T™ » fpimyp Aire "M'^'puiiij MPii rwrwrr m. mr wuiiitf by to aw of wiuemb i hit, w >m m hb poit oriw of —w tch e f. >r 0Hh> < tii pwt jl e iufcwt p. e w*^ W«J*e«jI itorenikl imHK ^>4 T A T" A /\T\ A tti lii|iil Ml 94r ^vtr^^«. Ivi I/IS Hu ki 111 z^ LV^..1-0:::::::::^ VlLliiO 111 riliV/Lfil. — It New York oelo leto.....|7.00 ^^ Holiday»- za inoiemitro celo leto....$7.oo list slovenjih delavcev v Ameriki. 75>00° Eeadm' *** TELEFON: 187« OOETLAHDT. Entered m Second Class Matter, September 11, 1903, tt the Post Office at Hew York, N. Y„ Wilder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 104. — ŠTEV. 104. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 4, 1921. — SREDA, 4. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. DEBATA 0 PRISELJENIŠKI POSTAVI DEBATA GLEDE NOVE PRISELJENIŠKE POSTAVE V SENATU JE BILA OBNOVLJENA VSLED NOVEGA AMENDMENTA SENATORJA JOHNSONA. Washington, I). C. 2. maja. — Danes popoldne ob petih je bil senat pripravljen glasovati (dede imigraeijske ali priseljeniške predloge, ko je brez vsakega prejšnjega svarila senator Johnson iz Cali-fornije predlagal amwidment, naj ne izključi iz določb predloge take inozemce, ki dokažejo v zadovoljstvo zveznih oblasti, da so bili žrtve verskega ali političnega zasledovanja. (To je seveda na korist Abrahamovičev, katere so hoče popolnoma izločiti iz določb nove postave ter jim omogočiti neomejeno priseljevanje v Ameriko.) — V sled tega predloga se je debata zopet pričela in senator Reed iz — Missouri, ki je podpiral amendment, je govoril do šestih zvečer, nakar je bila seja senata odgodena s sporazumom, da se bo nadaljevalo z debato naslednji dan opoldne, ko se bo seja zopet pričela. Predloga, ki se nahaja v rokah senata, je ista, katero je zadnji kongres sprejel, ki pa je bila vetin na od predsednika Wilsona. — Omejuje priseljevanje na tri odstotke oseb različnih narodnosti, ki so prebivale v Združenih državah leta 1910. Amendment, katerega je stavil senator Trammel iz Floride, naj se prepove priseljevanje dve leti, je bil poražrii s 47 proti 19 glasovom. Oni, ki so glasovali za popolno prepoved glasovanja, so bili skoro vsi demokrat je — Če sprejmete ta amendment, katerega nudi senator iz Cali-fornije, — je rekel senator Willis, — bo postala eela predloga brezpomembna. — <*'e se zanimate za omejitev priseljevanj*., potem porazite ta amendment. Ta senat skuša, kot vse kaže, vedno delati zakone za l judi, ki se nahajajo v drugih deželah. V tej deželi čujemo vedno o prijateljih tega in o prijateljih onega naroda. Imejmo vendar enkrat j ai prijateljev Združenih držav in videli bomo, kako bo šla stvar potem naprej. Senator .lohnson jt rekel, da je ameriška politika vedno obstojala v tem, da se prepusti žrtve verskega in političnega zasledovanja v lo deželo, ter dostavil, da ne ve za noben vzrok, zakaj bi bilo treba rnvno v sedanjem času izpremeniti to politiko. Poražen je bil tudi amendment, katerega je stavil senator Jones i7. Washingtona, da se prisili priseljence, prihajajoče v Združene države, potovati na parnikih, raz katerih vihra ameriška zastava. (Ta senator pa mora biti prava cerkvena luč). Mlddletown, N. V. 2. maja. — Na nekem zborovanju Židovske zveze v Middletown je imel Rev. Jakobs iz N"\v Yorka nagovor, v haterem je pozval vse ljudi, brez ozira na versKO prepričanje, naj protestirajo proti sprejemu priseljeniške predloge, ki se nahaja sedaj v rokah senata. Izjavil je, da se take postave ne sme sprejeti, — ker potrebuje ta deiela mišic in težkega dela pri grajnju cest in v velikih iiuluslrijeb, v katerih je težaško delo neobhodno potrebno. Amerika, — je rekel, -- se gotovo ne more odpovedati stari ameriški tradiciji, da je dežela prilike za vse. s tem, da zapre svoja vrata priseljencem iz stradajočih d^žel. (Židje so seveda proti novi predlogi, in ker ni bilo neprimerno, da bi govorili samo za ljiuli svojega rodu in vere ne zavzemajo seveda tudi za priseljence drugih narodnosti, čeprav !|najo pri srcu le svoje lastne ljudi. SPOPADI MED GRKI IN ALBANCI. Atene, Grška, 3. maja. — Do resnih spopadov med Grki in Albanci je prišlo v Koriei, majhnem mestu, ki leži na meji med grško Maeedonijo in Albanijo. Enajst Grkov je bilo baje ubitih in večje število ranjenih. Spopad je bil posledica napada na griko pravoslavno cerkev od strani albanskih častnikov in vojakov, ki so baje zahtevali, naj se vrši služba božja v albanskem jeziku. V zmešnjavi, ki je bila posledica tega spopada, je grški škof izginil in njegova usoda ni znana. Grški listi izjavljajo, da je nemire pripisovati italjanskim in francoskim mahinacijam. (Mi smo preje mnenja, da so to izključnn polentarske mahinacije kot jih do-bro poznamo ) Glasi se, da namerava grška vlada odposlati armado, ki bo zasedla vznemirjeni o-kraj. PROftNJA PREDSEDNIKA DE VALERE. KAZNJENEC NA DOLGIH POČITNICAH. Little Rock, Ark., 3. maja. — M. E. Jackson, neki farmer, star šestdeset let, je bil danes zopet v državni jetnišnici v Arkansasu po odsotnosti skoro desetih let, tekom katerih je živel na svoji farmi v Mississippi okraju ter občeval s svojimi sosedi, ki so domnevali, da je bil Jackson pomiloščen. potem ko je bil spoznan leta 1911 krivim umora nekega John Ho-landa. Nikdo ni vedel v jetnišnici, kam je izginil Jar-kson, a se domneva, dri je zapustil jetnišnico brez dovoljenja ter ostal ne nadlegovan. POLJSKO POSLANIŠTVO V MEHIKI. Nogales City, Mehika, 3. maja i Princ Albert Radzivil, honorarni .svetnik poljskega poslaništva v Washingtonu, je zapustil mehiško glavno mesto po obisku, ki je trajal več tednov. Časnikarskim po ročevalcem je zaupal, da bo priporočil svoji vladi ustanovitev poljskega poslaništva za mehiške republiko. London, Anglija, 3. maja. — Nocoj je izdal predsednik irske republike De Valera proklamaci-jo, v kateri poziva elektorje prihodnjih irskin volitev, naj pot rde politiko izza leta 1918. V manifesta je rečeno med drugim tudi sledeče: Razmerje med Irsko in Anglijo ne bo nikdar poravnano, če ne bo poravnano na temelju pravice. Z veseljem kon-itatiram, da se hitro bližamo tej poravnavi. SPLOŠEN PREGLED DELAVSKEGA POLOŽAJA V JUŽNOZAPADNEM MISSOURIJTJ RUDARJI SKORAJ ČISTO POČIVAJO. — V JUŽNI DAKOTI JE PRIMEROMA MALO NEZAPOSLENOSTI. — STAVKE NI TAM NOBENE. — SPLOŠNI POLOŽAJ V GEORGIJI JE ZADOVOLJIV. V splošnem komentarju zveznega delavskega departments, ki se tiče četrtega zveznega okraja, vključujočega osem držav Srednjega zapada, se glasi: — V Missouri se je veliko število industrijalnega grajenja preneslo iz leta 1920 ter se je sedaj obnovilo. Na»nerava se zgraditi nekatere velike naprave. Ta država očividno vodi okraj glede konš-tmkeije tvornic in dmgih podjetij. V južnozapadnem Missouri ju je rudarstvo skoro popolnoma počivalo več kot šest mesecev, kajti sporočilo se je, da jes vsled nizke cene rude nezaposlenih celih devetdset odstotkom cinkovili in svin-čnili rovov. Sličen položaj obstoja v južnoiztočnem Missouri ju. kjer se je sadilo hcmhaž /. največjimi stroški v zgodovini, kateri bembaž pa ostaja na poiju, ker ni nobenega trga zanj. Železniške delavnice so ali nezaposlene ali pa obratujejo z zelo skrčenimi silami. Višek nezaposlenosti v Kentucky je bil dosežen in po mnenju delavskih in industrijalnih voditeljev v Louis vile postaja iudustri-jalna delavnost vedno večja. Vsled splošne nezaposlenosti se je pojavilo močno gibanje za povratek na farme in to od strani on;li, ki so prišli v industrijalna središča tekom vojne Poljedelski izvedenci pravijo, da se je s tem zelo zmanjšalo število nezaposlenih. Državni priseljeniški department pravi, da je v sedanjem času le malo nezaposlenosti v Južni Dakoti. V celi državi ni niti en stavke. Dižavni uradniki slikajo položaj v Arizoni kot slcb. Delo na ■•estah se bo kmalu pričelo, a to ne more absorbirati vseh nezaposlenih, — se glasi v poročilu. Oni rudniki , ki se vedno obratujejo v Utah so skrčili delavske plače, soglasno s poročili od tam. V gradilni industriji je bilo opaziti le malo delavnosti. Stavke ni zarnamovati nobene. Ker je pričakovati obnovi jen ja delavnosti v gradilni industriji, bodo tudi delavsk? razmere v Minnesoti postalr. bolj normalne kot so bile v preteklih šestih mesecih. — soglasno s Frank Ilcffmanora, članom državnega delavskega departmenta. Saditev bombaža v Alabami bo skrčeno za 20 odstotkov, soglasno s poročili od tam. Nikakih stavk. Zaposlenost skoro normalna. V Loui^iani ni opariti rikakih stavk. Delavcev je dosti na razpolago, a ne preveč. Opaziti je tendenco proti krčenju plač. Ena železničarska "stavka, ki se tiče par sto mož, predstavlja edini omenitve vredn;. dogodek na delavskem polju v Georgiji. —— Produkcija je nekoliko skrčena, a splošni položaj je zadovoljiv. —- Visoka prevoznina na železnicah je vzrok, da se ne oživi lesna industrija v AVashingtonu. a druga znamenja kažejo, da bo kmalu opaziti oživljenje v industrijah. Delo na cestah bo dalo posla številnim ljudem, ki bi bili drugače nezaposleni. Nikakih stavk. Železniške delavnice so odpustile več tisoč ljudi. Nezaposlenost rudnikov v Montani upliva tudi na druge industrije. vključno na železnice, vendar pa je v kratkem pričakovati izboljšanja v rudarski industriji. Le malo stavk je epaziti v Ohio in še te so brez vsakega večjega pomena. Ravnatelj United States Labor Service- pravi, da bo postal položaj odločno akuten, ko bodo ljudje porabili denar, katerega so prihranili tekom vojnega časa. — Sedaj jim ni še treba delati, — je rekel. — Ko pa bodo morali in ne bodo dobili dela, bo postal položaj akuten. _ NOVA ČAST ZA WILSONA, krat se je zgodilo, da je to vse- HOOVERJA IN FOCHA. učilišče podelilo častne doktorate. --Cerimonij so se vdeležili pred- Varšava, Poljska, 3. maja. — sednik PiLstulski poljske republi-Woodrow Wilson, Herbert Hoover ke, ameriški poslanik Hugh S. in maršal Foeh so bili včeraj na Gibson ter drugi diplomati. Pred-varšavskem vseučilišču imenovani sednik Pilsudski je dobil dokto-častnim doktorjem prava. Prvi- rat medicine. Angleški mornarji, ki opravljajo skebska dela v angleških premo gorovih. KAZNOVANJE NEMČIJE ODVISNO OD AMERIKE Važno za potnike. ZDRUŽENE DRŽAVE "SKORO* Colombo*, Ohio, 2. maja. — Generalni pravd nik Daugherty je irjavil dane«, da znaži mirno praznovanje prvega maj^oo celih Združenih državah in to kljub Številnim poakoam, da aa vpri-tori bočne demonstracije, povratek k normalnim razmeram v Kdor želi ▼ bližnji bodočnosti potovati v atari kraj, naj aa obrne na nas, da mn pošljemo vsa navodila, kako ja mogoča dobiti potni list. Kdor ia ima jngoslovanzki ali ameriški potni list lahko potoje kadar koča. Kdor pa spade ▼ zasedeno ozemlje, in šali potovati t staro domovino, mn fta vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prida ▼ New York. V vsakem sabm aa obrnila aa tvrdko: FRANK SAKEKE TAT« BAJK Hughes je zav.-nil nemške predloge. — Najvišji .svet določil kazni, ! če se Nemčija ne vda. London, Anglija, 3. maja. —j Najvišji zavezniški svet je danes sklenil, da nr» bo vprizoril nobene mornarišk/* akcije proti Nemčiji, ne da bi preje vprašal za svet Združene države. To je bilo dogovorjeno potem, kc so člani najvišjega sveta razpravljali o mornariških korakih! in načrtih, ketere sta predložila' angleški adms*al Tteattv in fran- j v*oski admiral Grasset. V današnjih poročilih iz Pariza se gla*u. da bo francosko brodovje blokiralo Hamburg, Bremen, Lue-beek in Stetin. Komitej izvedeneev je na današnji jutranji seji poročal o načrtu, katerega se je izdelalo gle-, de jamstev, ki se jih bo zahtevalo' od Nemčije pri plačilu reparacije in svet bo danes popoldne razmišljal o tem načrtu. Zasedenje Ruhr premogarskega okraja v slučaju take akcije bi postalo potrebno in o tem je razpravljal najvišji svet z vojaškimi izvedenci. Svet se je nato odgrodil do treh prpoldne ter r? pričakovati, da bo še danes zaključi! svoje delo. Nemčija ima devet dni časa, da informira zaveznike o svojih namenih glede plačila reparacije in da da .iamstv.i za izvrSitev ali iz-polnenje svojih obljub. Stopiti mora z direktno zvezo z zavezniki, se je domnevalo danes tukaj, kajti ameriški državni tajnik Hughes je znprl vrata v Washin gtonu s svojo poslanico , katero je poslal pozno včeraj zvečer * Berlin. Mr. Hughes je predlasral. naj stavi nemška vlada zaveznikom takoj "jasne, določne in primerne predloge, ki bodo v vsakem ozira zadostili pravičnim obveznostim* \ Svota 6.600.000.000 angleških funtov ali približno $32.142.000 v normalni vrednosti funta, je bila določena veeraj kot glavnica nemškega reparaeijskega dolga. Nemčija bo pozvana, naj prizna ali pa zavrne to svoje obveznost do 12. maja. Najvišji svet bo poslal svojo zahtevo v Berlin potom svoje reparaeijske komisije. Finančne klavzule zavezniškega ultimata na naslov Nemčije so povzročile danes najvišjemu sveti. veliko zadreg. Poljski minister v zunanje zadeve, princ Sapieha, je dospel sem, d j. nastopi pred najvišjim svetom v zvezi s sklepi sveta, ki se tičejo coloeenja nove meje v Gornji Sle-rijinifd nemško in poljsko republiko. JEKLARSKE KOMPANIJE I BODO ZNIŽALE PLAČE; Znižanje plač za dvajset odstot- ] kov stopi dne 16. maja v veljavo. ] Četrt miljona prizadetih. Načelnik korporacije Elbert II. Gary je dan^s naznanil, da bodo 'i znižane plače dniu,1-4ev v tovar-'; nah United States Steel Oorpo-ration dne 6. maja približno za 1 dvajset odstotkov. Plače bodo znižali približno če- ] trt miljona delavcem. To je prvo'< znižanje pri tej korporaeiji izza i leta 1904 ter drugo izza obstoja n organizacije. I Korporacija bo na ta način pri-ji hranila na leto nad sto miljonov ; dolarjev. Zadr.je leto je korpora-ji cija plačala svojim delavcem nad i petsto miljonov dolarjev. Razentega je družba že v več i slučajih znižala delavni čas ter i veliko število delavcev odpustila.' ——————j MEJNE ČETE STEAZIJO NO- ' GALES. Nogales, Ariz., 3. maja. — Pet in dvajseti irifanterijski polk Zdr. držav je danes strogo stražil med-1, narodno mejo v tukajšnjem kra-' ji:, da prepreči razširjenje neredov .ki so izbruhnili v Nogales,' Sonora, na meriško stran meje.' TIchiško mesto Nogales leži ravno preko meje. I Uradniki so izjavili, da so bili neredi poslecliea prihoda dva in sedemdesetih Kitajeev in dveh in-' dijskih delavcev iz Ilong Konga :ia Kitajskem. Tekom neredov je bilo pet Kitajcev močno poškodovanih in tri-' je med temi bodo najbzrž umrli. Nahajajo se v bolnišnici v Noga-1 les. Sonora. » Poslujoči ameriški konzularni •sgent v Noga.es, je rekel v ugo-tovilu. katerj je izdal malo pred ponočjo včeraj, da imajo oblasti peložaj dobro v rokah. EUSKE UNIJE BODO DOLOČILE PLAČO. Siga, Let ska. 2. maja. — Moskovski list Izvestja je objavil novi dekret raskega ministrskega predsednika Nikolaja Lenina. Dekret podeljuje delavskim unijam pravico določevrti plače. Dosedaj jih je določala vlada. Ne odlašajte ako nameravate naroČiti vozni listek iz stare domovine aa Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cena in druga potrebna navodila na najstarejše in skušano slovensko bančno podjetje: RUX SAKSEE BTATE BANK (potniški oddelek) ^H^tfŽ^Miilffi- " * . , .'.-.v. . NEMŠKA VLADA ; DOLŽI AMERIKO! _ i Kapitalistično nemško časopisje pravi, da igri Hughes le igro 1 Francije v zadevi reparacije. 1 Berlin, Nemčija. 3. maja. — V * tukajšnjih industrijalnih krogih ^ J je zapaziti tendenco, da se napra-!vi Združene države odgovorne za s tcT ker niso zavezniki odobrili re-f&raeijskih predlogov Nemčije. \ Kavno pred dvemi leti, ko je vla-! da joči lazred smatral za primer- t no krivdo nemškega poloma na 1 'rame predsednika Wilsona. je bi-Io opaziti isto tendenco kot sedaj 1 j in mogočni industrijalni interesi ' >.a nemško vlado se pripravljajo, j j na napravijo predsednika Hard-inga in državnega tajnika Hughe- , }sa odgovornim za vsa nova raz- j očaranja, katerih bo deležna Nem-jčija. j Berlinski Boersen Courier, or- ] gan nemških finančnih interesov, i je pričel s to novo propagando v 1 uredniškem članku, v katerem se J gtasi: ] — Za vršil a se bo torej vendar nova invazija. Združene države l^ode vodstvu Anglije, Anglija sledi vodstvu Francije in Francija se je odločila. Francija je oro- i jpana zadovoljstva, da vidi vihra- 1 ,«i ravno na dan prvega maja SVO- l jo trobojnieo eli trikoloro nad na- . daljnimi nemškimi industrijalni-mi mesti. Kaj pa bomo pridobili s tem? Raz ven če sc bo zgodilo ka-,ko čud d v zadnji minuti, bosta mogoče obe anglo saški sili obja-'i vili, da sta p; »p^avl jeni zopet pri-[četi s pogajanji na temelju, ki bo tceIo dalekosežnejši kot so nemški predlogi, — v šele po zavrženi o-kupaciji. Celo ministrski predsednik Briand bi ne mogel nasproto-'vati temu stališču. — Če pa bo to, kar je naravnost nepojmljivo, postalo dejstvo, potem bo.večji del krivde padel r»a Združene države. N ACIJ ONALI8TI OA NE MARAJO. I London, Anglija, 3. maja. — t Oblasti Kemal paše v Inebulu, Mali Aziji, niso hotele dati Omar | Faruku, sinu princa Abdul Medžid I efendija, turšaega prestolonaslednika, dovoljenja, da bi se izkrcal. - Tako se glasi v nekem poročilu, ki je prišlo iz Carigrada. Kemalisti izjavljajo, da nočejo v Anatoliji . nobenega člana turške vladarske t družine. V soboto se je poročalo, da je i princ Faruk pobegnil iz Carigra-" da v Angoro, ker baje ni mogel videti, kako uničujejo imperijali-; stični tujci njegovo domovino. Bekel je, da gre v boj s m očet-. njavo. : - ffiiiffiMff M < ,£2 ., * -,kSt ' ižlf *t i^i& Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranski banka" v Ljubljani. 300 kron .... $2.35 1,000 kron .... % 7.50 400 kron .... $3.10 5,000 kron .... $37.25 600 kron----$3.85 10,000 kron ---- $74.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir----$ 2.90 500 lir____$26.00 100 lir ----$ 5.40 1000 lir ____$51.00 300 lir____$15.60 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje *'Adriatische Bank" na Dunajn. 1,000 nemsko-avztrijskih kron $ 3.06 5,000 nem&ko-avztrijskih kron $ 14.00 10,000 nemzko-avztrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se 2e ali se bodo posluževali naše banke. Denar naa je podati najbolj po Domestic Money Order, ali p« po New York Bank Drm. Fmk Saksar Stiti Bak nMMtsM, i»Y«fc OU&& KAftODA, MAJA 1 ftfflL "GLAS NARODA" nUVKNIAN OAILYI - a ^ - BLOYMHIO PUBLJSU^CTCOSEPAMY la eeroeretlset F WAN* ttAK—tt. P IlUlK._tOUIt »KNEPIK. Treaeursr W?tnilBy t*f CfwrtUoii u« A««f..... ef Above^Offtctow MikkA fca ■ ii i J n _ . ^^_ - - .- - — i, m* m d a! I I — |», ■ , , — - 1 ------1 Wm Mt« let* valla Mai aa tkmwm* Za Naw York sa calo lata la Canada MM sa ool lata HM la aal lata HM Za Inoaamatvo sa oala lata I7M Ki tn^ lata KM_aa aal lata _MM • LAS NARODA »mmm* J___fyo*oa at^t*^^P««>ila> ^alMwfc Aioarttaawaat an aaraamant DaaUl be— poCt^a ta oaaOnoaM aa »a prtofcftUaJo. Danr na3 aa MwnroU po-■mu no Momt Order. Pri epremembl kn)a narotalkoT Dro«lmo. da aa MB tudi prejšnje """"l. da hitreje najdemo Miloraltoi MLAdNARODA m ■ ilia an »m torwah of Manhattan. Naw Yertu N. V. _Telephone; Cortlandt »7» Nova epidemija. Nekako deset let ali približno toliko časa nazaj ?e je pripisova-lo večino bolezni, ki predstavljajo našo dedičino prvega greha, onemu majhnemu podaljšku črev, slepi«"*«i. Vsak, Vi je le malo zbolel, j« bil izpostavljen nevarnosti, da izgubi svoj slepič pri operaeiji, katero je zdravnik takoj odredil. Danes in brez ozira na to, da je živelo človeštvo številne tisoče let, ne da bi posvečalo posebno pozornost zobozdravništvu, pa je vsak človek, ki zboli, izpostavljen nevarnosti, o državnih železnicah. — Enako važno in pravilno je, če zahtevajo naši poslanci, da se sme živina izvažati tudi po državnih in okrajnih cestah. Vsi strokovnjaki priznavajo, da trpi naš izvoz vsled pomanjkanja vagonov. (*e bi «e torej u-resnieila zahteva naših kmetijskih 'poslancev..da bi se smelo izvažati tudi po cestah in ne samo po železnicah. bi se izvoz znatno pomnožil. in tihotapstvo, ki je danes vsled neumestnih carinskih raz-} mer zelo razširjeno, bi prenehalo.' s čimer bi zopet na rasti i dohodki države. To je gola resniea. > | Iz Koroške Bele. Obiskal nas je predsednik de-žebie vlado dr. P.alt ič. Ogledal si ! je poškodbe požara, nastalega vsled bomb, ki so jih vrgli Italja-r«i med vojno na vas. Predsednik jc obljubil izdatno podporo iz vladne blagajne. ZAHTEVE TURČIJE. London, Anglija, 2. m taja. — V nekem poročilu, ki je prišlo dane« na londonski "Times" iz Carigrada se glasi, da je veliki ve-" zir Tevfik paša izjavil, da bo turška vlada v Carigradu zahtevala od Grške brezpogojno izpraznenje Traeije in Jonije. Ta zahteva bo vsebovana tudi v predlogih, katere se sestavlja sedaj, da se jih predloži zaveznikom na konferenci glede Bližnjega iztoka, ki se bo vršila kmalu ttžkaj.__t "SjMpik t NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in zn.in-cem, da je Jne 27. aprila po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal moj Ijul>i soprog IGNACIJ DERGANC v starosti li biti v postelji vsled revmailzma nekateri stari cd 70 do PO let In uspehi so bili taki kot v mojem slučaju. MoJa želja je. da bi vsak poskuSal to čudovito zdravilno moč. Ne pošljite nobenega centa. PoUjlU sa mo svoje Ime In naslov ln jaz vam bom poslal poekuinjo zastonj. Ko boste to porabili ln se boste prepričali da ie uspešno za t«i revrraUzem. pošljite ceno. en dolar. Pomlšljlte, da jas nočem denarja, dokler ca ne pošljet* prostovoljno. Ali niso to čisti računi Zakaj bi trpeli nadalje, če se nm nu dt uspešna pomoč? Ne Odlašajte Piši ter Mark fcr. Jackson. No 425 G. Durst on Bid*.. Syracuse. N. Y, Mr. Jackson odgovoren. Gornje poročilo Je resnično. ■___ , .. GLAS ffAftOlžS, 4. VJCTK ------ i— Na begu. . ' ' ' 1 J Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje.). IV. Pa xva «la t mladim posestnikom v ttHnuo deževno noč. Oble-s*'m bil čisto kmetsko; najlep-ki j«* bil klobuk. klafHu. da sem imel vesrljtf i njo. Mojo obleko je liohil spremljevalec v nahrbtniku. Uori <4> cerkvi »va se poslovil* z dašparj^m. Zavidal .—-m ga, da lahko jn** domov, vendar pa me je tudi »kr^lo, ae mu li Nemci ne bodo mai<"evali. Molče t»va stopala » .spremi je-val«*»*m mimo /upiit^a doma. Nekoliko nad hišo wa srečala jto-hpoda doktorja, liil je brez dežnika, ve?» zavit v veliko vojaško pelerino. Kratko, zamolklo sva |M*z: "Npod doktor, pa čakai naju?" Najrlo se je okrenil. sstoprl proti nama in mt smehljal: "V ti obleki pa si />» varen. Ce te jaz n'w«ra spoznal, te ne bo tudi nihče drugi. Silil sem vanj, naj prkie. če se |>olo/.uj ne zasuče kmalu nam v prid, za m«*noj in jo nahaeva skupno či« ifore. •U*e bo le mogoče", je f»l»ljizbijal nekako negotovo. 4i Itil ju/ v wroji «iiili(>viut>ki: obleki, bi najbrž, ne bila prišla! srečno skozi, ju'aj se pa ni nihfe. zmenil za naju. Nad Maloačami nama je prišel po gazi naproti neznan človek, j Noč je bila navzlic d«žju dovolj j svetla, da >miv> »e zagledali že naj precejšnjo razdaljo. Ko naju je *amotm nočni popotnik opazil, je; p«».stal, strmel nekaj hipov pred numa in m-nadoma jadmo krenil kar e<4eu, kar poč« po ujivali. ' Ker je bil sneg po dežju ves pre-' mehčan, je qkojfrezal ter ne spet m silo izkopaval iz nnežnepa moč-1 virja, da je bilo re» nekako smeč-no: kakor foi skakal ogronua, črn zajee doli po njivah. ' Kako čudni časi!*' sem opotn-nil fcpremljevaleu. 14Drug drugega M* bojimo, drug pred drugim bežimo. ** V Zagone* h, mali va»i nad Mu-loačami, K\a se oglasila Pr' Htarših mojega vodnika. Menda jc gostilna tam, če se ne motim. Čakal fcem za go&podarakim poslopjem, tovariš je ael sam noter, ogledovat, ali ni kak nevaren go«tt v hiši. Sele ko je videl, da je vse varno, je prišel po mene. Tu sva izvedela, da so gospodje Heiehman, Oast, Drago Vojska iz hjubljane in domači sin, zdaj po-NcHtmk hiše, odšli že opoldne v gore. "Kako le hodijo v tem vremenu? Ali bodo prišli čez!" so bili vsi v akrbeh. Ko se je posestnik Trupe, ki j itn je kazal pot in brez katerega bi pae liee bili >prišli čez Karavanke, v četrtek zvečer vračal in se je oglasil pri najvišji hiši v gorovju, kjer sem bil iedaj iikrit, mi je pripovedoval, kako st rasna je bila ta i>ot. Do vamen no gazili s neg, z rokami ao si morali delati gaz pred setooj. Proti večeru so prišli pod vrh, proti Velkovemu. A da*i so imeti vrli že tik pred seboj in bi prenočevali na vrhu v koči, se niso mogli navzlic vsemu naporu dokopati do koee. Pet minut navadnega hoda ni bilo več — ko smo šli v petek po njihovih stopinjah, smo videli, kje so se obrnili — a so se morali vrniti in j prenočiti crt> razmetanih razvali-1 nah niže ležeče, povsem razpadle' koče, v snegu, v vodi ki v mrazu | Tedaj je g. Vojska v rtbopu in' v srcu predlagal: "Granato vrlem, naj bo vsaj prej konec. Živi Itak ne pridemo na Kranjsko." Pač so imeli sekiro 8 seboj, a kako zakuriti v takem divjem me-težut Vendar jih je krepka volja vzdržala čez noč, drugi dan pa so srečno dokopali na Kranjsko. Kmalu sva se ponlovila in stopala vise v gore. Vsa makra sva pvišia do biše, ki sva jo bila določila ca nocojšnje prenočišče. V&jno »o me sprejeli, XaZim me je ■ ■ požrtvovalni tovariš napotil takoj nazaj v dolino. Da si skrajno utrujen, sem le malo zatisnil oči. Prisluškoval1 sem, kako je zdaj zdaj zamrmralo1 iz daljave: topovi sq>odaj pri Pod-' rožčiei. Nekajkrati je mogočni' čuvaj sauiotne kmetije srdito za-' lajal. — "Zdaj menda gredo. Pa naj le pridejo!" — Bilo mi je po-vvem vseeno. Čudil sem se le, kako ne j itn ljubi, v takem vremenu me zasledovati |>o teh gorah. Pa jih ni bilo. Drtigri dan, v torek, sem se" potikal. ker je dež proti jutru ponehal. vse dopoldne po gozdovih nad hišo in gledal doli na cesto,1 ali se bo prihajala kje kaka uniforma. Pa se ni. <)|x»ldne pa mi pravi gospodinj a-vdova pri obedu v zadnji sobici: '\Stttioba, ravno danes sta' prišli šivilji iz Malošč! Da vas le* videli ne bi! Sicer £e morda komu' povesta." Videl sem, da je zenica v »kr-' Mi. Pa sem predlagal, kakor smo' se že prejšnji dan domenili za slu-* čaj. da bi protila nevarnost: "Pa1 Krem više, k zadnji hiši." Tam je bilo pod skednjem neko' skrival«*, kjer ko skrivali ob ča-' mi rekvizieij žito. V najhujšem! slučaju bi me sedanja gostinja1 skrila tja. Predolgo bi seveda ne/ i smel ostati notri, ker bi lahko! zmrznil. O vsem tem smo se dogovorili že prejšnji dan. ker je bila ta hi-J1 šii slučajno ravno last mojih za- ! ščitnikov. .^>ele med vojno so se| preselil v dolino, ker je bilo delo v gorah z.h same ženske prete-p žavno. I' "Morda bo r«-s bolje", je pri- ! t rje vala gospodinja. 4'Ho) j varni' < I »odete. In drevo lahko pošljem'« vsak dan fcori, da vam kaj princ-]l >e — gori so zdaj begunci, sami j siromaki — in vam sporoči, če bo'( kaj novega." "Dobro. Hvala vam." Ko so bili družina in šivilji pri kosilu, sem na tihem zapustil hišo 1 in romal više. Cesta je bila po 1 hudournikih vsa razjedena; še je'] šumela voda po globokih grapah,!1 tu tam grgrala pod snegom in le-1 •lom, včasih je šla tudi Sirom'1 klanca, da seni jo komaj prebre-'5 del. Zdaj so mi škornji, kakor'] prejšnji večer, ko sva s spremi je- ' valcem vsak hip za*la v vodovje,'« izvrstno služili. h f'ez ms le ik>1 ure sem bil pri ro-K sedovih. Prvi hip se me je žena-', begunka ustrašila. Bila je s tremi ] malimi otroki sama doma. Mož je1, pred nekaj dnevi odšel na Gori-\ ško; zdaj pa, ko so vse meje ne-'^ pričakovano zaprli, ni mogel na-1' raj na Koroško. A ko sem ji raz-]3 ložil. kako in kaj. je bila takoj ; voljna: "V zadnji sobi boste spa-'] li. a peči ni v njej." |! "Vseeno. T>a sem le ponoči pod streli o, ne pod milim Bogom." |j V torek (popoldne, v sredo in v J četrtek sem užival gostoljubje te' begunke. Podnevi sem opravil brevir — g. doktor mi je posodil zimski deJ —. se igral z deeo kij hodil na obronke gorovja gleda* v dolino, ali bi kaj opazil, kako se' razvijajo dogodki tam doli. Da' vozi vlak do Bač, sem videl, po-1 tem nazaj v Beljak. To se mi je> zdelo dobro znamenje. Že v torek' miio izvedeli, da ko naši progo med • Bačami in Ledenicami razdrli.' ' Tako Nemci vsaj do Podraaciee1 ne bodo mogli", sem se veselil. Sicer je bila dolina tiha in mirna, kakor bi plaval »vetonočni mir s svojimi mehkimi, blalgoslov dele-' čimi perutmi nad njo. Pa je bila1 polna sovraštva. Od daleč, iz Ro-j ža doli, je zdaj zdaj zatrepetalo! skozi mirno ozračje zamolklo,' dolgo mrmranje. — 4'Tam se dajejo s topovi! Ko (bi bila sreča' nam mila!" Dolge vlake sewn vi-' jdel prihajati doli od Brace, od la-' [ške meje. — "Ali res pošiljajo I Jjahi Nemcem streljivo in pomoč ? 1/e nekaj časa se širijo govorice ' 'da imajo nekak sporazum _ oba' nas sovražita enako strupeno." Vsak dan je prišla gori k nam sosedova hčerka, vrla Marijina1 družbenica. Njen brat je hodil delat v tovarno v Beljak in je tam marsikaj izvedel. Pravila je, da .govore ljudje to in ono, a pravega ,ne re nihče, napredujejo li na« ali Nemei. Mogoče, da je vedela več, pa mi ni mamla f>orredati, ker je videla, kako sem bil prepričan, Jda bodo Nemci tepeai, in -ae rni in trezni kot to južno ljudstvo, da stojimo povjirečno na višji stopnji kulture in da se je v stoinstoletnem boju mržnja do njih talko stopnjevala, da je ne izbriše nihče več. To je samo mal pripomo-jček, prva in glavna stvar pa je stupno postopanje vseh primorskih j Slovanov v političnih in gospodarskih smotrih. Zato se morda sliši I za o»tale Slovence nekako čudno in celo nenaravno, da sede v zasedenem ozemlja skupaj zastopniki vseh prejšnjih najrazličnejših j strank in se lepo razumejo; taktika jim je ista, prepričanja svetov-| nega nazora ni prodal nihče, tudi knltnrna društva so ostala ločena, le da ne napadajo drug drugega. Na nič bolj ne čakajo Italjani kot t.a to, da zasledijo v ti ali oni stvari nesporazumljenje med Slovenci samimi. Vsako tako vprašanje bi bilo potem izgubljeno. Slovence zastopa na zunaj politično društvo "Edinost", s sedežem v Trstu in pododsekom v Gorici, ki odločata v vseh vprašanjih | slovenske politike. Po deželi se ustanavljajo močne Kmetske in Delavske zveze, ki imajo namen organizirati vse naše kmete in delavce. (Namerava se združiti vse gospodarske zadruge na deželi v močno centralo v Trstu; po deželi se bodo ustanovile nove konznmne za-jtfrujre, ki bodo imela namen izpodriniti laske kramarje, ki se vedno , bolj rinejo v naše kraje. Iz istega konkurenčnega namena se snujejo j tudi stavbene zadruge. Glavno je, da po»tane naše ljudstvo gospodarsko močno in neodvisno. Na tem mestu naj omenim še vprašanje naših jezikovnih pra-rie. Ta ali oni bi mislil, da se pri ia sne sme govoriti slovensko. V [stri je hudo. Poznamo slučaje, kc v Pazinu ne smejo tobakarne prodajati slovenskih listov. Tudi v Trstu bi morda ne bilo varno »t- v A sakem javnem lokalu glasno postavljati. V Gorici je drugače, ra je ob semanjih dnevih in tudi drugače bolj slovenska kot ljub-j ana. Vsi trgovci se trudijo s slo-1 i*enščino. O vaseh niti ne govorimo. Ljudstvo se je precej priučilo, tako da ostentativno govori slovensko. Vlagajo se tudi slovenske vloge; tržaški komisarijat jih dosledno vrača s pripombo, da naj se jih prestavi v laščino, ali pa jih mečejo v koš. Zgodilo se je pa, da je biia slovenska vloga, sprejeta v Rimo, in je prišel na-| njo odgovor; seveda v italjanskem' jeziku. Drugod pa uradih in na1 sodni j i v Gorici se posluje po posebni milosti tudi slovensko, seveda je jasno, da ne gre brez žalitev; na deželi je pri starem vsaj v glavnem. Seveda slovenščina kot teka ni priznana, pa tndi prepovedana ni. Za prvo nimajo dovolj poštenosti, za drugo jim manjka poguma. Da bi se izvršila v naših krajih italjanizacija z uspehom, na to niti mislimo nc. Tri sredstva nam dobro služijo: časopisje in knjige, društveno življenje in šole. Temu ali onemu čitatelju bo morda novo, če naštejemo, kateri listi izhajajo y zasedenem ozemlju. Glavni list je "Edinost", ki izhaja v Trstu vsak dan in je zvesta in pogumna braniteljica pravic primorskih Slovanov. V Gori-ri izhaja "Goriška Straža", k! izide vsak teden in ima med preprostim ljudstvom silno mnogo naročnikov; to je najbolj razširjen list na Primorskem. V Trstu I izhaja tudi za Hrvate tednik I "Pucki prijatelj". Za poljudno znanstvo in leposlovje izhaja v Gorici družinski list "Mladika" t dvakrat na m esc, ki ga urejuje France Bevk, pri listo sodelujejo ikoraj vsi naši pisatelji, v Gorici izhaja tudi revija "Zboraik svečenikov sv. Pavla" enkrat na mesec. V Trstu izhaja učiteljska Noči so bile neprijetnejže od dnevu v. Zima, da sem tw n sta večjega vpoštevanja vredni 2 samo prvi dve. Knjig iz Jugosla- j vije dobimo redko, tudi jih knji- ] garji splošno (ne vsi!) dajejo pod f pogoji, ki so za nas nesprejemlji- s vi. Časnikov ne sprejemamo; le ^ tu pa tam pride kaka revija, a i večina se jih izgubi. Niti znan- j stevnih revij nam ne privoščijo, i Laški listi pa dobivajo redno tu- ] di naše politične liste. < Društveno življenje se je priče- ; lo posebno na deželi precej razvi- 1 jati. Povsod so se društva obno- s vila, kjer so imela originalna pravila na razpolago in so mogli do- < kazati, da je društvo obstojalo tu- < di pred vojno. V nasprotnem slu- ' čaju pa delajo sitnosti. Danes se ne zgodi tako pogosto, da bi prepovedali predstavo, dasi so prepovedani shodi. Našim društvom je samo otežke-čeno delovanje, ker še nimajo močne centrale, nimajo oblek, odrov, knjižnic itd. Vse se bo moglo razvijati le počasi. Ker nmajo naši Ijndje mnogo zmisla za samoizobrazbo in za društveno življenje, upamo, da bo to v najkrajšem čass, ko se zacelijo glavne rane, v predvojnem cvetu. Najsitnejša zadeva pa so naše šole. Misel ,da se bodo naše šole obnovile v predvojno stanje, se ni vresničila. V tem oziru so nas udrf-rili najhuje in najbolj namenoma, ker se zavedajo, kakega pomena je šola. Ljudsko šolo so nam se veda'pustili-na deželi in učitelje tudi, le da so jih. nekoliko presta-viti fat da mnogo šol niso odprli z motivacijo, da nimajo učiteljev, (teši lih v Jugoslaviji mnogo ča- i«. ' " ~ jrf ka, ki bi radi prišli nazaj na svoja m,esta. V slovenske šole so za-čeli tudi dosledno vpeljevati italijanščino bo vedno več ur na te- i dtu. Toda to se jim ne bo posrečilo. Naše zavedno ljudstvo se bo uprlo ti nakani potujčevanja, ita^ Ijanščina naj se poučuje samo na ! enih šolah kjer in kolikor so prej : poučevali nemščine. Dejal sem, da učiteljstva manjka. Italjani seveda skrbijo za naraščaj, ustanovili sc skupno — moško in žensko — učiteljišče v Tolminu. Ta zavod vodi italjanaš, ki nima pojma o pedagogiki, med njim in pokojnim dr. Bežekom je za prepad velika razlika. Glavni namen zavoda je. da vzgoji iz mladih neizkušenih ljudi "zanesljive" učitelje in učiteljice; v to se posulžuje sredstev kot so ples, izieti, veselce itd. Ne didaktika ampak dunajski valček, ne dušeslovje, ampak laška opereta je glavni predmet v tem zavodu. To je skoraj edina srednja šoli' potisnjena :na" hribe, v Tolmin, še manj na primernem mestu za nas je realna gimnazija v Idriji. Menda bo (ni gotovo) ukinjena, ker bo šlo nekaj profesorjev v Jugoslavijo. drugi pa na novo gimnazijo v Ajdovščino, ki je baje gotova stvar. Povratek našim profesorjem pa nI zagotovljen. Jasno je. da Ajdovščina ni primeren prostor za gimnazijo; ona ni središče, kraj je premajhen, tisoč in tisoč ugovorov, tehtnih in pametnih je proti nji. Naše narodno kulturno središče je še vedno Gorica, v katero se stekajo vse žile slovenskega življa. Tudi Italjani se bodo morali privaditi na to misel. Tako smo danes tako rekoč brez srednje šole. Nekateri dijaki hodijo v laško gimnazijo, kjer uči slovenščino — abecedar Bantlelj, ki sam nič ne zna. Sploh študira zelo malo naših dijakov. Ta nedo-statek bomo -v bodoče bridko občutili. Sprijazniti se bo treba z mislijo, da naj gredo naši dijaki študirat v Italijo vsaj nekaj časa. da napravijo doli izpite. Jugoslovanski izpiti tu niso priznani in pod to pretvezo silijo potem naši ijndje nazaj v Jugoslavijo. To dejstvo bo pokopalo naš narod, če se ne zavemo pravočasno in ne storimo vsega, kar je treba storiti. Zabraniti je treba izseljevanje našega izobraženstva, ki se šc vedno seli. Res, da ni prijetno ti življenje, če niso varni ne življenja, in ne imetja, a potreba je zato tem večja. Ker govorimo že o nevarnostih,, moramo omeniti tudi organizacijo fašistov. Pravila njih društva imam pred seboj. Nič posebnega, nič zanimivega ni v njih. Sami nazivljajo svoj namen za plemenit. Ne trdimo, da ni v ti organizaciji mnogo poštenih ljudi in da rito samo huda reakcija na delovanje, komunistov in so začeli zadnje čase fašisti (zvezarji bi jim rekli po slovenski — zveza bojevnikov) sami trebiti svoje vrste elementov, ki jih spravljajo s svojim delom samo v neprilike in v sramoto pred svetom. V društvu so rasni ljudje, ki jim gre samo za razbijanje, nekateri so eelo silno ekscentrični, dejali bi nemoralni. O znanem goriškem Monfre-diniju se splošno sodi, da je blazen, drugi so zopet mladi, vročekrvni, ki hočejo delati neumnosti za vsako ceno in niti ne poznajo cilja fašizma. Fašizem je danes močan, predrzen, edina vlada v Italiji. Ti ljudje imajo pravico nositi orožje, aretirati, storiti vse, kar se jim poljubi in to javno brez sramu in bojazni. Svoboda v Italiji je čudna. Naši listi smejo pisati, kritizirati, državna cenzura ne napravi mnogo, a nevarnost je, da petem pridejo fašisti, razbijejo tiskarno, potolčejo urednika ali se -maščujejo na ta ali oni način. To dela naše razmere silno neznosne; zdi se nam, da smo brezpravni v brezpravni državi. Nobena; slovenska vas ni varna, da se ne pripeljejo nekega dne *. avtomobilu fašisti in razbjejo. kar je na zunaj slovenskega, napise trgovin in drugo. O slovenskih zastavah ni niti govora. O priliki aneks?je je razobesil neki fant v Tolminu črno zastavo, danes sedi v goriškem zaporu, morilci in požigalci-fašisti so izpuščeni. To je samo majhna slika, ki bo ■©»da lm ali mam dobro- (______ _________ _ m. _» .: ■ • ^ . _ •____________ UGODNA PRILIKA. V Kostanjevici na Dolenjskem ■ je naprodaj lepo zidana enonad- ■ stropna hiša, h kateri spada tudi > vit, ena velika in ena mala njiva \ ter en oral gozda v Krakovem. . Začasno je hiša oddana na tri L stranke ter prinaša lepo najem-j nino. Celo posestvo s hišo se pro-; da za 4500 dolarjev, dokler obdrži dolar napram kron&m velja- j vo, ki jo ima sedaj. Nadaljna pojasnila glede iiakupa je mogoče ^ dobiti pismenim potom pri lastniku: Alojzij Gatscli. Kostanje-* vica, Kranjsko, Jugoslavia. 1 (3-7—5) L , , ■ , ■ ; Dospelo je novo : suho grozdje. Muskatel zelo sladke deM* jagode, boksa 50 funtov $10.— Cipar grozdje največje in saj. ■ladkejša, jagode bokse SO J funtov........... .. $10.— Malo Srno grško groadje, as-» lo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake i I bokse ki jo naročite in po- I slali bomo takoj. i Balkan Importing Co. 61 — 63 Cherry St. Hew York, H. T. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevrnlgične in bolečine v miiicah so hitro odpravljene s primerno uporabo 4>PAIN-EXPELLERJA4A TvorniMca znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—»lavnega že več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO trorniško zuamko. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pean Ave. Pittsburgh, Pa. t Or. Koler naj-atarejil »lovenald cdravElk ftpecja-Mat T Plttsburghu. ki Ima 2-4-letno prakso t zdravljenju vaeii aoBdh bolasni. Zastrupljenje kr- _. t1 sdravl s ffla- tovitem ««. ki 8» Je Uumel dr. pnt. ErUcK. Ce lm&te momolj« aU mehur- ffka po telesu, v *riu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln ixCI*tll vam boni krt Ne Čakajte, ker ta bo- '•"en naleze. Vse molke bolezni Bdravim po o-krajfenl metodi. Kakor hitro opašite ^a vam prenetnje zdravje, ne čakajte. temveč pridite ln Jaz vam ca bom zopet povrnil. Hyrosolo aH vodno kilo ozdravim r It. urab In deer brez operacije Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu ln hrbtu ln včaatb tudi pri puSCanju vode, oadravtm z mto-vontjo Hevmatlzem. trganje, bctcčlne o-teklin« srbečice, fikrofle ln druge ko-S.-.e bolezni, ki nastanejo valed naciste krvi, ozdravim v kratkem 6asu m ni potrebno leiaM. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vaa razumejo. Jaz znam •e lz starega kraja, zato vaa laije edravlm, ker vas razumen slovenski Uradne ur«: ob delavnikih od S do K Ob nedeljah od t do I, NOVE COLUMBIA PLOŠČE p» 85c Slovenske, 1 E4€S«) Mili zvonček, pet}« ) ^Naprej zastavo slave. • E4CK&> Na tujih tleh. petje. ' j > Ko bi moj ljubi vedel. E4S45) še enkrat Te ubjamem. ) Nedolžno oko. petle E4£4C> Hausmaistcrca v tejatru. > ) Špela pečenko Jedla, Šaljiva. B4991) Špela ln Micka Iz Domža« ) Zaljubil se Je vrabec, fcljlva. . E4S92) Družinske sladkosti v Cleveland« ) Od kod je Špela doma. Šaljiva. I NemSka vojaška godba« E11E1) Rosegger marS. voJaSka. ) Aus dem Hoch«ebire. valcer E4232) Drummers parade marS. »ilillt-r daughter or the forest. EO"JS> Kadeckl marB. voJaSka. ) Oesttrreich mltltaer mart. ETi'OO* S3 P.eEimtnt. mir5. 1 Orena, 100 (Nadaljevanje.) Ife; j. — Kaj, Riehon! — Bil je obešen, madama, obešen kot kak zločinec, kot tat ali morilec. Videl sem njegovo truplo pod mestno hišo v Libourne. Princesinja je skočila s svojega sedeža, kot da jo je pognalo v zrak nevidno pero. Lenet je dai od sebe bolestni vzklik. Gospa de Cam bes, ki se je dvignila, je omahnila nazaj na stol, se prijela za srčno stran ter omedlela. — Odnesite vikomteso, — je rekel vojvoda Laroehefoueault. — V sedanjem trenutku moramo misliti na kaj drugega kot na omedle-vice žensk. Dve ženski sta odnesli vikomteso ven. — To je ostra napoved vojne, — je rekel vojvoda rezko. — To je sramotno. — je rekla princesinja. — To je okruto, — je vzklikni Lenet. — To je nepolitično, — je rekel vojvod«. — Upam, da se bomo osvetili in sicer na korenit način, — je pripomnila princesinja. — Jaz imam svoj načrt, — je rekla gospa de Tourville, ki je dotedaj molčala. — Represalije, visokost, represalije. — Cikajte en trenutek, — madama, — je rekel Lenet. — Za vraga, kako hitro ste na delu.'Stvar je tako re^na, da je treba razmisleka. — Ne, gospod, moj, ravno nasprotno, — je rekla gospa de Tourville. — Treha je najsliee. Kakorhitro je kralj udaril, moramo mi udariti nazaj in sieer takoj. — Madama, — je odvrnil Lenet, — vi govorite o prelivanju krvi kot da ste francoska kraljica. Povejte svoje mnenje šele potem, 1 o vas princesinja vpra«a zanj. — Madama ima prav, — je rekel kapitan gard. — Represalije, tako se glasi vojna postava. — £'ujte, — je rekel Laroehefoueault, vedno hladen in prevda-ren. — M» noi-erao izjrnbljati časa z besedami. Poročilo bo šlo skozi 1 :»'sto kot ogenj in v eni uri ne bomo več v stanu kontrolirati niti dogodkov, niti ljudi. Prva naloga vaše visokosti mora biti, da zavzame trdno stališče, katero se bo smatralo za neomajno. — Dobro, — je odvrnila princesinja, — vara poverjam to nalogo, vojvoda ter se zanašam na vas, da boste osvetili mojo čast, kajti Riehon je bil v vaši službi predno je stopil v mojo. Od vas sem ga L SWKny'K Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAP0U in GENOVOL Siflnite do PaWna in Henme. VaSka panJka m vijaka: POCAHONTAS" oMqe21. ma> - 3®. jroj* — 13. sTgssts •"PRINCESS MATOIKA" edpbqe 4. jsa. — 16. JsHjs - 27. arf. • Na pot I proti vzhodu ae ne vatmvt t Bostonu. Izvanrodoo udobnosti. — Izborna služba. Ooao Napol J In Goftovo: za kabino od $180. naprej. Za L razred «96. sflMMk 45 Biiiiwj V0'MOa davka.