31
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
original scientifi c article                 DOI 10.19233/ASHS.2017.03
received: 2017-01-14
EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA 
ZA TUJE DOSELJENCE
Darja MIHELIČ
Murnikova ulica 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: mihelic@zrc-sazu.si
IZVLEČEK
Srednjeveški Piran je bil privlačen za priseljence ali prehodne goste od drugod, zlasti iz drugih istrskih krajev in 
italijanskih dežel. Dejavni so bili v različnih gospodarskih panogah. Med premožnimi trgovci in fi nančnimi mogotci 
so se uveljavljali zlasti Benečani in Florentinci, medtem ko je bil med obrtniki močno zastopan furlanski element. 
Ilustracijo integracije tujih doseljencev v mestno poslovno, družbeno in družabno okolje ponazarjata fl orentinska 
družina Peroni in beneška družina Caviano.
Ključne besede: srednjeveški Piran, izvor priseljencev v srednjeveški Piran, vklapljanje priseljencev v piransko 
gospodarstvo, družina Peroni, družina Caviano
L‘ATTRATTIVITÀ ECONOMICA DEL PIRANO MEDIEVALE 
PER GLI IMMIGRANTI ESTERI
SINTESI
Pirano medievale era attraente per gli immigrati o gli ospiti temporanei provenienti da altrove in particolare da 
altre città istriane e regioni italiane. Essi sono stati attivi in vari settori. Come ricchi mercanti e magnati fi nanziari fu-
rono conosciuti soprattutto i veneziani e fi orentini, mentre gli artigiani furono fortemente rappresentati dall’elemento 
friulano. Un esempio illustrativo d’integrazione dei migranti esteri nel contesto economico e sociale della città sono 
la famiglia fi orentina Peroni e la famiglia veneziana Caviano.
Parole chiave: Pirano medievale, le origini degli immigranti nel Pirano medievale, la commutazione degli 
immigranti nell’economia di Pirano, famiglia Peroni, famiglia Cavaiano
32
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
UVODNA MISEL
Če želimo raziskovati tuje prišlece in njihovo vlogo 
v mestu v starejših razdobjih, moramo najprej ugotoviti 
njihovo prisotnost v mestni sredini. Pri tem moremo 
uporabiti dva raziskovalna pristopa. Po enem poiščemo 
posamezne opazne, vplivne tuje priseljence v mestu 
in preverimo njihovo vklapljanje v mestno sredino, po 
drugem pa se lotimo raziskovanja množice tujih prišle-
cev v mestu in skušamo ugotoviti njihov vpliv in vlogo 
v mestnem okolju. Prvi pristop je zaradi ohranjenih 
vrst zgodovinskih zapisov, med katerimi prevladujejo 
listine, primeren za t.i. celinska mesta, drugi pa je za-
radi drugačnega ohranjenega pisnega gradiva možen za 
mediteranski tip mest (Vilfan, 1974a, 1974b, 1975). V 
slednjih so se ob listinah ohranili zapisi v obliki notar-
skih (in podobnih) sešitkov s povzetki množice drobnih 
vsakdanjih poslovno-pravnih dogovorov, v katerih so se-
veda udeleženi tudi tujci. Tovrstnih virov celinska mesta 
ne poznajo. Zaradi različnih tipov virov so primerjalni 
pristopi možni predvsem znotraj posameznega od obeh 
tipov (celinskih oz. mediteranskih) mest.
Ogledati si želimo mediteranski srednjeveški Piran 
ob uporabi drugega pristopa k raziskavi. V piranskih 
notarskih in vicedominskih kodeksih (ob listinskih 
virih) pred sredo 14. stoletja zasledimo živahen pretok 
tujcev oz. tujih doseljencev. Za srednjeveško mesto so 
bili tujci vsi, ki so živeli zunaj območja, ki ga je mesto 
neposredno obvladovalo in upravljalo – tako prebivalci 
podeželja, kot drugih mest, ne glede na oddaljenost. 
Med njimi so bili nekateri prehodni gostje, drugi so se v 
mestu ustalili. Večje število tujcev iz nekega kraja, ki jih 
srečujemo v Piranu, kaže na obstoj močnejših povezav 
Pirana s tem krajem. Deleža tujcev v celotni piranski 
populaciji z razpoložljivimi podatki sicer ni mogoče 
natančno ugotoviti, toda pogled na strukturo porekla 
tujcev, ki so se pred sredo 14. stoletja mudili ali živeli 
v Piranu, kaže zanimivo simetrijo: v ravnovesju so bili 
prišleci iz Istre in tisti iz italijanskih dežel. S po 47 % 
udeležbo so v strukturi tujcev v Piranu skupaj zavzemali 
dobrih devet desetin. Res pa so prišleci iz italijanskih 
dežel praviloma morali premostiti do Pirana večjo raz-
daljo, kot tisti iz Istre. Njihov visok delež med piranskimi 
tujci izkazuje na eni strani daljnosežnost same piranske 
privlačnosti, na drugi pa potrjuje trditve Ferda Gestrina, 
ki je že v disertaciji – obranil jo je 1960, objavil pa pet 
let kasneje (Gestrin, 1965) – kot prvi opozoril in pokazal 
na številčnost in pomen trgovskih in migracijskih pove-
zav slovenskih krajev s kraji na zahodni obali Jadrana. 
Med premožnimi trgovci in fi nančniki so se v Piranu 
uveljavljali zlasti Benečani in Florentinci, medtem ko so 
bili med obrtniki močno zastopani prišleci iz Furlanije. 
Doseljenci iz severnega in severovzhodnega zaledja 
Istre ter oni z vzhodne obale Jadrana in njenega zaledja 
so med tujci v Piranu zavzemali le slabo petnajstino. S 
po 3 %, ki sta jih predstavljali med tujci v Piranu, sta bili 
tudi ti dve skupini med seboj uravnovešeni. 1 % je bilo 
v Piranu prišlecev od drugod (Mihelič, 1985, 144–148). 
Pomen severnega in severovzhodnega zaledja je bil v 
tedanjih prometnih povezavah še neznaten, je pa na-
raščal. Enako moremo trditi tudi za število doseljencev 
iz Dalmacije in Hercegovine (Krivokapić, Perošević, 
2016). Priseljevanje v Istro sta spodbujali beneška 
kolonizacijska politika ter turška nevarnost (Schiavuzzi, 
1901; Bertoša, 1978; 1986, 59–60; 1995, 61–64; Daro-
vec, 1995, 2002; Ivetic, 1997, 84, 89–90; 1999, 63–70). 
Na Piranskem se je okrog srede 15. stoletja naselilo več 
skupin Morlakov. 
Piran je imel močnejše stike z bližnjimi in vplivnejši-
mi območji, z bolj oddaljenimi in manj pomembnimi pa 
šibkejše. Zaradi beneškega hegemonističnega položaja 
so v Piranu imeli velik vpliv Benečani, iz ostalih krajev 
pa so v Piran prihajali številni prišleci iz sosednjih Izole 
in Kopra, opazni pa so bili tudi tovrstni stiki s Trstom, 
Miljami, Bujami in Umagom. Šibkejše, a opazne zveze 
je imel Piran z istrskimi kraji Sv. Ivan, Sipar, Momjan, 
Grožnjan, Motovun, Lovrečica, Novigrad, Poreč, Ro-
vinj, Pulj, Barban, onstran Tržaškega zaliva in Jadrana 
pa s kraji Prosek, Gradež, Caorle, Treviso, Padova, Chi-
oggia, Rimini in Firence. Tostran Jadrana je imel Piran 
močnejše stike z Zadrom, v severnem zaledju Istre pa 
z Gorico. 
TUJI PRIŠLECI V PIRANSKEM GOSPODARSTVU
Vklapljanje tujcev v mestno poslovno sredino je 
razvidno iz njihove prisotnosti v različnih gospodarskih 
dejavnostih v Piranu. Gospodarstvo srednjeveških mest 
je v osnovi temeljilo na neagrarnih dejavnostih, obrti, 
trgovini in denarstvu. Mediteranska mesta pa so za 
razliko od celinskih obvladovala tudi pas okoliškega 
zaledja, kjer se je prebivalstvo ukvarjalo s kmetijskimi 
dejavnostmi, v obmorskih mestih tudi z ribištvom in 
solarstvom. 
Obrt
Lastniške pravice in koristi od obrtnih (vode, mlini, 
krušne peči, torklje, delavnice kožarskih strok) in gostin-
skih obratov na Piranskem so uživali številni zasebniki, 
med katerimi izstopajo predstavniki mestne gosposke. 
Dve petini zasebnikov, ki so razpolagali z lastniškimi 
pravicami nad piranskimi mlini, sta bili tujega porekla. 
Na Piranskem je imelo mline več Koprčanov (npr. VK 
2, f(olio) 88v(erso)), prebivalec Milj, ki je bil po poreklu 
iz Kaštela (VK 8, f. 139v). Kot zastavo je sprejel mlin 
prebivalec Trsta (VK 7, f. 48), enako prišlec iz Verone 
(VK 7, f. 48–48v). V petdesetih letih 13. stoletja se kot 
lastnik mlina omenja Benečan (listina 1258, 25. 5., 
Piran; CP I, št. 100). Mline je na Piranskem imelo več 
Bujčanov (VK 8, f. 139v), med njimi doseljenec iz Buze-
ta (VK 6, f. 190v–191) in prebivalec Momjana (VK 7, f. 
48). V taki zvezi moremo omeniti tudi dva predstavnika 
goriške grofi je iz Cerovice (CP II, št. 3 (A)). Tuje poreklo 
33
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
je opazno pri slabi petini lastnikov krušnih peči; bili so 
iz Poreča (NK 2, f. 1v; Mihelič, 1986, št. 7), severnega 
zaledja Istre (priimek lastnika je Carentanesius, NK 2, 
f. 17v; Mihelič, 1986, št. 198) in Firenc (NK 2, f. 16v; 
Mihelič, 1986, št. 186, prim. NK 2, f. 46; Mihelič, 1986, 
št. 565). O tujem lastniku torklje moremo govoriti pri 
zdravniku, ki je živel in služboval v Šibeniku (VK 2, f. 
23). V taki zvezi se omenjata dva člana beneške družine 
Caviano (VK 2, f. 40v; VK 5, f. 81v). Delež in struktura 
tujcev med lastniki obrtniških delavnic kožarskih strok 
in med lastniki gostiln se verjetno ujema s strukturo 
tovrstnih obrtnikov oz. gostilničarjev.
Glavni nosilci nekaterih obrtnih panog so bili več-
krat tuji doseljenci. Med zabeleženimi obrtniki pred 
sredo 14. stoletja znaša celokupni seštevek tistih, pri 
katerih je očitno tuje poreklo, dobri dve petini (42 %). 
Deleži tujcev v posameznih obrteh zaradi premajhnega 
števila podatkov močno nihajo. Pri majhnem številu 
znanih obrtnikov bi vsaka nova omemba povzročila ve-
liko spremembo deleža. Pri takih obrteh so odstotkovni 
deleži tujcev nezanesljivi. Bolj zanesljivi pa so podatki 
o tistih obrteh ali skupinah obrti, za katere zasledimo 
omembe vsaj petnajstih obrtnikov (mlinarji, peki, 
mesarji oz. obrtniki prehrambenih strok kot skupina), 
usnjarjih oz. čevljarjih (v skupini obrtnikov kožarskih 
strok), krojačih (in obrtnikih tekstilnih strok), zidarjih (in 
obrtnikih gradbenih strok), sodarjih (in obrtnikih lesnih 
panog). Med naštetimi evidentiranimi obrtniki je delež 
tujcev nihal med osmino in tremi četrtinami. 
Delež in poreklo tujih obrtnikov sta se po panogah 
razlikovala. Med obrtniki prehrambenih strok je delež 
tujcev predstavljal četrtino (28 %). Skoraj polovica (48 
%) mlinarjev je bila tujega izvora: iz drugih istrskih kra-
jev: Koper (NK 13, f. 14; Mihelič, 2006, št. 151), Sv. Ivan 
(VK 2, f. 232v), Momjan (VK 6, f. 135), Buje (VK 2, f. 
229), Motovun (listina 1305, 20. 4., Piran; CP II, št. 13), 
Sovinjak (VK 6, f. 135), iz severnega zaledja (Vipava, 
VK 8, f. 45), iz Furlanije (Humin, VK 2, f. 198) ter iz 
krajev onstran Jadrana: Treviso (VK 2a, f. 50v), Padova 
(VK 2, f. 246v), Verona (VK 2a, f. 16), Fermo (VK 4, f. 
222v). Med peki je delež tujcev znašal osmino (12 %), 
izhajali pa so iz Trsta (VK 2, f. 18v), Furlanije (VK 6, f. 
158) in Benetk (VK 2a, f. 33v). V mesarskem poslu se 
je udejstvovala dobra četrtina (26 %) tujih prišlecev iz 
krajev Izola (VK 2a, f. 46), Koper (VK 2, f. 107v), Trst 
(VK 2a, f. 53v) in Benetke (NK 13, f. 8v; Mihelič, 2006, 
št. 89). Med poklicnimi oljarji in delavci v torkljah, ki 
so številčno zaostajali za obrtniki drugih prehrambenih 
panog, najdemo prišleca iz Rodika (VK 2a, f. 5v) in 
Reke (VK 2a, f. 77). Med tistimi, ki so se ukvarjali z 
usnjarsko-čevljarsko stroko, je delež tujcev znašal dobri 
dve petini (43 %), če pa tem obrtnikom pridružimo še 
krznarje, je bil delež tujcev med tovrstnimi obrtniki 
malenkost nižji (42 %). V Piranu so se kot usnjarji in 
čevljarji udejstvovali ljudje, katerih bližnje poreklo je 
vodilo v kraje ostale Istre: Trst (NK 13, f. 1v; Mihelič, 
2006, št. 7), Izola (listina 1333, 29. 8., Piran; CP II, št. 
98), Umag (VK 1, f. 98), Novigrad (VK 2, f. 223), Rovinj 
(VK 2, f. 62v), Dvigrad (CP II, št. 75), Bale (VK 4, f. 55). 
Tem naj od južnejših krajev vzhodne obale Jadrana pri-
družimo še Šibenik (VK 5, f. 116v). Od severovzhodnega 
zaledja je bila v taki zvezi zastopana Ljubljana (VK 7, f. 
89). Izredno veliko je bilo prišlecev iz Furlanije (VK 1, f. 
137v) in krajev Zagrad (VK 4, f. 3), Videm (VK 2a, f. 77), 
Maiano (VK 6, f. 28), Ragogna (VK 4, f. 93), Portogruaro 
(VK 2, f. 108v). Níti teh obrtnikov so vodile v Benetke 
(listina 1283, 3. 8., Piran; CP I, št. 172), Marostico (VK 
4, f. 58v), Padovo (NK 13, f. 39v; Mihelič, 2006, št. 357, 
prim. NK 13, f. 47v–48; Mihelič, 2006, št. 394), Verono 
(VK 2, f. 163v). Med krznarji, ki jih je bilo občutno manj 
kot predstavnikov usnjarsko-čevljarske stroke, omenjajo 
viri prebivalca Buj, ki je po poreklu izhajal iz Vidma (VK 
8, f. 162) in dva doseljenca iz Furlanije (VK 1, f. 146v; 
VK 8, f. 160v). Tujega izvora je bila polovica (50 %) 
obrtnikov krojaške stroke oz. slaba polovica (45 %) vseh 
obrtnikov tekstilnih strok. Tuji krojači so bili iz krajev 
Koper (VK 8, f. 128v), Buje (VK 1, f. 68v), Poreč (VK 
1, f. 117v), Bale (VK 2, f. 114v) v Istri, iz Furlanije (VK 
8, f. 191) in kraja Krmin (VK 8, f. 220v) ter iz južnejših 
italijanskih mest Treviso (VK 2, f. 162v), Padova (CP I, št. 
143), Vicenza (NK 13, f. 3; Mihelič, 2006, št. 24), Este 
(VK 4, f. 74; CP II, št. 92), S. Arcangelo (v Markah?) (VK 
2a, f. 52). Redki znani klobučarji so bili tujci iz Siparja 
(NK 2, f. 17; Mihelič, 1986, št. 191) in Čedada (VK 1, f. 
26v; VK 2a, f. 113v). Med obrtniki gradbenih panog sta 
bili tujega porekla dobri dve petini (43 %) zidarjev. Če 
zidarjem pridružimo še znana kamnoseka – domačina, 
se delež tujcev med gradbeniki zmanjša na 41 %. Bili 
so iz istrskih krajev Koper (VK 2, f. 203v), Izola (NK 9, f. 
2; Mihelič, 2016, št. 8), Buje (VK 7, f. 48v–49; CP II, št. 
125), Motovun (CP I, št. 204), iz furlanskega Conegliana 
(VK 2, f. 237), iz Trevisa (VK 4, f. 132) in Coma (VK 2, 
f. 201v). Med kovinarskimi obrtniki so tuji doseljenci 
predstavljali slabo tretjino (31 %). Viri omenjajo kovače 
iz Kopra (NK 13, f. 16v; Mihelič, 2006, št. 172) v Istri, 
iz Pivke (VK 2a, f. 15v) in Ljubljane (VK 8, f. 192) (se-
verovzhodno zaledje) ter iz Benetk (CP II, št. 71). Med 
orožarji in zlatarji so se pojavljali Benečani (VK 8, f. 
145v; listina 1258, 25. 5., Piran; CP I, št. 100). Približno 
sedem desetin (69 %) sodarjev oz. malo večji delež (72 
%) obrtnikov vseh lesnih strok je bilo tujega izvora. Ve-
čina tesarjev je izvirala iz Benetk (VK 2, f. 219), nekateri 
so bili iz Padove (CP II, št. 157), Čedada (VK 7, f. 88), 
Furlanije (S. Daniele, VK 2, f. 5v). Med smolarji je bilo 
sedem desetin (70 %) tujcev, večinoma iz Benetk (NK 
13, f. 42; Mihelič, 2006, št. 366), nekateri so izhajali iz 
Mazzorba (VK 4, f. 50v) pri Benetkah ter iz Kopra (NK 
2, f. 3v; Mihelič, 1986, št. 28) in Pulja (VK 8, f. 40) v 
Istri. Sodarji so izvirali iz Oprtlja (VK 4, f. 155), Lovrana 
(VK 6, f. 119v), Kopra (VK 2, f. 4) in Trsta (listina, 1330, 
15. 6., Trst; CP II, št. 70) v Istri, iz Furlanije (NK 13, f. 
14v; Mihelič, 2006, št. 155) in kraja S. Daniele (VK 2, 
f. 5v), pa tudi iz mest Padova (listina, 1330, 15. 6., Trst; 
CP II, št. 70) in Rimini (listina 1334, 9. 1., Piran; CP 
34
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
II, št. 105). Izdelavo obročev za sode so imeli v rokah 
samo Benečani iz Murana (npr. Albertin Cauaça, VK 
2, f. 133v), znani izdelovalec košar pa se je iz Benetk 
priselil v Koper (VK 1, f. 107). Poreklo tujcev, ki so se 
udejstvovali v drugih obrtnih panogah je bilo sledeče: 
lončar – skodeličar je bil Benečan (VK 1, f. 92v); med 
brivci je delovalo nekaj tujcev iz Benetk (VK 2a, f. 32v) 
in Padove (VK 1, f. 22); slikar je bil Bolonjčan, ki je 
prebival v Benetkah (VK 2, f. 65v; CP II, št. 4 (A)). 
Gostinstvo
Med gostilničarji je delež tujcev iz Buj (VK 2, f. 218) v 
Istri, iz Furlanije (VK 2, f. 218v) in Toskane (NK 3, f. 14v; 
Mihelič, 2016, št. 222) znašal manj kot desetino. Tudi 
gostišča so vzdrževali domačini, včasih pa posamezniki 
iz Benetk (VK 6, f. 191v) in Padove (VK 1, f. 12), eden 
od imetnikov gostišč je prebival v Novigradu (VK 1, f. 
111v). Slovansko poreklo moremo slutiti pri dvajsetini 
obrtnikov, tudi med delavci v gostinstvu jih skoraj ni. 
Trgovina
Trgovsko poslovanje moremo deliti na zunanjo in 
notranjo trgovino, zunanja je bila grosistična, notranja 
pa trgovina na drobno. Zasebni nosilci zunanje trgovine 
Pirana so bili poklicni trgovci, po poreklu domačini in 
tujci, delež Slovanov je bil med njimi neznaten. Preho-
dni tujci in tuji doseljenci so bili močneje zastopani med 
preskrbovalci Pirana z žitom, živino in živinorejskimi 
proizvodi in tkaninami, pa tudi med prodajalci piranske 
soli. Trgovci tujega porekla so se udejstvovali v nakupu 
piranskega vina, olja in soli (z namenom izvoza). V 
grosistični dobavi žita v Piran so sodelovali številni tuji 
zasebniki in tuje družbe. Izvor poslovnežev, ki so po 
naročilu ali samostojno dostavljali ali fi nancirali dobavo 
večjih količin žita za Piran, je pogosto vodil v druge 
kraje: Trst (VK 6, f. 215), Buje (VK 2a, 29), Dvigrad (Mi-
notto, 1896–1897, 14), Pulj (listina 1327, 18. 5., Piran, 
CP II, št. 66) v Istri, Gorica (VK 4b, f. 175v) in Ljubljana 
(VK 2a, f. 22v) v istrskem zaledju, Maiano (VK 4, f. 14) v 
Furlaniji, v priobalna mesta zahodnega Jadrana: Latisa-
na (VK 5, f. 59v), Caorle (NK 1, f. 43v; Mihelič, 1984a, 
št. 520), Benetke (VK 5, f. 58), Chioggia (VK 5, f. 45), 
Ravenna (VK 11, f. 28), Rimini (VK 8, f. 40), Fano (NK 6, 
f. 24–24v; Mihelič, 2002, št. 168), Ancona (listina 1335, 
30. 5., Piran; CP II, št. 114), Barletta (listina 1338, 3. 
12., Piran; CP II, št. 142) ter v Bologno (VK 11, f. 28) in 
Firence (VK 7, f. 180v). Tuje družbe, ki so Pirančanom 
dobavljale žito, pa so bile iz Firenc in Benetk. Med 
dobavitelji oz. prodajalci živine in živinorejskih proi-
zvodov v Piranu so trgovci tujega porekla predstavljali 
kako četrtino, delež Slovanov med tovrstnimi prodajalci 
pa je znašal osmino. Tuji prodajalci živine so izvirali iz 
istrskih krajev Trst (VK 6, f. 100), Izola (VK 2a, f. 58v), 
Buje (VK 2, f. 154), Vodnjan in Pulj (VK 8, f. 147–174v). 
Severno in severovzhodno zaledje sta v taki zvezi pred-
stavljali Gorica (VK 2a, f. 52) in Ljubljana (VK 1, f. 127v). 
Nekateri dobavitelji oz. prodajalci živine so izvirali iz 
Maiana (VK 2a, f. 23) v Furlaniji, dalje iz Benetk (VK 
4, f. 48), iz bližnje Pelestrine (VK 5, f. 59) ter iz Firenc 
(VK 2a, f. 50). Med prodajalci mesa sta se udejstvovala 
fl orentinski fi nančnik (VK 8, f. 158–169) in doseljenec iz 
Trsta (VK 2a, f. 77v). S kožami so kupčevali doseljenec 
iz Izole (VK 1, f. 164v), Firenc (VK 2a, f. 48, prim. NK 
14, f. 9v), prišlec s Cresa (Minotto, 1894, 6) iz Šibenika 
(Minotto, 1897–1898, 244). Priimek Carentanesius (NK 
1, f. 24; Mihelič, 1984a, št. 258) pri enem od prodajalcev 
kož morda nakazuje njegovo poreklo in iz severnega 
zaledja Istre. Med dobavitelji sira v Piran in Istro so bili 
tuji prišleci iz Trsta (VK 1, f. 29v–30), Benetk (VK 2a, 
f. 62v), Firenc (VK 1, f. 42v; CP II, št. 52, prim. listina 
1301, 14. 11., Piran; CP II, št. 2) ter s Cresa (Minotto, 
1894, 6) in iz Šibenika (VK 4, f. 70). Dobavitelji čebeljih 
proizvodov, medu in voska, so bili redno tujci iz krajev 
Umag, Brtonigla, Novigrad, po poreklu pa so se v te 
kraje doselili iz Izole (v Umag) (VK 6, f. 100), Sorbarja 
(v Brtoniglo) (VK 8, f. 66–66v), Buj (v Brtoniglo) (VK 8, 
f. 61v), Reke (v Novigrad) (VK 2, f. 83v). Četrtino do 
tretjine preskrbovalcev Pirana s tkaninami so sestavljali 
trgovci tujega porekla iz Caorla (NK 1, f. 38; Mihelič, 
1984a, št. 400), Furlanije (VK 2, f. 52v) ter Humina (VK 
2, f. 6), iz Benetk (NK 2, f. 21; Mihelič, 1986; št. 231, 
sl.) in Firenc (VK 4, f. 25), kot tudi iz Momjana (VK 1, f. 
163) in notranjosti Istre. Tudi dobra četrtina grosističnih 
kupcev in izvoznikov piranskega vina je bila tujcev. 
Precej je bilo med njimi Istranov iz krajev Trst (NK 14, 
f. 1v), Koper (VK 8, f. 140v), Izola (VK 2a, f. 52), Dvori 
(VK 6, f. 83v, prim. CP II, št. 73), Sv. Ivan (VK 2a, f. 25), 
Umag (VK 1, f. 80), Lovrečica (VK 1, f. 6v), Novigrad 
(VK 6, f. 102v), Poreč (VK 7, f. 149v), Momjan (VK 7, 
f. 48), Buje (VK 1, f. 164v), Grožnjan (VK 2a, f. 35v), 
Pazin (VK 6, f. 61v), Rovinj (VK 2a, f. 111v), Bale (VK 11, 
f. 55), Vodnjan (VK 11, f. 10v–11), Pulj (VK 1, f. 3v); iz 
Proseka (VK 1, f. 47) in Gorice (VK 6, f. 79v) na severu; 
iz Furlanije (VK 2a, f. 96v) in krajev Videm (VK 2, f. 4), 
Humin (VK 2, f. 198), Maiano (VK 2, f. 108), Conegliano 
(VK 4, f. 226); iz mest onstran Jadrana: Gradež (NK 
13, f. 17v; Mihelič, 2006, št. 185), Oglej (NK 2, f. 14v; 
Mihelič, 1986, št. 149), Marano (VK 1, f. 53), Carlino 
(VK 6, f. 85), Latisana (NK 13, f. 14v; Mihelič, 2006, 
št. 156), Caorle (VK 6, f. 188), iz Benetk (VK 1, f. 5v) in 
okoliških krajev Torcello (VK 1, f. 40), Mazzorbo (VK 11, 
f. 55), Murano (VK 2, f. 140v), Poveglia (VK 8, f. 218), 
Pelestrina (VK 2a, f. 31v), dalje iz krajev Padova (NK 13, 
f. 30; Mihelič, 2006, št. 297), Chioggia (VK 2, f. 199), 
Monselice (VK 1, f. 16v, prim. VK 1, f. 55), Verona (VK 
2a, f. 25), Ferrara (VK 8, f. 237v), Bologna (VK 1, f. 58), 
Rimini (VK 2a, f. 31v), Firence (VK 8, f. 54v) ter iz še bolj 
oddaljenih krajev Como (VK 2a, f. 60v), Milano (NK 13, 
f. 9; Mihelič, 2006, št. 95), Tortona (VK 2, f. 89v), Ser-
ravalle (VK 8, f. 173). Dalmatinsko obalo je v taki vlogi 
zastopal Dubrovnik (VK 1, f. 84). Delež tujcev je med 
odjemalci piranskega olja znašal slabo četrtino. Kupci 
35
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
olja so bili po svojem izvoru vezani na kraje: Milje (NK 
5, f. 5; Mihelič, 2009, 59, št. 58), Buje (VK 2, f. 61) in 
Oprtalj (VK 8, f. 212) v Istri, na bolj oddaljena furlanska 
Humin (VK 2, f. 130v) in S. Daniele (VK 4, f. 49, prim. 
VK 2, f. 5v), na Caorle (NK 2, f. 31v; Mihelič, 1986, št. 
354), Benetke (listina 1264, 18. 9., Benetke; CP I, št. 
116), Chioggio (listina 1264, 19. 9., Benetke; CP I, št. 
117), Padovo (VK 1, f. 22), Rimini (VK 4b, f. 140), Firen-
ce (NK 2, f. 28v; Mihelič, 1986, št. 297, prim. NK 2, f. 1; 
Mihelič, 1986, št. 1), od posebej omenjenih pokrajin pa 
na Furlanijo (VK 2, f. 130v) in Tridentinsko škofi jo (VK 5, 
f. 117v). Med kupci soli je bila približno polovica tujcev 
iz krajev Izola (NK 14, f. 5v), Koper (NK 14, f. 6), Milje 
(VK 8, f. 205v–206) v Istri, iz furlanskega Čedada (VK 8, 
f. 234), Vidma (NK 13, f. 13v; Mihelič, 2006, št. 145), 
iz Devina (VK 7, f. 30), Gradeža (Minotto, 1894, 253), 
Padove (VK 2a, f. 39) in Verone (VK 2a, f. 21). Poreklo 
trgovcev ob navedbi smeri njihovih potovanj nakazuje 
níti uvozne in izvozne trgovine Pirana, kakor tudi izvor 
tujega blaga, ki se je trošilo v Piranu, ter pot domačih 
proizvodnih presežkov, špekulativno pa tudi možnosti 
migrantskih tokov v in iz Pirana.
V notranji trgovini na drobno so bili prodajalci 
domačih oz. okoliških presežkov proizvodnje večinoma 
domačini, ustaljeni doseljenci in okoličani. Njihova 
slika variira glede na vrsto blaga. Četrtina prodajalcev 
manjših količin žita je prišla ali le izvirala iz drugih 
krajev: iz istrskih Trst (VK 1, f. 127), Milje (VK 2, f. 55v), 
Koper (VK 2a, f. 93), Izola (VK 2, f. 210), Pomjan (VK 
2a, f. 7v), Lopar (VK 1, f. 44), Popetre (VK 2a, f. 20v), Sv. 
Ivan (VK 1, f. 11v), Umag (VK 1, f. 18), Lovrečica (VK 
2a, f. 110), Momjan (VK 2, f. 32v), Buje (VK 1, f. 2v), 
Grožnjan (VK 2, f. 210v), Sovinjak (VK 2, f. 237), Buzet 
(VK 6, f. 205v),Vižinada (VK 2, f. 32v), Motovun (VK 2, 
f. 55v), Poreč (NK 13, f. 21; Mihelič, 2006, št. 217), Sve-
tvinćenat (VK 4, f. 4v), Barban (VK 2a, f. 11), Sv. Jakob (?) 
(VK 2a, f. 8v), pa tudi iz krajev onstran Tržaškega zaliva: 
Prosek (VK 1, f. 1v), Devin (VK 2, f. 178v), Tržič (VK 2, f. 
232), Gradež (VK 2a, f. 82), Portogruaro (VK 2, f. 221v), 
iz Furlanije (VK 7, f. 4) in krajev Ragogna (VK 2a, f. 111), 
Verona (VK 2a, f. 43v). Iz severovzhodnega zaledja Istre 
najdemo med njimi prišlece iz Gorice (VK 2, f. 191v), 
Pivke (VK 2a, f. 14) in Ljubljane (VK 2a, f. 11v). Našteti 
kraji nakazujejo izvor žita, ki je ob grosistični dobavi 
in proizvodnji domačega zaledja dopolnjevalo piransko 
žitno preskrbo. Poreklo tega žita ne odstopa od porekla 
žita, ki so ga dobavljali v Piran grosistični trgovci, a gre 
tu za manj oddaljene kraje, pri kaki četrtini moremo 
sklepati na slovansko poreklo. Tuje poreklo je pri pro-
dajalcih vina redko, vodi v druge istrske kraje, redko 
v severno in severovzhodno zaledje, v Furlanijo, prek 
Jadrana in v Dalmacijo. Podobno je s tujimi prodajalci 
olja, kjer ni prisotno severno in severovzhodno zaledje. 
Med prodajalci vina in olja je malo Slovanov. Med pro-
dajalci soli je znašal delež tujcev in tujih doseljencev 
skoraj tri četrtine. Številni so bili prišleci (solinarji) iz 
Kopra (NK 14, f. 5v) in Paga (VK 2a, f. 21v), posamezni 
prodajalci so bili iz Milj (VK 2, f. 236v), Izole (VK 2, 
f 42v) in Pulja (NK 6, f. 73; Mihelič, 2002, št. 574) v 
Istri, iz Vipave (VK 7, f. 30) v severovzhodnem zaledju, 
iz Zadra (NK 14, f. 6) in Dubrovnika (VK 2, f. 62) v 
Dalmaciji ter iz Chioggie (VK 2a, f. 39v), Ferrare (VK 8, 
f. 245) in Firenc (NK 13, f. 13v; Mihelič, 2006, št. 145) 
onstran Jadrana. Delež Slovanov med prodajalci soli je 
znašal sedmino. 
Slika odjemalcev predmetov notranje piranske me-
njave je pisana. Odjemalci žita so bili v veliki večini 
domačini, tujega porekla ni bila niti desetina kupcev 
žita. Večinoma je šlo za doseljence v Piran, prišli so 
iz Istre, iz severnega in severovzhodnega zaledja Istre, 
iz Furlanije, krajev onstran Jadrana in Dalmacije. Med 
kupci živine in živinorejskih dobrin so se ob domačinih 
pojavljali prišleci iz drugih istrskih krajev, iz furlanskih 
in nekaterih krajev onstran Jadrana, izjemno iz seve-
rovzhodnega zaledja Istre (npr. VK 6, f. 207, kupec iz 
Loža). Predstavljali so kako četrtino kupcev tovrstne 
robe, delež Slovanov pa ni znašal niti desetine odje-
malcev živinorejskih proizvodov. Osmina odjemalcev 
tkanin je bila tujega porekla iz drugih istrskih krajev, iz 
Furlanije, iz Benetk in nekaterih drugih krajev onstran 
Jadrana, eden kupcev je bil doseljenec iz Dubrovnika 
(VK 1, f. 61v). Med drobnimi potrošniki piranskega vina 
ni delež tujcev znašal niti desetine, bili pa so večinoma 
iz drugih istrskih krajev, posamezniki so bili iz severne-
ga zaledja Istre, iz Furlanije, krajev onstran Jadrana in 
Dalmacije (Mihelič, 1985, 92–141). 
Denarno poslovanje
Piransko denarno poslovanje (Mihelič, 1985, 
148–155) se je odvijalo v dveh oblikah: v grosistični 
izposoji potrebnih denarnih sredstev od zunaj in v 
drobnem posojanju denarja zasebnikom znotraj pi-
ranskega območja. Za nemoteno blagovno-denarno 
poslovanje je Piranu primanjkovalo denarja. Pirančani 
so najemali posojila od tujih kreditorjev. Del teh posojil 
se je prelival v trgovino, del je verjetno služil odplačilu 
grosističnih dobav žita za Piran, del pa se je porabil za 
vračilo prejšnjih posojil. Grosistični posojilodajalci, ki 
so preskrbovali Piran s potrebnim denarjem (po več tisoč 
liber letno), so bili navadno ugledni tujci. Med njimi so 
prevladovali Florentinci (Peršič, 1975, 138–148; 1977, 
12–18). Udarec, ki so ga proti sredi 14. stoletja utrpele 
nekatere fl orentinske družbe zaradi fi nanciranja strank 
v stoletni vojni, v Piranu ni bil očiten. Pirančanom so 
posojali večje vsote denarja tudi fi nančniki iz Furlanije, 
Benetk, Padove, Milana, Riminija, Carrare ter Trsta, 
Kopra, Umaga in Pulja v Istri. 
Na drobno so denar v Piranu posojali pooblaščeni 
komunalni izbranci ali uradniki – komorniki, sami grosi-
stični kreditorji Pirana, njihovi družabniki in uslužbenci 
ter številni drugi posamezniki. Tujega porekla je bila sko-
raj četrtina drobnih zasebnih posojevalcev posameznih 
manjših vsot denarja. Bili so iz ostale Istre: Trst (NK 13, f. 
36
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
38v; Mihelič, 2006, št. 352), Milje (NK 5, f. 8v; Mihelič, 
2009, 69, št. 106), Koper (VK 2a, f. 15), Izola (VK 10, f. 
10v), Dvori (VK 1, f. 114v, prim. CP II, št. 73), Sv. Ivan (VK 
2a, f. 57), Sipar (VK 4b, f. 143v), Umag (NK 13, f. 22v; 
Mihelič, 2006, št. 233), Lovrečica (VK 2a, f. 114), Poreč 
(VK 2a, f. 83v), Buje (VK 1, f. 56), Oprtalj (VK 4, f. 110), 
Buzet (VK 2, f. 35v), iz Furlanije (VK 2, f. 102v) in krajev: 
Čedad (VK 6, f. 29), Videm (VK 2a, f. 39), Tarčent (VK 4, 
f. 225v), Maiano (VK 2, f. 17v), S. Daniele (VK 2, f. 192, 
prim. VK 2, f. 5v), iz južnejših mest: Tržič (VK 2, f. 75), 
Gradež (VK 1, f. 11v, prim. VK 4, f. 191v), Portogruaro 
(VK 4b, f. 159v), Caorle (NK 1, f. 66v; Mihelič, 1984a, št. 
852, 853, prim. NK 1, f. 62; Mihelič, 1984a, št. 783), iz 
Benetk (VK 7. f. 114) in okolice: Burano (VK 1, f. 51terv), 
Mazzorbo (VK 4, f. 50v), Murano (VK 6, f. 68v), iz Pa-
dove (VK 11, f. 22v), Toskane (VK 1, f. 165v) in Firenc 
(NK 13, f. 6v; Mihelič, 2006, št. 67, prim. NK 13, f. 7; 
Mihelič, 2006, št. 71) ter mest Verona (VK 1, f. 23v, prim. 
VK 2a, f. 37), Como (VK 2, f. 165), Tortona (VK 2a, f. 16), 
Monselice (VK 4, f. 31v), Ferrara (VK 7, f. 165v, prim. 
CP II, št. 111), iz krajev v severnem in severovzhodnem 
zaledju Istre: Gorica (VK 2a, f. 20), Pivka (VK 6, f. 87v), 
Ljubljana (VK 6, f. 67v) in pokrajine Karentana (VK 2, f. 
75), od dalmatinskih mest se v taki zvezi omenja Šibenik 
(VK 5, f. 116v). 
Kmetijska dejavnost
Čeprav kmetijstvo (poljedelstvo in živinoreja) ne 
sodi med značilne mestne panoge, je v mediteranskih 
mestih, ki so – tako kot Piran – obvladovala tudi agrarno 
zaledje, imelo dokajšen pomen. Zato ne bo odveč, če si 
ogledamo tudi strukturo tujcev na tem področju. 
Na Piranskem so agrarno posest in iz nje izhajajoče 
dohodke uživale piranska komuna, več cerkvenih 
skupnosti in številni zasebniki. Več cerkvenih in laičnih 
tujih gospodov je posedovalo ali uživalo dohodke od 
širših območij na Piranskem: oglejski patriarhi (in po njih 
samostan v Beligni pri Ogleju (listina 1173, ?., ?., Oglej; 
CP I, št. 2) in samostan sv. Nikolaja z Lida v Benetkah 
(listina 1320, 12. 11., Koper; CP II, št. 41), momjanski 
gospodje, koprska družina de Castro (Pahor, 1981, 6)), 
istrski mejni grof (Gradivo, 1911, št. 217), tržaški (Gradi-
vo, 1906, št. 367; CDI, N. 636), koprski (Mihelič, 2005, 
97–125; CP II, št. 204, 205, 206) in novigrajski škof (Pa-
hor, 1981, 4–5), goriški grofje (Gradivo, 1928, št. 159), 
že omenjeni momjanski gospodje, Almerigotti (CP I, št. 
92), Bratti (listina 1329, 9. 7., Trst, CP II, št. 18 A; CDI, 
N. 636; VK 8, f. 80–80v), De Castri iz Kopra (Pahor, 
1981, 6), Dandoli (Gradivo, 1928, št. 159; Pahor, 1981, 
6) iz Benetk itd. Drobni posestniki agrarnih nepremičnin 
so bili večinoma domačini, a tudi ugledni tuji doseljen-
ci. Ti so med zasebnimi lastniki kmetijskih nepremičnin 
na Piranskem predstavljali desetino, po poreklu pa so 
izvirali iz drugih istrskih krajev: Trst (VK 2, f. 56), Milje 
(VK 2a, f. 102), Koper (VK 2a, f. 102v), Izola (VK 2a, f. 
116), Dvori (CP II, št. 73), Sv. Ivan (VK 2a, f. 78), Sipar 
(VK 2a, f. 87), Umag (VK 1, f. 125v), Sočerga (VK 4, f. 
203), Momjan (listina 1332, 10. 5., Piran), Buje (VK 4, 
f. 39), Grožnjan (VK 2, f. 88), Oprtalj (VK 4, f. 148), 
Motovun (VK 9, f. 102–102v), Buzet (VK 2, f. 130v), 
Sovinjak (VK 9, f. 91), iz severnega in severovzhodnega 
zaledja Istre: Gorica (VK 9, f. 96v), Prosek (VK 2a, f. 
5v), Rodik (VK 2, f. 176), Vipava (VK 8, f. 243v–244), 
Pivka (VK 1, f. 146), Ljubljana (VK 4b, f. 141), iz mest ob 
severozahodni obali Jadrana: Tržič (VK 8, f. 101v), Oglej 
(Monumenti, 1876, št. 309; VK 6, f. 178–178v), Gradež 
(NK 13, f. 17; Mihelič, 2006, št. 178), Caorle (NK 2, f. 
25v; Mihelič, 1986, št. 274), Portogruaro (VK 9, f. 52v), 
Treviso (VK 1, f. 117v), Benetke (VK 2, f. 213v), Padova 
(VK 2a, f. 10v), Chioggia (VK 1, f. 73v), Monselice (VK 
1, f. 55), iz Furlanije (VK 2, f. 88) in naselij: Krmin (VK 
2, f. 135v), Videm (VK 2, f. 182), Čedad (VK 2a, f. 113v), 
Humin (listina 1332, 26. 6., Piran), Maiano (VK 4b, f. 
177v), Ragogna (VK 4, f. 58v), iz drugih italijanskih 
krajev: Marostica (VK 4, f. 58v), Verona (VK 6, f. 215), 
Como (VK 2, f. 162v), Tortona (VK 8, f. 233), Firence 
(listina 1305, 13. 6., Piran; CP II, št. 14), Aquila (listina 
1332, 27. 11., Piran; CP II, št. 80), iz južnejših krajev 
obeh obal Jadrana: Šibenik (VK 1, f. 152), Dubrovnik 
(VK 2, f. 55v), Fano (VK 4, f. 199v), ter celo s Sardinije 
(VK 2a, f. 67, prim. VK 1, f. 16v). Delež Slovanov je 
bil med nosilci lastniških pravic v piranskem agrarnem 
zaledju zanemarljiv, znašal je kakšno dvajsetino. 
Podobno sliko moremo ugotoviti tudi iz lastništva 
nad živino (Mihelič, 1984b, 217–218). Kot lastniki živi-
ne se navadno omenjajo zasebniki. Piranska komuna je 
imela za potrebe ljudske vojske na razpolago določeno 
število konj. Tudi nekatere cerkvene skupnosti so za svo-
je potrebe razpolagale z lastno živino. Zasebni lastniki 
živine so bili večinoma domačini, vendar je delež tujih 
prišlecev med njimi znašal kar dobro četrtino. Bili so iz 
drugih istrskih krajev kot Trst (VK 11, f. 23v), Koper (VK 
1, f 5bis), Izola (VK 2a, f. 58v), Rožari (VK 2, f. 113), Po-
mjan (VK 1, f. 74), Popetre (VK 2, f. 120), Sipar (NK 10, 
f. 17; Mihelič, 2016, št. 281), Umag (VK 1, f. 133v–134), 
Lovrečica (VK 5, f. 76), Novigrad (VK 8, f. 149v), Sočer-
ga (VK 7, f. 140v–141), Momjan (VK 2a, f. 64), Buje (VK 
1, f. 150v), Brtonigla (VK 2, f. 99), Šalež (VK 4, f. 222), 
Rašpor (VK 1, f. 89), Oprtalj (VK 2a, f. 96v), Motovun 
(VK 11, f. 13v), Buzet (VK 1, f. 144v–145), Vižinada (VK 
8, f. 149v), Zamask (VK 4b, f. 216), Pazin (VK 2a, f. 27v), 
Žminj (VK 2a, f. 58), Svetvinćenat (VK 4, f. 92v), Labin 
(VK 4b, f. 179), Barban (VK 2, f. 181), Vodnjan (listina 
1294, 30. 10. Pulj; CP I, št. 218), Pulj (VK 2a, f. 52v), 
Sv. Mihael (?) (VK 1, f. 47), iz krajev Sobonje (VK 1, f. 
158v–159), Pasjak (VK 2, f. 75v), Reka (VK 1, f. 100), iz 
istrskega zaledja: Prosek (VK 2, f. 124v), Gorica (VK 2a, 
f. 52), Vipava (VK 2, f. 101v), Senožeče (VK 1, f. 82), 
Ljubljana (VK 1, f. 127v). Živino so imeli in se z njo 
ukvarjali prišleci iz Furlanije (VK 1, f. 42v), iz Humina 
(VK 2, f. 120v), Maiana (VK 2a, f. 23), iz nekaterih 
drugih italijanskih krajev, npr.: Pelestrina (VK 5, f. 59), 
Benetke (VK 4, f. 48), Verona (VK 2, f. 132), Firence (NK 
37
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
9, f. 1v–2; Mihelič, 2016, št. 5, 6, 7). Delež Slovanov, ki 
se omenjajo kot lastniki oz. oskrbniki živine, je znašal 
dobro sedmino.
Ribolov
V srednjeveškem Piranu je bogato dokumentirana 
tudi ribolovna dejavnost. Uporabna pravica za večji del 
ribiških lovišč pred Piranom v Strunjanu, Fažanu, Pa-
dernu, Sečovljah in pod Savudrijo je pripadala piranski 
komuni, nekaterim cerkvenim skupnostim (kapitlju Sv. 
Jurija v Piranu, morda cerkvi Sv. Lovrenca) in uglednim 
zasebnikom, v redkih primerih tujcem iz Benetk (listina 
258, 25. 5., Piran; CP I, št. 100) in Firenc (listina 1336, 
5. 3., Piran; CP II, št. 118). Dohodek od ribolova v svojih 
vodah (četrtino donosa ulova) je piranska komuna odda-
jala letno v zakup na javni dražbi, zakupniki pa so smeli 
pravico do ribolova (od mihaelovega 29. septembra do 
konca marca) oddajati izvajalcem v zakup. Ribiči, ki so 
ribarili v piranskih vodah, so bili večinoma domačini. 
Tujci iz Burana (VK 2, f. 205), Trevisa (VK 7, f. 149) in 
Kopra (VK 5, f. 155v–156) so med njimi predstavljali 
kako desetino (Mihelič, 1985, 31–38).
Solarstvo
Solna polja1 v Piranu so bila v Strunjanu, Fažanu in 
Sečovljah. Prve podatke o solinah v Piranu srečamo v 
drugi polovici 13. stoletja, pogostejši pa so po beneški 
osvojitvi Pirana 1283. Beneške težnje po monopolu v 
prometu s soljo so v drugi polovici 14. stoletja pripe-
ljale do omejitve solne proizvodnje in do maksimiranja 
letnega pridelka piranske soli s strani Benetk. Piranska 
komuna je od solin dobivala davek v višini sedmine sol-
nega pridelka. Davek je dajala na letni dražbi v zakup. 
Zasebni lastniki solin so bili zelo ugledni. Med njimi je 
bila zlasti aktivna iz Benetk priseljena družina Caviano, 
ki je trgovala s soljo in zakupovala komunalne dohodke 
od solin. Vlagala je v proizvodnjo soli in izgradnjo 
novih solnih obratov (VK 2a, f. 39v; CP II, št. 156). Med 
lastniki solin so prednjačili Pirančani. Delež tujcev iz 
Izole (VK 2, f. 245), Kopra (VK 2a, f. 22, prim. VK 2a, f. 
21v), Vidma (VK 6, f. 175, prim. VK 2, f. 33v), Benetk 
(listina 1258, 28. 5., Piran; CP I, št. 100), Padove (CP II, 
št. 157), Verone (VK 1, f. 141v) in Manfredonije (listina 
1278, 18. 10, Piran; CP I, št. 155) med posestniki solnih 
polj ni znašal niti desetine, delež Slovanov pa je bil 
med njimi zanemarljiv. Gradnjo solin so imeli pogosto v 
rokah doseljenci iz Kopra (VK 2a, f. 106v), Izole (CP II, 
št. 156), Paga (VK 2a, f. 106v), pa tudi iz Padove (CP II, 
št. 157) in Manfredonije (listina 1278, 18. 10., Piran; CP 
I, št. 155). Pridobivanje soli je bilo v rokah posameznih 
Izolanov (VK 8, f. 133), številnih Koprčanov (VK 2a, f. 
21v), nekaj Miljčanov (VK 7, f. 46) in posameznikov iz 
Momjana (VK 2, f. 25) in Pulja (VK 1, f. 124). Iz seve-
rovzhodnega zaledja je bil med najemniki solin prišlec 
iz Vipave (VK 7, f. 30). Iz obmorskih krajev vzhodne 
obale Jadrana in iz bolj oddaljenega Egejskega morja 
so prihajali v velikem številu solinarji s Paga (Mihelič, 
1985, 44), ki so na Piransko vpeljali nov način priprave 
solin, srečamo pa tudi posamezne doseljence iz Zadra 
(VK 7, f. 139), Dubrovnika (VK 1, f. 61v) in Soluna (VK 
8, f. 130). Italijansko stran so v vlogi solinarjev pred-
stavljali posamezni prišleci iz Chioggie (NK 13, f. 6v; 
Mihelič, 2006, št. 66), Padove (VK 2, f. 245), Ferrare 
(VK 8, f. 245), Manfredonije (listina 1278, 18. 10., Piran; 
CP I, št. 155) itd. Delež tujcev med graditelji solin in 
solinarji je znašal skoraj 70%. Na slovansko poreklo 
moremo sklepati iz imen kake sedmine delavcev, ki so 
se ukvarjali s solinami (Mihelič, 1985, 39–51).
VKLAPLJANJE OPAZNEJŠIH TUJCEV V PIRANSKO 
MESTNO SREDINO
Značilno ilustracijo integracije tujih doseljencev v 
mestno poslovno, družbeno in družabno okolje v Piranu 
omogočata zlasti dve družini, o katerih viri obravnava-
nega časa obsežno poročajo: fl orentinska družina Pero-
ni (Mihelič, 1980) in beneška družina Caviano (Mihelič, 
1986).2 Obe sta se premoženjsko in družbeno povzpeli, 
njuni člani so bili sprejeti v piranski veliki svet nazadnje 
pa sta se tudi družinsko povezali s poroko. 
V drugi polovici 13. stoletja sta se v Piran priselila 
Lapo in Gracius Peroni, sinova fl orentinskega poslov-
neža Rainerius-a. Pri vzponu v višjo družbo je bila 
pomembna družinska povezava. 1. junija 1282 se 
je Lapo v cerkvi Sv. Štefana poročil z Istrijo iz bogate 
piranske družine Apollonio (Mihelič, 2015). Brata sta se 
hitro uveljavila v poslovnem življenju v mestu: v Piran 
sta dobavljala žito, izvažala pa vino in olje. Poslovala 
sta s Toskano, Istro in Dalmacijo. Odprla sta prodajalno 
s toskanskim suknom, kožami iz zaledja in domačo 
soljo. Posojala sta denar. Dobiček sta nalagala v nepre-
mičnine. Postala sta ugledna piranska meščana, Lapo 
pa se je povzpel v vrste meščanskega vrhnjega sloja. V 
zakonu z Istrijo je imel tri sinove. 8. novembra 1327 
je dal zapisati oporoko. Za glavnega dediča je izbral 
vnuka Franciscus-a, ki pa naj bi po dedovem volilu 
svoji sestri Istriji izplačal veliko doto. Da je zmogel to 
fi nančno breme, se je poročil z Marchesino Caviano iz 
ene najbogatejših piranskih družin beneškega porekla in 
s pomočjo njene dote izplačal sestro in svaka. Lapo je 
umrl pred majem 1328, v poslovnem življenju pa sta ga 
nasledila sin Rainerius3 in vnuk Franciscus. 
1 Novejše obsežno delo o solinah z obsežno litaraturo: Bonin, 2016.
2 Znanih je precej primerov tujcev, ki so v Piranu zasedali visoke položaje; po podreditvi Pirana Benetkam so funkcijo podestata dosledno 
zasedali Benečani, pred tem pa so mestu načelovali drugi ugledni gospodje, npr. Momjanski (Darovec, 2016, 6).
3 Običaj tedanjega poimenovanja je narekoval, da ima (vsaj en) vnuk ime po dedu po očetovi liniji.
38
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
Prvi znani član družine Caviano, Benedictus je prišel 
v Piran nekje na prelomu 13. in 14. stoletja. Uveljavil se 
je kot kreditor, prodajalec žita, sukna in vina na kredit, 
imel je prodajalno, soline, fevd in desetine koprske 
škofi je ter hišo v ugledni piranski četrti Misana. Njegovi 
trije sinovi s Henglerado: poklicni trgovec Çaninus ter 
notarja Catarinus in Marcus so očetovo poslovanje 
večkratno presegli. Tudi oni so se družinsko povezali 
z omenjeno ugledno piransko družino Apollonio, iz 
katere je izhajala Çaninova žena, v to družino pa sta se 
poročili še dve Catarinovi hčerki. Rodbinsko povezavo 
pa so vzpostavili tudi s fl orentinsko družino Peroni 
kamor sta se poročila Çaninova hči Marchesina in eden 
Marcovih sinov. 
RAZISKOVALNI IZZIVI
Prikazana mikroštudija je lokalno omejena na mesto 
Piran. Pridobljeni podatki vabijo k primerjalnim raziska-
vam o mediteranskih mestih in prišlecih v njihovi sredi-
ni. Glede možnih primerjalnih pristopov odnosa mest 
do priseljencev in obratno ter vpliva priseljencev na 
mestno življenje so znotraj posameznega mesta možne 
primerjave udeležbe tujcev po strokah ter posameznih 
uglednih družin po njihovem vplivu in doseganju visokih 
javnih položajev. Navzven pa so možne komparativne 
raziskave med mediteranskimi mesti podobne velikosti. 
V konkretnem primeru Pirana bi bila privlačna primer-
java z manjšimi mesti, s katerimi je imel poslovne stike. 
Pokazala bi zrcalno sliko prisotnosti in vloge Pirančanov 
v teh mestih, po možnosti pa naj bi bila pridobljena na 
osnovi gradiva, podobnega piranskemu.
THE ECONOMIC ATTRACTIVENESS OF THE MEDIAEVAL PIRAN
FOR FOREIGN IMMIGRANTS
Darja MIHELIČ
Murnikova ulica 18, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: mihelic@zrc-sazu.si
 
SUMMARY
The structure of origin of foreigners who sojourned or lived in Piran before the mid-14th century reveals an 
interesting symmetry: the proportion of foreigners from other parts of Istria was equal to that of foreigners originating 
from Italian provinces. Amounting to 47% of Piran’s foreign population each, the two groups combined represented 
slightly over nine tenths. Newcomers from the northern and north-eastern hinterlands of Istria as well as those from 
the eastern Adriatic coast and its hinterland represented less than one fi fteenth of all foreigners in Piran. Making up 
3% of the newcomer population each, said two groups were numerically balanced as well. 
Owing to Venice’s hegemonic position, Venetians had a considerable sway in Piran; the majority of other new-
comers came from the neighbouring towns. Piran also maintained weaker but still notable ties with some other Istrian 
towns, and the other side of the Adriatic. 
Integration of foreigners into the town’s business community is evident from the structure of their presence in 
various economic activities in Piran. The economy of medieval urban settings was primarily based on non-agrarian 
activities, crafts and small trades, commerce, and money transactions. Mediterranean urban settings controlled the 
stretch of immediate hinterlands, where the local inhabitants engaged in agriculture and those in coastal towns also 
in fi sheries and salt production.
39
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
A characteristic illustration of how foreign newcomers were integrated into Piran’s business, societal and social 
environment is provided by two families: the Peroni family from Florence and the Caviano family from Venice. Both 
attained a material and social rise, with their members being admitted into the High Council of Piran and establishing 
ties with local families through marriages.
In regard to comparative approaches to investigating the mutual relationship between Mediterranean towns and 
newcomers and the infl uence that the latter had on the life in the urban setting, comparisons in a given town may be 
drawn in view of the participation of individual foreigners by trade and of individual distinguished families by their 
infl uence and high-ranking positions in society. From a broader perspective, however, comparative research may be 
conducted between Mediterranean towns of similar sizes. In the specifi c case of Piran, a comparison to smaller towns 
with which Piran maintained business contacts seems especially pertinent, as it would provide a mirror image of the 
presence and role played by Piran’s natives in them, an image that would, if possible, be obtained by drawing on 
materials similar to those found in Piran.
Keywords: medieval Piran, the originis of migrants in medieval Piran, integration of immigrants in the economy of 
Piran, family Peroni, family Caviano
VIRI IN LITERATURA
SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, izpostava Piran.
Listina – SI PAK PI 9.1 Notarske pergamentne listine.
NK – SI PAK PI 9, notarska knjiga (1, 2, 3, 5, 6, 9, 
13, 14).
VK – SI PAK PI 9, vicedominska knjiga (1, 2, 2a, 4, 
4b, 5, 6, 7, 8, 9, 11).
CDI – P. Kandler. Codice diplomatico istriano. Trie-
ste, Riva (riproduzione), 1986.
CP I – C. De Franceschi. Chartularium Piranense. 
Raccolta dei documenti medievali di Pirano. I (1062–
1300). AMSI 36, Parenzo, 1924.
CP II – C. De Franceschi. Chartularium Piranense. 
Raccolta dei documenti medievali di Pirano. II (1301–
1350). AMSI 43. Pola, Parenzo, 1931, št. 1–39, 19–96; 
AMSI 44. Pola, Parenzo, 1932, št. 40–65, 271–320; 
AMSI 45. Pola, Parenzo, 1933, št. 66–102, 255–320; 
AMSI 46. Pola, 1934, št. 103–153, 107–192; AMSI 47. 
Pola, Parenzo, 1935, št. 154–215, 123–230; AMSI 50. 
Pola, Parenzo, 1938, št. 1–21 (Aggiunte), 171–200.
Kos, F. (1906): Gradivo za zgodovino Slovencev v 
srednjem veku. Druga knjiga (l. 801–1000). Ljubljana, 
Leonova družba.
Kos, F. (1911): Gradivo za zgodovino Slovencev v 
srednjem veku. Tretja knjiga (l. 1001–1100). Ljubljana, 
Leonova družba.
Kos, F. & M. Kos (1928): Gradivo za zgodovino 
Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga (1201–1246). 
Ljubljana, Leonova družba.
Mihelič, D. (1984a): Najstarejša piranska notarska 
knjiga (1281–1287/89). Ljubljana, Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 
ZRC SAZU (Viri za zgodovino Slovencev, knjiga 7).
Mihelič, D. (1986): Piranska notarska knjiga. Drugi 
zvezek (1284–1288). Ljubljana, Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center 
SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa (Viri za zgodovi-
no Slovencev, knjiga 9).
Mihelič, D. (2002): Piranska notarska knjiga. Tretji 
zvezek (1289–1292). Ljubljana, Založba ZRC, Zgodo-
vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU (Thesaurus memo-
riae, Fontes 1).
Mihelič, D. (2006): Piranska notarska knjiga 
(1298–1317). Četrti zvezek. Ljubljana, Založba ZRC, 
Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU ((Thesaurus 
memoriae, Fontes 4).
40
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 1
Darja MIHELIČ: EKONOMSKA PRIVLAČNOST SREDNJEVEŠKEGA PIRANA ZA TUJE DOSELJENCE, 31–40
Mihelič, D. (2009): Piranske notarske knjige – Fra-
gmenti (1289–1305). Peti zvezek. Ljubljana, Založba 
ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU (The-
saurus memoriae, Fontes 7).
Mihelič, D. (2016): Piranske notarske knjige – Fra-
gmenti (1284–1296). Šesti zvezek. Ljubljana, Založba 
ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU (The-
saurus memoriae, Fontes 13).
Minotto, A. S. (1894): Documenta ad Forumjulii, 
Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia, AMSI 10. Pa-
renzo.
Minotto, A. S. (1896–1897): Documenta ad Forum-
julii, Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia, AMSI 12. 
Parenzo.
Minotto, A. S. (1897–1898): Documenta ad Forum-
julii, Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia, AMSI 13. 
Parenzo.
Monumenti (1876): Monumenti storici pubblicati 
dalla Deputazione Veneta di Storia Patria, vol. 1. Do-
cumenti 1. I Libri Commemoriali della Repubblica di 
Venezia. Regesti 1/2. Venezia 1876.
Bonin, F. (2016): Belo zlato krilatega leva. Razvoj 
severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. 
Piran, Pomorski muzej »Sergej Mašera«.
Bertoša, M. (1978): Neki povijesni i statistički podaci 
o demografskim kretanjima u Istri u XVI i XVII stoljeću, 
Radovi 11. Zagreb, Sveučilište u Zagrebu – Institut za 
hrvatsku povijest,103–129. 
Bertoša, M. (1986): Mletačka Istra u XVI i XVII sto-
ljeću. 2. Društvene strukture, populacija, gospodarstvo. 
Misao 5. Pula, Istarska naklada. 
Bertoša, M. (1995): Istra. Doba Venecije (XVI.–XVIII. 
stoljeće). Pula, Zavičajna naklada »Žakan Juri« (2. izdaja). 
Darovec, D. (1995): Poskus opredelitve problema-
tike naseljevanja Slovencev med Dragonjo in Mirno do 
17. stoletja in njen vpliv na oblikovanje slovenske etnič-
ne meje v Istri. Slovenci v Hrvaški. V: Kržišnik-Bukić, V. 
(ur.): Zbornik skupine avtorjev. Projekt Slovenci v pro-
storu nekdanje Jugoslavije izven Slovenije 1. Ljubljana, 
Inštitut za narodnostna vprašanja, 37–61.
Darovec, D. (2002): Slovensko-hrvatska etnička 
granica u Istri. Tabula 5. Časopis Filozofskog fakulteta 
u Puli, 121–142.
Darovec, D. (2016): Turpiter interfectus. The Sei-
gneurs of Momiano and Pietrapelosa in the Customary 
System of Confl ict Resolution in Thirteenth-century 
Istria. Acta Histriae 24, 1, 1–42.
Gestrin, F. (1965): Trgovina slovenskega zaledja s 
primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljublja-
na, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Dela 
15).
Ivetic, E. (1997): La popolazione dell'Istria nell'età 
moderna. Lineamenti evolutivi. Collana degli atti. Cen-
tro di ricerche storiche – Rovigno N. 15. Fiume, Unione 
Italiana; Trieste, Università Popolare; Rovigno, Centro di 
Ricerche Storiche.
Ivetic, E. (1999): L'Istria moderna. Un'introduzione 
ai secoli XVI – XVIII. Collana degli atti. Centro di ricer-
che storiche – Rovigno N. 17. Fiume, Unione Italiana; 
Trieste, Università Popolare; Rovigno, Centro di Ricer-
che Storiche.
Krivokapić, M., Perošević, N. (2016): Čuvanje i/ili 
gubljenje etnolingvističkog identiteta istarskih Crnogo-
raca. Acta Histriae 24, 3, 463–490.
Mihelič, D. (1980): Življenje in poslovanje nekaterih 
Peronijev v srednjeveškem Piranu. Kronika. Časopis za 
slovensko krajevno zgodovino 28, 1, 14–22.
Mihelič, D. (1984b): Agrarno gospodarstvo Pirana 
od 1280 do 1340. Zgodovinski časopis 38, 3, 193–224.
Mihelič, D. (1985): Neagrarno gospodarstvo Pirana 
od 1280 do 1340. Ljubljana, Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center 
SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa (Dela 27).
Mihelič, D. (1986): Življenje in poslovanje nekaterih 
Cavianijev v srednjeveškem Piranu, Kronika, Časopis za 
slovensko krajevno zgodovino 34, 3, 125–136.
Mihelič, D. (2005): Bog je najprej samemu sebi 
brado ustvaril. Spor med koprsko škofi jo in Pirančani 
za dajatev od pridelka olja (začetek 13. stoletja). V: Mi-
helič, D. (ur.): Ad fontes. Otorepčev zbornik. Ljubljana, 
Založba ZRC, ZRC SAZU, 97–125.
Mihelič, D. (2015): Apollonio: družina notarjev, 
videcominov, konzulov, sodnikov, prokuratorjev … Acta 
Histriae 23, 4, 631–654.
Pahor, M. (1981): Fevdalna posest na piranskem 
ozemlju do konca 13. stoletja, Kronika, Časopis za 
slovensko krajevno zgodovino 29, 1–8.
Peršič, J. (1975): Florentinec Franciscus Benzini, 
bankir v Piranu (1338–1348). Kronika, Časopis za slo-
vensko krajevno zgodovino 23, 3, 138–148.
Peršič, J. (1977): Družina fl orentinskih bankirjev 
Soldanieri in Piran. Kronika. Časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 25, 1, 12–18. 
Schiavuzzi, B. (1901): Cenni storici sull'etnografi a 
dell'Istria. AMSI 18, 1–2, 75–120. 
Vilfan, S. (1974a): Die mittelalterliche Stadt zwi-
schen Pannonien und der Nordadria. Binnen- und 
Küstenstädte im slowenischen Raum. V: Internationales 
kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1972, 4. 
Szombathely, Vas megye Tanácsa Művelődésügyi Osz-
tálya, 125–141. 
Vilfan, S. (1974b): Stadt und Adel. Ein Vergleich 
zwischen Küsten- und Binnenstädten zwischen der 
Oberen Adria und Pannonien. V: Die Stadt am Ausgang 
des Mittelalters. Linz, Österreichischer Arbeitskreis für 
Stadtgeschichtsforschung, 63–74. 
Vilfan, S. (1975): Tipologija srednjovjekovnih grado-
va Slovenije i etnička struktura njihovog stanovništva. 
Jugoslovenski istorijski časopis 14, 1–2, 19–27.