko izvežbani naraščaj, je zasebni in vrhutega še nemški zaVod. Trgovsko uadaljevalno šolo v Ljubljani ne vzdržuje morda vlada, arapak trgovski gremij. Z obrtno nadaljevalno šolo pa so samo v treh veejih krajih izven Ljubljane združeni pravi trgovski tečaji, drugod pa se poučujejo predmeti, ki so namenjeni v prvi vrsti za trgovce, šele v II. razredu teh šol. Tako se nam godi na slovenskib kraDJskih tleh! Ne vprašajte torej, kako je s slovenskimi trgovskimi šolami na Štajerskem, Primorskem ali celo na Koroškem, sicer se hudo pregrešite proti postavam, ki jih ustvarjajo na nemškem Dunaju. Da ne storiiuo raorda koniu krivice, povejmo v popolaost tega poročila, da se otvori s prihodujim šolskim letom v Postojni meščanska šola s trgovskim značajem. Pristaviti pa moramo takoj resnici na Ijubo, da bi jo sigurno še danes ne bilo, če ne bi se vrli Postojnčani toliko časa in tako odločno potegovali za njo. Z ozirom na to, ker poučuje vajence naše učiteljstvo, ki si ni moglo pridobiti na učiteljišču specijelno v teh predmetih prave naobrazbe, je bil vsakdo primoran, če je hotel sploh z uspehom poučevati, z lastno pridnostjo pridobiti si vsaj najpotrebnejšega znaDJa. Samoizobrazbo pa je oviralo dejstvo, da manjka še danes precej pripravnih in docela uporabuih slovenskib knjig. Učiteljstvo je moralo segati večjidel po tujih knjigah in zakonih. Tu pa mu je delala terminologija premnogokrat bridke težave. Da se temu odporaore, sta izposlovala oba nadzornika kranjskih obrtuih nadaljevaluih šol in trgovskih tečaj^v od ministrstva privoljenje, da se otvori letos na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani nadaljevalni tečaj pred vsem za tiste učitelje, ki že službujejo po enakih šolah. Z odlokom c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne Žl.januarja t. 1., it. 47.484, se je pričel ta merkatitilni kurz dae 2. julija in je trajal do 14. juli.ja. Vanj je bilo odpoklicanih na lastno prošojo 29 učiteljev iz cele Kranjske. Slovsnsko učiteljstvo, ki teži vedno za tem. da izpopolni svoje znanje v vseh važocjših strokah, je z veseljem poidravilo ta korak. Da s*- je poučevalo v vseh predmetib zgolj v slovenskem jeziku, da se je sploh uresničil ta trgovski kurz, smo dolžni hvalo c. kr. ravnatelju in komisarju za obrtne nadaljevalne šole, g Ivanu Šubicu. Ta teča.j je imel to ediuo napako, ker mu je bil Oiimerjen prekratek eas. pod čiuier so trpeli predavatelji kakor slušatelji. Če bi ne bilo učiteljstvo že prej več ali manj praktiški izvežbano v posampznih predmetih zavoljo dolgoletnega poučevanja ua teh šolah, bi bilo pač težko piičakovati popolnega uspeha. Ker se pa bodo taki tečaji bn-zdvomno ponavljali od časa do časa, zato je upati, da se odpokliče učiteljstvo vprihodnj^ v take kurze, če že ne za dva. pa vsaj za en raesec. Vprašali smo po vzroku, zakaj je odmerjena taki obširni in nelahki tvarini tako kratka doba, pa smo zvedeli, da ni imelo iniuistrstvo dovolj denarja na razpolago. če se pomisli, da je dala vlada samo 30 K, trgovska in obrtuiška zbornica pa 10 K ter kranj.ska hranilnica 7 K 89 h za vsakega slušatelja, tedaj je za vlado samo to nov slučaj novega škandala. Torej trgovska in obrtuiška zbornica ter kraajska hranilnica sta morali šele priti »siromašni" vladi ua pomoč, da se je 8ploh mogel otvoriti tak kurz. Vedno ista beračija! Btotisočake me6e po nepotrfbnem v morje, recimo za tržaške nakope, milijone da ravnoista vlada neštetokrat v ničvredne politiške namene (da iie govorirao zopet o smodniku in kanonih), za indirektno povziligo obrtniškega in trgovskega narassčaja pa nima borih vinarjev. — — — Druge države, posebno blažeua Nemčija, po katere vzorcib prireja naša slavna vlada razue umestne in neumestne odredbe, skrbe izdatuo same za povzdigo svojih državljanov. V kurzu so poučevali v šestih predmetih štirje predavatelji. Trgovsko zuanstvo, meničuo pravo in obrtuo zakonoznanstvo s splošnimi obrtnimi predpisi je poučeval g. dr. Fran Windischer, tajnik kranjske trgovske iu obrtniške zbornice. Ti predmeti so bili za vse velezanimivi, ker so bili izmed vseh slušateljem najmanj znani. G. dr. Wiudiseher, ki slovi \ tem kot pravi strokovnjak, pa je znal tudi jako poljudno predavati. Z odgovori na razna stavljena mu vprašanja, celo v najbolj kočljivih in zagonetnih pojmih, je razkril marsikateremu dvom, o čemer je dotlej samo ugibal. Mnoge važuosti je tudi njegova obljuba, da vsakemu rad odgovori na slehrno vprašauje tudi ? poznejšib letih, treba se bo vprašalcu samo ustno ali pismeno obrniti nauj. Kdor namerava kdaj predavati ob kaki ugodni priliki, posebno v obrtnih zadrugah, mu bodo ti podatki vrlo dobro služili. Ob tej priliki omenjamo še, da so poskrbeli nekateri odličnejši obrtuiki in trgovci sami svojim stanovskim sodrugom v nadaljno izobrazbo za primerno čtivo. Nekaj let sem izhaja nTrgovski Vestuik", z novim letom je izšel »Slovenski Obrtnik", v sobotnih št^vilkah ,,Slovenskega Naroda" pa čitamo v rubriki nObrtui vestuik" mnogo poučljivega. Naj bi vsaj oni učitelji, ki imajo ugoduo priliko, pogledali večkrat z zanimaujem v te poučne liste. Njim samiin bo to le v korist! V obrtuem spisju je predaval g. Hinko Podkrajš-k, c. kr učitelj na ljubljanski umetno-obrtni strokovni šoli. Predavatelj je podal mnogokaj zanimivega, kar zaman iščeš v katerikoli knjigi. Zaniinalo bo morda marsikoga, ako povemo, da izidejo še to leto štiri njegove kDJige, ki se bodo rabile na obrtnih nadaljevalnih šolah Priredba zlasti praktiških kalkulaeijskih nalog za vse obrtne stroke mu je dala gotovo obilo trudapolnega dela. Ker bo treba na podlagi teb kn.jig mnogo doslej še uenatisnjeuih slovenskih tiskovin, za to je prav. da se poveri tisk teh ter dosedanjib tiskovin in pavzorci posebne vrste podkladkov skupno izključno samo učiteljski tiskarni, ki bo gotovo blago-. hotuo spiejela to delo v samo>vojo založbo. V obrtnem knjigovodstvu, katt-ri pouk je prevzel g. Fran Trdina, knjigovodja na mestnem magistratu v Ljubljaui, so se izvečina praktiški vknjiževali dani poslovui sestavki. Pri razreMtvi so se uporabljaje pred vsem naslednje knjige: začetui iuventar, dnevnik, blagajniska knjiga, glavna knjiga, knjiga o blagu in zakljueni inveutar. Predivatelj. z dolgoletno prakso posebno pa še z gorko ljubeznijo do knjigovodstva kot takega, je dosegel v tem kratkem času najlepše uspehe. Gimnazijski profesor, g. Ignaeij Fajdiga. je prevzel v tera tečaju obrtno računstvo. Preko uavadnih računov, ki se vzemo v prvih dveh razredih na obrtnib nadaljevalnih šolab, je prišel takoj v kalkulacije. Izvrševali so se vsi raožni kalkulaeijski računi, s katerimi imajo opraviti v praksi razue vrste obrtniki, s posebuim ozirom ua kupno, izdelovalno iu prodajaluo ceno. Dasi je bil čas omejeu na najpičlejše število ur, vendar so dobili slušatelji — po vzoruem in skrbno sestavljenem preda"vauju — vsaj glavni obris, na čigar podlagi bo lahko vsak zase uspešno priredil pouk v teh predraetih na šoli, kjer je službeno nastavljVri. Zategadelj pa je bila tudi presrčna odhodniea, katere so se vdeležili vsi slušatelji merkantiluega kurza in risarskega tečaja {na katt>rem je bilo tudi takrat sklenjeno trimesečno delo) z vseini profesorji. Neprisiljena zabava se je spričo izbornega petja in šaljivih nastopov tovariša L. Baeblerja vsestransko razvila. V ime obiskovalcev trgovskega tečaja je napil profesorskemu kolegiju tovariš Luka Jeleuc, v irae risarjev pa tovariš Janko Likar. Iz dna srea prihajajoča ovacija je veljala zlasti g. ravnatelju J. Subicu, ki je dal inicijativo za ta dva kurza, ki sta prva te vr-ite na slovenskih tleh, posebno pa še zato, ker je izposloval učiteljem pri vodstvu raznih tvornic povodom obiska v poučne uamene prost vstop. Poučljiva je bila zabvala ravuateljeva zlasti v tem, ker je podal nekako zgodovino umetno-obrtue strokovne šole v Ljubljani. Napil je bogatemu uspehu slušateljev obeh teeajev ter blaginji slovenske obrti in trgovine. Ua bi se uresničile njegove besede! E. * * * V učiteljskem merkantilnem kurzu v Ljubljaui -so bili naslednji tovariši: Arko Anton, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljauo; Baile Koorad, učitelj v Metliki; Betrijani Božidar, učitelj v Eibuici; Brinar .Josip, ravnatelj meščanske šole v Postojni; Furlan Jakob, učitelj v Ljubljani; Gale Frauc, ucitelj v Ljnbljani; Harmelj Adolf, učitelj v Cerknici; Jaklič Frane, učitelj v Radovljiei; Janežič Matija, učitelj v Ljubljani; Javoršek Karel, ueitel.j v Ljubljani; .Jeglič Janko Nep., učitelj v Ljubljani; Jelenc Luka, ueitelj v Ljubljani; Juvanec Ferdinand, vodja v Postojui; Kalan Fraue, učitelj v Kranju; Kozjak Franc, učitelj v Toplicah pri Zagorju za Savo; Kramer Friderik, učitelj v Skofji Loki; Lavtižar Franc, nadučitelj v Šmartuein pod Šmarno goro; Lenarčič Anton, učitelj, *v Št. Vidu nad Ljubljano; Marolt Frauc, učitelj v Ljubljani; Mlakar Franc, učitelj v Šmartnem priLitiji; Novak Josip, c. kr. učitelj na rudniški šoli v Idriji; Eepovš Friderik, učitelj v Tržiču; Rus Franc, nadučitelj na Bledu; Rus Vilifeald, učitelj vKranju; Schijfrt-r Milan, učitelj na Vrhniki; Simon Karel. učitelj v Ljubljani; Sabec Avgust, e. kr. učitelj na rudniški šoli v Idriji: Škulj Franc, učitelj v Ljubljani; Tramte Igaacij, nadueitelj v Kamuiku.