št. 1
»SLOVENKA«
Str. 3
Triglav.
Spisal idealist.
„Warum denn in die Ferne schweifen? Sieh', das Gute liegt so nah' !"
I.
V Gracu, v znaa«« hotein .Wien" 90 sedefi trije Slowad, vsi nriadi, vsi l«pi. Videl si jih ondi vs»k v«čer,
vedno za isto mizo in vedno na istih stoleh. Prišli so skupaj točno ob 7. uri ter odšli istotako skupaj točno ob V.IO. In kadar so prišli, zašumelo je mej natakarji : , Triglav"^ je tu ! — Sedeli pa so vedno tako, da so videli v prvo sobo tik veže ter mogli iz dalje namiga vati si s pikantnimi deklici, ki so hodile ukusno načičkane z velikimi, pisanimi, ilnatimi vrči po pivo ali pa z brušenimi steklenicami po vino za svojo gospodo. Tako je bilo pri mizi ^Triglava"" vedno dosti smehu in govorjenja.. In kako tudi ne V — „Triglav" je bil dvotipen, šaljiv in ljubezniv do vedno poredno se nasmihajočih modernih Heb, katerim se je nepopisno dobro zdelo, da so „doktorji" toli prijazni z njimi, preprostimi, slabo plačanimi, a mnogo trpečimi služkinjami. Kadar je zašel k »Triglavu" kak slovenski pomarančar ali kostanjar, nagromadil se je v hipu sredi mize izbor najlepših in najboljših, rdečih in rumenih naranč ter cel kup dišečega maronija. Potem pa se je začelo bombardiranje lepih deklet, ki so vrišče in hihitaje lovile po zraku leteče pomaranče in kostanje, pa ometavale koketno izbegovaje svoje napadovalce z lupinami in luščinami.
Seveda je tako idilično zabavanje veseljaškega »Triglava* vznemirilo in razkačilo marsikaterega filistra, ki je hotel v miru prebavljati svoje „ledice" ali „jetrca" tam v kotu za svojim „Abend-„Blattom" poleg vrčka piva. Nu, „Triglav" se ni brigal za godrnjače, nego se grohotal in ometaval veselo svojo pot.
O, ta mladina !
II.
In zopet so sedeli na svojih stoleh v hotelu „Wien". „Triglav'' se je prav vrnil z velikonočnih počitnic. Vse je ostalo pri starem : stoli, miza, natakarji, punice zvrči in s steklenicami, pomarančarji in kostanjarji, prijatelj Ciril, prijatelj Anton.., toda prijatelj Ivan je bil spremenjen popolnoma. Ni se smejal s tovarišema, ni se šalil 8 punicami, le jedva nasmihal se je, sicer pa molčal ter razmišljeno strmel v svojo caso.
„Pa kaj ti je zlomek ? ga je vprašal končno Ciril, širokopleč, visok mladenič lepe Rubensove glave in krasnih brk. „Že ves večer molčiš ! Ali imaš domotoije ?"
Ivan se je le melanholično nasmehnil, pa molče dvignil svojo kupo k ustom. Odgovoril ni ničesar.
„Vraga, menda vendar nisi zaljubljen ! ? — Boga mi, držiš se kakor Romeo, ko je moral zapustiti Julijo radi slavca !" se je norčeval Anton.
„Prosim, radi škrjanca !" je zinil Ivan.  „Sicer pa
— končno — slavec ali škrjanec — dejstvo je, da sem res zaljubljen !"
„Ah ! — Kaj ? -¦ Torej zaljubljen ? — Ha, ha, ha!
— Beži, beži ! f i^|)a zaljubljen ! — Za koliko tednov ? Pomisli vendar, kaj poreče Malči !"
Ivan pa je naslonil svojo kodravo glavo na roko' otožno se smehlja, pa molče čakal, da ga nehata oštevati ogorčena prijatelja. Potem pa je dejal :
,Vsak po svoje ! Tudi jaz bi dobil kedaj morda bogato krasotico, kakoršna je vama idejal. Nu, sedaj ne pustim Manice za ves svet, za žensko krasoto celega
str. 4
„S h O \ E N K A"
St. 1
¦ Gradca ! Manica mi je najlepša in najbogatejša; dasi nima ničesar. Njo hočem vzeti za ženo, le njo, zalsaj samo ,z
" Manico :l)om našel vso srečo"; -
¦   ,A če te zapusti tvoja'Manica ?" ga je naglo vprašal Tone. i  " ....      . ,Ali, to ni možno! Ona me ne...'  • '¦   ,fPa recimo : če te zapusti !•'
;Potem... potem... kaj vem V — menda zblaznim ! •— menda skočim v vodo, pod vlak, da se končam !' je odgovoril Ivan-, lica im so mu-zažarela in plave, sanjave oči so se mu zaiskrile. ...
Prijatelja pa sta se zagrohotala. •'»Oh, ti si bolan ! — ti nisi več- normalen ! — O, ' o, daleč si že padel! — Obžalujem te! ubožec!"
' In še dolgo sta se rogala Tone in ¦ Ciril svojemu tovarišu, ki pa je nelial braniti se ter ju je konečno le poslušal, kako se oženita onadva, praktična prijatelja... ¦ „Fuit Ilion, fuimus Troes... sedaj pa je minilo vse ! " Ne čudita^ se,- zakaj res je, da sem našel pretekle počitnice dekleta, katero ljubim resno in -premišljeno, katera ljubi i mene ! "
,Ali je lepaje vprašal Ciril. „Lepa? — Ne vem. Menda ne. Prijeten obrazek ima in blaga, plemenita in izobražena je... ah! — da bi | jo poznala vidva !"^
„Ali je bogata?" je poizvedoval Anton, zvijaje si novo cigareto.
„0 ničesar nima!' je odgovoril Ivan ter se nekam plaho ozrl po tovariših.
„Nič nima ! ? — In ti si zaljubljen... ah, beži ! —-ne bodi prismoda !' ga je zavrnil Anton. ,Zakaj pa? Kako si čuden!" ,Niti lepa, niti bogata... boga mi! — grozen ukus! Ne umejem te", se je odzval Ciril z rahlim zaničevanjem v tonu govora.
, .»Kaj me brigata lepota in bogastvo!-' se je branil Ivaij, ravnajo si svoje plave kodre. Bil je bled, vitek mladenič z jedva vidnimi brčičami. »Obojega ni treba i k sreči. Manica je učiteljica..."
.. ,0h, oh, učiteljica ! — emancipirana učiteljica !' je strmel Anton, glade si kratko rdečo brado. .Nosil je na-nosnik.
„.Ha, opuosti Ivan: ti si bedak !,' j,e dostavil Ciril, zavihniLbrke ter, izpraznil čašo. j,Kajpaboš z učiteljico?
¦ ¦ Kaj, li zna? Gospadinjiti ? Nič.! Kuhati? Nič! Samo na
„abecednik" se razume, sicer nič in nič ! Ne bodi t^epec ! Napihnjene beračice vendar pe boš jemal. Še celo krilo za po-rako.jej boš moral, kopiti sam! As čim? Hoj, pOr misli, pa ne bodi tolik idealist!" ,     .
«•Da, daj ti si slep idealist !" mu je pritegnil Ciril. ¦jDomišljuješ sij da. boš..mogel živeti ob sami Manični ljubezni, ob Manični srčni plemenitosti in jzobraženosti ! Kaj plemenitost !. Denar, to. je glavno za srečen zakon, zakaj ob krulečih- želodcih in scefranih ¦ rokavih — prokleto !.—: sß, neha vsa poezija." , ,.
„Tako je^ dobro si povedal !" pritrjeval je Tone in junaško pU.. »Zaljubljenost je neumnost. Hvala Bogu, da :  vsa-j tega ne pozaam !"..   .     , .
,Jaz tudi ne !": je-pritaknil naglo Ciril. - .To pa rečem",: je .nadaljeval Tone, „to pa rečem : če se bom kdaj ¦na.'s-.%si na kako babnico...."
„0-, prosim govp>ri,:,malo. finejše !', ga je karal Ivan. ¦i   , »... če bi s^,zmotil kdaj s kakim dekletom, morala 1)0 imeti lep.;pJ)raZj. kipn.o rast,  predvsem pa vsaj trideset tisočakov-!"*,f   v,-
¦,i.Takó jßv ||kó,-|e !-Brez lepote in brez denarja pa -ženske resno niti ne pogledam", je modroval Ciril ter gladil brke. . . .  . (Pride še).
st. -2
..S L O V E NK .V
Str. .3
Triglav.
Spisal idealist. (Dalje.)
III.
Ciril piše svojemu iirijatelju Ivanu
Predragi moj Ivane! Ko prečita.š to-le pismo do kraja, porečeš izvestno: ,brez načel je, nedoslediiež je ta Ciril." Toda — reci kar koli, samo ne zaničuj me, ne rogaj se mi ! — Ivo si pred štirimi meseci pravil v hotelu „Wien' o svoji Manici, moj Bog, kako sva se Ti smejala takrat s Tonetom 1 " Miluogo zalega sva zinila o ,,6m/sZ;/učiteljici", ki niti „'e/jT' ni. Nu. vsega, kar sva si mislila o Tebi, niti nisva mogla glasno povedati : bilo je prelnulo, preslabo ... O, kako bedasto sem govoril tedaj ! Prav tako, kakor slepec o barvali, ali rojen gluhec o — operah. Da, nič drugače. Zares, aroganten nevednež sem bil takrat ; nii, danes . . . ah, danes se ti pa izpovem iskreno
— a nikar me ne izdaj Tonetu ! ! - da sem zaljuliljen, srečno zaljul)]jen v dekleta, ki ni — čuj ! — niti lepo, nego samo prav prijetnega obrazka, in U ni — čudi se!
— niti bofjato, zakaj moja Franjica je -- strmi ! — tudi preprosta, naska iičileijica !  —
Hvala Bogu ! Sedaj sem Ti povedal. Težko mi je šlo iz peresa, verjemi ! —
Kako sem ,zagrešil" toliko ,nedoslednost'' ? — Poslušaj, povem Ti yse ! —
Moj oče je, kakor veš, nadučitelj v Logu na ti'o-razrcdnici ... to se pravi : naša šola je postala troraz-redna še-lc letos po veliki noci, ker je bilo za dva razreda- vsaj dvakrat preveč otrok. Oče in učitelj Š. sta torej dobila provizorično učiteljico v pomoč. Grozno sem bil radoveden, kako jo sprcjmo naši kmetje in kako sc izrazi o njej moj oče, ki je sicer blaga (lol)ričina, a v šoli sila oster in natančen mož. Nu. že mesec dnij po Franjicinem nastopu mi je sporočil, da je ,nova učiteljica jako ljubeznjivo in prikupljivo dekle, pa izvrstna učna moč." Pisal mi je, da ,.zna i z otroci i z ljudmi občevati tako, da imajo Franjico vsi radi" . . . Veš, da sem bil po takih vesteh še bolj radoveden, kakšna je učiteljica Franja. V svojih pismih na očeta sem često, navidezno le mimogrede, poprašal očeta, kaj gdč. Franjica i. t. d. ; a oče nii je odgovarjal vedno isto : da je prijazna punica, da so si vsi trije učitelji prav dobri kolegi, da jo i ima moja mati rada.... in take malenkosti, ali pa celo nič. —
Povelj sva ol)čevaIa : zato veš, kolik iiasprulnik ¦rosne zaljul)ljeiiosti sem bil, kako slabo mnenje soni imel o žonstvu sploh, o „učenih" damah pa šo posel)ej. Moj Bog, se li še spominjaš, kako smo nekoč modrovali o ..modernih peklenskih mukah"? — Bilo je prav tisti cas, ko smo citali duhovito satiro ,,4000-' v ..Lju1)ljan-skem Zvonu-' in tisti klasični, uprav Dantejevski prizor v predpeklu s pokorečim se doktorjem — ... Bujna domišljija Grkov je ustvarila grozne muke za kaznovanega Tantala, Sisifa, Pi-ometeja, za Danajide i. t. d. .. . fantazija dr. Ncvesokoga je bila menda še rafiniranejša ; nu. jaz sem menil tedaj, da l)i bila za hk^ najstrašnejša peklenska kazen, ako bi moral — vso večno večnost ! — poslušati sentimentalne, jokave, vzdihujoče ž/r.-A'e/Jt»'//i... Ti in Tone sta se mi smejala, meneča, da som zagrešil — zopet ! slab dovtip. Nii, prisegam ti pri ljul)ezni do svoje Fi-anje, da som govoril takrat čisto istino ! —
In danes ! Pondsli, že drugi teden pročitavam z navdušenjem, s svetim ognjem in najglobljim socutom : Bitrh der Lieder von Heiirich Heine.
Ah, prijatelj, to ti je knjiga pesnij,- ki menda nima para. Lirika, sama lirika, sentimentalna, jokava, vzdihujoča ... a vendar, vendar pristna, realistična ! Zdi se mi, kakor da sem jaz sam najiisal te divne posni . . da sem jaz sam tako le opeval svojo Franjo. Vse mi je pisano iz duše, iz srca . . . ah, vse, vso, colo lista zdrava ironija, ki potegne včasih skozi ta boliotni vrt neštevilnih rožic-pesnic liki rezki sever tja preko cvetočih livad . . . Zares, to je knjiga, v kateri sta se srečala kar dva umetnika : pesnik in slikar ter podala svotu delo .aere perennis' . . .
Pa kam sem zašel ! Pisati som liotcl o Franjici, pa ti modrujem o .,40'JO" in o Heincju ! Vidiš : .,das macht die Liebe so ganz allein-' . . . kakor se glasi dunajska popevka, resnična do mozga in tja doli do poslednjega stiha : ..'N'orliebte Leut' sind vimiinr g'sclieidt !" Frgo, i jaz lic I — (Pride še.)
Str. 2
.S L O V E N K A'
Št. 3
Triglav.
Spisal idealist. (Dalje.)
Sedaj pa kar na kratko ! — Doma so imeli še šolo, zakaj radi trgatve jo zapro skoro poldrugi mesec pozneje. Učiteljica je bila torej še v Logu. Dospel sem domov že v mraku. Po prisrčnem sprejemu od očeta in matere privezal sem si najprej nekoliko svojo lačno — — recimo — dušo, pokramljal z očetom o najnovejši politiki našega grofa in tvorničarja o kalamitotah v kraj-nem šolskem svetu in o tožbah doktorja (Irilja — to ti je kurijozen tepec in domišljavec, da l)i ga kar podkoval ! — mati mi je pravila o bratovi zaroki, o umrli fa-rovški kuliarici, pa o velikem zarodu — putke Črno-glavke ; — jaz sem povedal nekatere novosti in škandale iz Gradca, potem pa sem se odpravil k sosedovim.
O sosedovih sem Ti že često pripovedoval. Gospod Zupan je veletržec. Ima ti ogromno premoženje, veliko naobrazbo, kavalirski nastop, največji ugled, fino, sila gospodinjsko in izredno ljubeznivo soprogo in štiri hčerke. S starejšima sem se še igral ! Vedno zahajam v familijo; mej njimi in mej numi vladajo najintimnejše razmere. Vsi se imamo radi. Tu preživim večji del svojih počitnic. Z gospicami igram ali pojem s klavirjem, z gospo filo-zofujeva, z gospodom pa politikujeva....
Hitel sem torej k Zupanovim. Že na stopnjicah me je sprejela gospa ter me v triiimfu peljala v jedilno sobo. Tudi sem našel tso ostalo družino: Zupana, — Angelo, resolutno, jako duhovito dekle — Lucijo, slikovito lepo, tiho, skromno in preblago punico — Marto, čvrsto, rde-čelično in kakor mati sila marljivo punče — in Alarico, trinajstletno, živahno in ljubeznivo dekletce. Z vikom in krikom so me sprejeli :
„Halo, Ciril je že doma ! Sedaj se začne zopet življenje I"
Marta je stekla naglo k velikemu in finemu aristonu ondi na mizici v kotu za pečjo, da mu vstavi ,mojo' himno: »Bože, carja brani!" — gospa je tekla po buteljko vina, gospod pa me je vlekel za roko k sebi, češ :
„Ciril, ali si prinesel kaj novih dovtipovV —¦ Jaz ti vem pet imenitnih !"
Zupan ljubi namreč črez vse duhovite dovtipe, katere naliira povsod, potem pa krošnjari z njimi in mori, da bi človek včasih kar pobegnil ! O, to ti je vrl mož ! —
In tako sem pil, pel, govoril in šalil se, pravil Zupanu dovtip za dovtipom ves večer. Vsi smo bili izredno dobre volje.
»Ali si se že seznanil z gospico učiteljico V" me je vprašala na krat Angela. „Ne še."
,Uh, s to se boš razumel boljše, kakor z menoj". »Zakaj ?"
,Ker je blondinka in izgovarja celo r pravilno !• »Porednica ! — In ti V — ali ti ugaja gospica?" »O, pa še kak(') ! Vedno mora biti pri nas, kadar je svobodna".
,Ona je izvrstna pevka !" je pristavila Lucija.
»Krasen alt ima".
,In tamburico igra.... ah, divno. Ciril, divno!" mi je pripovedovala Marta.
»Da, prvi brač",-^je pritrdila Angela; »tudi me smo se ga že začela^adiitt. Kmalu l)orao imele cel orkester!"
»Imenitno! sem dejal,. „Jaz igram berde, oče i)a bisernico.. . takoj začnemo s skupnimi vajami."
In nastal je vrišč in vskiic nje kakor takrat, ko se podirali zidovi Jerilie. ((ip. To je jeden Zupanovih najslabših dovtipov !) —
Tedaj, pa je vstopila v salon visoka, bujnovička go-spica. Marica ji je stekla nasjiroti z viiskom : »Gospodična, Ciril je že prišel !" ter ji dobrikajočc ovila roke okoli jiasu
Predstavili so me. Ah, Bog, saj nisem nikdar bo-jazljivec — zlasti v ženski družbi ne, - - a tedaj se me je polastila neka razburjenost, neka plaliota, da sem se vedel nalik petošolcu.
Sedli smo za veliko okroglo mizo. Zupan je ponudil učiteljici cigareto in vzela jo je, sesvalkala jo mej dlanjo ter si jo vtaknila mej ustni. Oh, kako pikantno ! Kar naslikal bi jo bil tedaj tako komodno slonečo v visokem širokem stolu ! In tiste njene temno višnjeve oči, kako globoke, kako gorkozroče so se mi zdele ! V rokah pa me je nekaj ščegetalo, da bi ji bil najrajše segel v njene krasne, sila bujne, zlate lase ter se poigraval z njenima dolgima, po hrbtu tja doli preko pasu segajoči-ma kitama.
Jaz sem ji sedel vis-a-vis. Neprenehoma sem jo moral gledati. Govorila je po časi, malo s štajerskim dialektom, s polnim altom. Ah, ta Franjin alt ! Lepšega glasu še nisi čul ! (Sploh se mi zdi, da more moje dekle govoriti le z altom, kajti sopran mi je sila oduren ! In kaj misliš Ti V) Vedno in vedno se je obračala k meni ter me spraševala o tem in onem. Sila lahko je govoriti z njo, zakaj zanima se za v s c, čita v s e, kar ji pride pod roko, pa želi še vedno več novega zvedeti. Vidiš take le bi morale biti vse slovenske punice ! Žal da je večini celo literatura deveta briga !
Povedati moram še to, da ima Franjica jako fino, uprav svileno in kakor atlas belo polt. Usta ima sicer malo široka, a to me ne moti. Citai sem nekje, da so imele vse posebno duhovite in slavne ženske široka usta in bujne ustnice. Taka usta kažo baje tudi o izredni vročekivnosti in temperamentnosti. In prav taka mora biti moja ženka, zakaj ledene, puste, flegmatične bi ne maral za ves svet ! — Franjica pa ima tudi nepopisno krasne zobe, divno oblikovano bradico, maj lina ušesca in kipen vrata. Kadar se zasmeje, pokažeta se vedno dve jamici v njenih licih. Pa še to Ti moram pripomniti: roke ima klasične. To pa veš, da si ženske ne morem misliti brez fine, ozke, belopoltene ročice dolgih, koničastih prstov in rožnatih nohtov ! — Tudi noge ima, majhne !
Skoro do polnoči smo se zabavili. Potem pa sva se j poslovila od Zupanovih. Učiteljica stanuje v prvem nadstropju sosednje hiše. Spremil sem jo. Š« vso pot sva
st. 3
,S L 0 V E N K A-
Str. 3
kramljala, pa prestala celo četrtiuko pred vrati. Obljubiti sem ji moral, da ji uanosim polagoma vse svoje ruske in francoske romane. Grozno rada cita !
„Lahko noč in do svidenja!" je rekla končno, ko je udarila ura v stolpu že pol ene. „Zapomnite si, kaj se Vam sanja prvo noč v moji biv.ši postelji!''
,Kaj ? Vi ste spala v moji sobici?''
„Dil, skoro dva meseca. Ali Vam tega ni sporočil oče ? Nisem mogla dobiti drugje stanovanja. Torej le pazite na sanje; potem staviva v loterijo! Ha! ha!"
In stekla je okoli hiše smeje se nalik grlici ; jaz pa sem kolovratil domov ..
Zdi se mi, da trdi Schopenhauer, da vleče človeka neka tajna naravna sila, nekak instinkt k onemu bitju, ki je za njegovo srečo najsposobnejše. Ta sila vodi človeka od bitja do bitja, dok ne najde iz branega, edino pravega. In ko ga najde, potem je vse zaman : razločiti se ne moreta in ne smeta, sicer nista srečna nikdar povsem.. Vidiš, ta filozofska trditev mi je šinila v glavo na poti domov. Kakor bi treščdo v me, zazdelo se mi je, da me je instinkt dovedel prav do — cilja, da mi je I<'ranja neobhodno potrebna za popolno srečo, da morem in m o r a m ljubiti, samo njo . . .
Domov prišedši sem našel očeta pišočega. Sestavljal je — po svoji navadi sila vestno in lepo — šolsko kroniko, pa čakal na me Izpila sva še vsak kupico vina, pomenila se še o tem in onem ter legla spat.
Zaspal sem, kakor bi se bil nar kotiziral takoj. Utrujen sem bil od vožnje ; a vendar sem sanjal — sanjal vso noč neprenehoma. Vedno pa mi je švigala pred očmi kipna rast moje Franje, vedno sem videl njene krasne oči, njene jamice v licih, njene zlate, debele kite ter čul neprestano njen alt, njen divni alt...
Pozno sem vstal. Opravljaje in umivaje se, pa sem parkrat dejal — do duše prepričan, da govorim istino — : „Fant, izgubljen si ! Ti si zaljubljen — vse ne pomaga nič'. In resignirano sem si zavozljal svojo najlepšo kravato. Tedaj pa so se odprla gori na hodniku vrata in zagrmeli so po stopnjicah neoki-etni otročji koraki, vmes pa sejezačul učiteljičin glas: .Počasi! — lepo paroma l'In pričakal sem jo in govoril z njo dolgo... Pričakoval in pričakal, pa sem jo poslej vsak dan po štirikrat spremil jo vsak večer do doma od Zupanovih, pa si zatrjeval vsako jutro s cim dlje trdnejšim uverjenjem: ,Fant, iz.;ubljen si !" —
In potem se je razvijal in zavijal moj roman kar sam od sebe. Hodil sem za njo, kamorkoli je šla, spremljal jo, sedel vedno na njeni strani, pel, igral, tambural zmeraj le z njo, ki me ,e trpela rada. (Pride še).
Triglav.
Spisal idealist. (Dalje.)
Po preteku štirih tednov pa sem se na nekem izletu grozno prehladu, da me je bodlo na vseh straneh in da sem eno noč preležal nezavesten v vročici. Ostal sem deset dnij neprenehoma v postelji. Oh, to Ti je bil dolgčas ! — Nil, imel sem vedno poscte : sedaj Zupana, ki je prikrošnjaril z novimi — izjemoma vedno prav finimi — dovtipi, pa z buteljko vina ; včasiii Zupanko z ukuhanim sadjem, potem zopet vse štiri gospice s tortami in poticami. Največkrat pa je prišla Franja. Ob moji postelji je presedela cele ure ter me zabavala z vsem, kar ji je prišlo na misel. Kadar pa me je bolela glava, polagala mi je ceh) mrzle obkladke na čelo. Ah, tako skrbna, tako ljubeznjiva, tako srčkana je bila domene!
V mojem srcu pa je vrelo, kipelo ter sililo venkaj, kakor v ognjeniku^ ])redno bukne lava na dan. Moj Bog, strahovito sem trpel ! Rad bi ji bil povedal, da jo ljubim, resno, pošteno ljubim ... a upal se nisem. Stokrat sem
sklenil : danes se ji razodenem ; a ko je vstopila v sobo, zamrla mi je beseda uže na ustnicah.
Oh, Ti ne veš, kolik bojazljivec sem bil ! Sram me je danes tega.
In tako sem postal zopet — zdrav ; povedal ji pa vendar še nisem prav ničesar.
In znova so se začele tamburaške vaje, znova smo se igrali pri Zupanovih, znova smo peli, pili in dovtip-kovali, znova sem jo spremljal na dom, a zinil — zinil pa le še nisem besedice.
Tako pa je minilo zopet par tednov ; šola v Logu se jo zvršila .. .
Tisti dan, ko so dobili otroci spričevala, ostala je Franja na obedu pri nas. Oče ima namreč navado, da veli materi za ta dan, naj priredi majhno pojedino. Tudi učitelja je povabil, in ker je prišel slučajno še brat za pol dne domov, nas je bila pri kosilu prav prijetna družl)a.
Predno smo sedli za mizo, sta morala učiteljica in učitelj podpisati še šolsko kroniko, potem pa smo se lotili onega, kar so ustvarile umetniške roke kuhajoče matere.
P)ili smo vsi prav zidane volje !
Jaz pa sem ga precej pil, ker sem veliko govoril...
Kmalu po obedu se je odpravil brat ; do kolodvora sva ga spremila s Franjo. (3na je hotela ostati še dober teden v Logu, da zvrši gradivo tudi z Zupanovo Marico, katero je poučevala privatno.
Nazaj grede pa sem bil tak() razburjen, da nisem mogel govoriti. Pomisli, sam z dekletom na zapuščeni cesti, z dekletom, katerega ljubiš z vso zatajevano strastjo, z dekletom, ki je ljubeznjivo s teboj in ki tc v kratkem zapusti! — Pomish poleg tega še to, da sem prišel prav od .sijajnega 1 anketa", na katerem sem s patri-jotičnim ogn em praznil buteljke ! — Lahko si torej razlagaš, da sem liil podoben nabiti pištoli z nategnjenim petelinom.
..(iospod Ciril, zakaj molčite ?" me je vprašala nakrat ona, ko se je utrudila čebljati vedno le sama.
Priloga 19. št. »EDINOSTI"
Str. 2
,S L O V E N K A"
Št. 4
.Molčim V — Ali sem molčal? — Hm, mislil sem, j da govorim nepretrgoma!"
„Ha, ha !" se je zasmejala ; „menda govorite — monologe v mislih !"
„Da, v mislih... a, veste, gospodična... ne, ne, nočem, nočem ... Vi bi se mi smejali, rogali... !"
„Vam rogala ?" se je začudila. ,,Kakó ste čudni danes ! Ali ne občujeva že poldrugi mesec prav kakor dobra prijatelja ?"
„Da, res je. Toda — to je velika težava, da človek niti najboljšemu prijatelju ne more vsega povedati".
„Vsega ? — Torej imate na duši nekaj posebnega ! — Ali se tiče morda mene ?"
Postala je nekoliko in vrte na rami svoj rdeči solnčnik, gledala mi s svojimi milobnimi očmi zvedavo, zajedno pa nekam koketno v obraz. Šla je razogiava, da se je vetrec poigraval z njenimi zlatimi kodri ; v levici je nosila svoj širokrajni slamnik.
Ah, meni je bilo takrat tako mučno, da sem menil, ka obnorim ! Ko pa sera zazrl v njenih očeh, okoli njenih usten tisti napol koketni, napol ironični usmev, izgubil sem znova ves pogum.
„Molči, fant ! — Pameten bodi ! — Ona se ti zasmeje v obraz, če ji poveš, kaj čutiš !"
In molče sem šel dalje poleg nje.
Ona pa je silila jioslej v me : naj ji povem, naj bom iskren, naj ji zaupam, kakor sestri ! Čim bolj pa mi je prigovarjala, tem trdovratneje sem molčal, zakaj prav to mi je bilo novo dokazilo, da je Franja koketka, ki bi se rada smejala moji neumni zaljubljenosti. Zato pa sem začel tajiti, da ji imam sploh kaj važnega povedati, pa lagal, da ml dela bratova ženitev skrbi.
(Ona se jo delala, kakor da mi verjame. Pozneje pa mi je povedala, da je prav dobro vedela, da grdo lažem in da sem zaljubljen v njo preko svojih ušes.
O te ženske ! Oči ti imajo, da vidijo do dna moškega srca, in posluh, da spoznajo že iz tona tvojega glasu, kaj misliš, kaj čutiš in kaj namerjaš ? Zaman se jim prikrivamo moški : naše duše so za nje prozorne nalik steklu !)
In tako sva prišla mimo cerkve v vas in prav do njenega stanovanja. Že sem se hotel posloviti, ko je dejala nakrat :
,,.^0 imate čas? — Pojdite za pol urice z menoj... potem greva lahko sku])aj k Županovim !"
Še nikdar me ni povabila na svoje stanovanje. Tedaj sem šel prvič za njo. Grozno tesno mi je bilo pri srcu. Vedno in vedno je vpilo nekaj v meni: „Izgubljen si ! Beži ! Stoj !" jaz pa sem šel vendar-le za Franjo, ki me je peljala okoli ogla za hišo gori po stopnjicah do malih vrat, katere je odklenila z velikim starošegnim ključem. Vstopila sva najprej v majhno, temačno kuhinjo. Ondi je znova odklenila vrata in stopil sem v njeno sobico.
Naj ti jo popišem .., to svetišče moje boginje !
Prvo, kar sem ugledal, je bilo na steni sredi dveh kvadratnih oken obešeno zrcalo, okoli njega pa nešte-vilo različnih fotografij. Sredi sobice je stala miza, na
nji vaza z velikanskim šopkom cvetlic. Na levi vrat je stala nizka, skoro borna postelja, poleg nje pa nočna omarica s črnim - križem. V drugem kotu je stalo stojalce zastrto z višnjevim prtom (tu ima svojo kuhinjsko posodo !), vis-a-vis pa omara za toaleto. Na steni visi dvoje, troje svetniških podob, konci postelje — v izdolbini zidu — pa je aranžiran nekak domač altarček, pred katerim brli v rdeči, viseči lampici večna luč ...
Misliti si moreš, kako komično mi je bilo v duši, ko sem videl tisti črni križ, tisti altarček in tisto brlečo lampico I Vraga, take si nisem predstavljal „deviške sobice" . .. najmanj pa Franjine ! —
Ona pa je vrgla naglo solčnik in slamnik na postelj, stopila pred zrcalo ter si popravljala lase, katere je veter tako dražestno skuštral.
»Sedite, prosim !" je dejala.
Sedel sem. Na mizi so ležale zadnje številke ,.Po-potnika", ^.Slovenskega i\arođa^' in „Ljuhljan^hcga Zvona'' ; pod njimi pa sem našel duhovito knjigo Lavre Marholmove : Das Bui.h der Frauen .. .
To sem pregledoval, pa v zadregi molčal.
Tedaj jo pristopila k mizi Franja in, oprši se z obema rokama ob njo, nagnila glavo, pogledala mi po strani v obraz, pa, sklonivši se tako globoko k meni, da sem začutil sapo njenih ust dejala :
»Sedaj, gospod Ciril, mi morule ])ovedati, kar ste prej mislili o — meni ! •
Kri mi je hušknila v lici, pogledal sem ji naglo v oči, ki sta se upirali tako zapovedujoče v me, pa jecljal :
,0. nič, nič nisem mislil o Vas, gospodična!"
„Nič? - Zares wie?" je vprašala ona ter se me-lanhoHčno nasmehnila, ne da bi dvignila glavice od mene. „Nič niste mislili o menici — Hm! — ali mi morete dati na to svojo častno besedo?'
»Gospodična !' — Strmel sem. Tedaj sem imel čut, kakor miš, v katero gledajo oči mačke : bežati nimaš več moči... fasciniran si... izgubljen !
Resignirano sem povesil glavo in molčal. — Tako je minilo nekaj mučnih hipov. Ko pa sem dvignil nervozno trepetaje po vseh udih, svoj pogled, videl sera, da ima Franja — solzne oči Skočil sem pokonci.
»Gospodična — Franja ! Vi plakate ! Moj Bog, zakaj li?"
„Zakaj ? — Torej res ne veste zakaj?" meje vprašala očitajoče, skoro jezno. »Vi ne veste, kaj so govori že po vsej vasi ? — Vi ne veste, koliko moram prestajati radi večnega zbadanja Zupanovih... Angele in Lucije ?"
Zmajal sem z glavo.
»Ah, Vi ne veste!" je skoro vskriknila ona, v istera hipu pa zaihtela : „Ah, in jaz sera mislila, da. .."
Dalje ne vem. kaj se je zgodilo. Znašel sem se nakrat onstran mize... nakrat v objetju s Franjo, katero sem pollubljal in poljubljal...
O blaženi hipi, kakoršmh ne doživim menda nikdar več ! — Kako srečen, kakč) čist, kako blag sem bil tedaj !
Kako dolgo je trajala ta sreča, tudi ne vem. Samo
št. 4
,.S L O V E N K A"
Str. 3
to je resnica, da je potrkal nenadoma nekdo na duri. Jedva sva odskočila narazen, ko so se že odprla vrata in v sobico je prihrumela Marica z vikom :
,.(;ospodična, mama Vas prosijo, da pridete takoj
k nam!"--
Franja pravi, naj jo spiomim z vlakom do Z., kjer naj si kupim — mesto naočnikov nanesnik, ki je Daje elegantnejši in manj filisterski.
Vidiš, sedaj, ko sem njen, že začenja komandirati! O te ženske! — Pa kaj naj storim : ukloniti se moram...
Tako se je torej po dolgih ovinkih vendar razrešila moja zaljubljenost, ki uživa sedaj pravcate orgije. Franja ostane — radi mojih prošnja — še en teden dlje v Logu ; potem pa jo spremim prav domov.
Svojim sem že vse povedal. Oba sta zadovoljna, saj ljubita Franjo že kakor svojo hčerko. Zaročim se torej na njenem domu prav gotovo. Tudi Zupanovi vedo za najino razmerje ter je odobravajo. Če Bog da, napravim letos svoj doktorat in danes leto osorej bom že srečen mož svoje ^btraške učiteljice', ki niti »Upa' ni! Juhej ! —
Kakor vidim, sem Ti napisal mesto pisma kar celo \ knjigo. Nil, izpraznil sem svojo dušo človeku, ki z menoj sočustvuje. Nadejam se, da mojega zaupanja ne zlorabiš, saj sem spoštoval v Tebi vedno rahločutnega prijatelja. | Nadejam se pa tudi, da mi na previliki sreči čestitaš!
Zdrav ! — Tvoj odkritosrčni
Ciril.
(Zvršetek pride.) i
Triglav.
Spisal idealist. (Svršetek.)
(Ivan odgovarja C i ri 1 ii.) Prijatelj !
Iz dna svoje prijateljslce duše Ti čestitam, da si našel celo ljubezen ! Bog živi Tebe in gdč. Franjo ! Iz-vestno gledaš sedaj v življenje s povsem drugačnimi očmi, izvestno ima za Te sedaj ta svet povsem drugačno vrednost.
Življenje brez ljubezni, brez ženske je temen grob!
V naglici Ti sporočam, da sem sklenil nadaljevati svoje študije na Dunaju. Vzroka za ta sklep sta dva : prvič imam na dunajskem vseučilišču za svojo stroko \ße učnih sredstev — kar dve velikanski knjižnici! ^ drugič je prestavljen tja moj strijc, pri katerem bom imel i stanovanje i lirano . . .
Menda odpotujem že prihodnji teden.
Manica se je hotela pripravljati na izpit za meščanske šole. Nfi, izbil sem ji to misel iz glave, ('emu naj bi se trudila s tem ! Še eno leto, potem pa sva itak svoja. —
''"^ }ytt.mr mešćtiai • gKozao zabavljajo ratti mojega razmerja s to — „beraško šolraašterco". Že dvakrat so me skušali pregovoriti, da bi se ločil. Xu, zaman ! Namigovali so mi cel(), da dobim prav gotovo B—čičevo Jelico in — čuj ! — 40.000 gld. na i-oko, ali pa K—jevo Nežiko in trinadstropno hišo v Ljubljani. Jaz pa sem odklonil toliko prijaznost, dasi je i Jelica i Nežika lepša od moje Manice. Seveda tako izobražena in tako Idaga ni nobena ! —
Mnogo mi da opravila disertacija ; vendar — upam — jo zvršim vsaj prihodnjega meseca. To je prokleto delo ! —
Piši mi kmalu zopet, priporoči me g. očetu in. g, materi, ki me poznata po fotografiji ; gospodični Franji pa povej, ila me mora izvoliti na vsak način za svojega druga, ko jtojdemo k Vajini poroki ...
Na zdravje !--—
Tvoj iskreni
Ivan.
V.
(A n t o n i)iše I v a n u.) Dragi !
Sam vrag Te je menda zmotil, da si se zaletel na Dunaj ! Če si prebil v tem žalostnem „mestu j)enzijo-nistov" tri prav vesela leta v najini družbi, mogel bi bil ostati vsaj še poslednje ! Seveda — Ti si bil vedno grd egoist ; za prijatelja se nisi zmenil dosti. Zlasti od tedaj, ko si se zazijal tako noro v tisto svojo šolmašterco -^4
Priloga 25. št. »EDINOSTI"
Str. -2
,S L O V E N K A.
St.
bes jo pleiitaj ! — od tedaj ni bilo možno govoriti s Teboj pametne basede. Da, da, ženske so. krive, da so se razklenile vezi, ki so vezale tako trdno člane ,,7V/-(//«»¦«" ! O te ženske ! Takim le sentimeutalcem zmešajo možgane, kakor bi pihnil. Vi smešni slabiči! Upal sem, da se v počitnicah vendar še spametviješ ter da jo pustiš, ko se doigraš ; sedaj ])a vidim, da si neozdravljiv . . . Žal mi bode, če se boš moral kdaj še obupno spominjati besed svojega prijatelja, ki Ti pravi : vsakdo je tepec, ki sc zagleda v ul)ogo deklo, ki niti kramo ni ; v norišnico pa s tistim, ki se zaljubi v — einuiteipirano že-nišče a la Tvoja šolmašterca ! —
Nil, pa Tebi, ki si menda po naravi sentimentalna duša, bi .še vse odpustil; toda Ciril — Ciril! — Ta uboga para li zdihuje sedaj in menda celo pesnikuje ... ta nesrečnež ti je zaljubljen, kakor tisti maček v Jen-kovili poezijah... Lani se je še rogai Tebi, letos pa je sam še slabejši Boga mi, privoščil bi mu, da mu nastavi tista Franja prav kmalu take rogo, kakoršue nosi severni jelen ! — Zares ta Ciril je brez načel. Danes ti zabavlja crcz -ženske, jutri pa se že valja pred njimi v prahu. Ali jo to značaj V Prokleto zmotil sem se v njem ! — Najhujše je pa še to, da je postal soliden kakor prvi filister pod šentpeterskem zvonom v Ljubljani. V gostilni ne presedi nikdar cele ure in pije ti jedva dve kilavi čašici, pa hajdi, domov. Za nobeno zabavo ni. Uči se menda nepretrgoma : kadar pa ^^ne, pisari zaljubljenih pisem, dolgih 8 — 12 stranij. Grozno, kaj V — Pa veš, kaj še dela ? Stedi ti in štedi, ne privošči si prav nobenega priboljška. menda ceh'i strada, kakor Žid, samo da navarci desetak za desetakom. Torej popolen filister ! Vidiš, tako globoko jo padel ta - - „misogin" hinavski ! Ti, mislim, vsaj nisi tak pretiranecV
Zaman so vse moje besede, vse pregovarjanje ... še poslušati me noče, boži pred menoj, ali pa postaja aroganten. Prav sinoči mi je zabrusil v obraz : „Nikar ne pridiguj, ko prave, resnične ljubezni niti ne poznaš ! Saj nimaš nobene sodbe, kakšne so fine in izobražene ženske !" — Meni kaj takega ! Meni kaj takega ! Meni, ki sem imel vsaj že 15 ljubic, in kako finih ! — Seveda emancii)irane niso bile, — hvala Bogu ! — zakaj take-le šolmašterco bi ne maral niti za kratek čas .. .
Moj dogma je in ostane : ženska bodi možu le v zabavo ! /Mo pa se ne zavežem nikdar resno, zakaj vsake zabave se človek naveliča, ako je ne menja. Da pa se morda — iz praktičnih ozirov : denar, domača kuhinja, prišiti gumbi, red itd. — vendar-le kdaj oženim, tega mi ni očitati kakor nedoslednost : saj pri svoji ,,dogmi" i poslej ostanem, kakor tudi pri tem, da more biti moja žena le bitje, ki je izredno bogato, posebno lepo in neemancipirano ...
Dixi et salvavi. ..
Pišem Ti le zato, ker mi je dolgčas in da se nekoliko raztogotim nad Vama, nezvestima „Triglava-noma" ! —
Sedaj sem se lotil srečno praktika za IIL rigoroz. Živio konec ! —
Zdrav ! — Tvoj Tone.
VI.
(Ciril piše I v an u.) Predragi moj prijatelj !
Hvala Ti za ljubeznjivo pismo. \'edel sem, da najdem v Te])i sočutno dušo, ki me razume povsem. .\k» Bog da in sreča junaška, praznujeva danes osorej, že oba doktorja, poroki z najinima punicama !
Sporočiti pa Ti moram takoj, da se je „YV/glar" ])opolnoma razbil. Nič več ne hodim v hotel ,,Wien", kajti s Tonetom sem se spri prav do grda. ' Prenašal sem itak dovolj njegova zbadanja ie smešenja ; končno pa mi jo bilo vendar že vsega preveč. Povedal sem mu v zobe, da je tepec, ki o ljubezni — o resni in čisti ! — nima pojma, ter da človek, ki je vajen občevati le s točajkami, sobaricami, kasirkami, in služkinjami, da tak človek nima prava kritikovati vsega ženstva, najmanje pa izomikanega in odličnejšega. Njegovih zbadljivk : da bom moral sam kuhati, sam postiljati, pometati, sam pestovati in zibati, dočim bo moja .,beraška" milostiva, kateri bom moral kupiti celo krilo za poroko, čitala — romane leže na zofi, sem sit. Prepričan sem, da bo Franjica tudi vrla gospodinja ; če pa ne bo, ne briga to prav nikogar, razen mene. —
Ali ni tako V —
Tone je seveda osorno protestiral ; nu, z menoj se ne bo igral več. Sedaj presoja sam v „Wien ', jaz pa sem si izbral „Altdeutsche Wienhalle". — Tako je končal veseli „Triglav"- prav žalostno. —
Oče mi piše, da kanijo prirediti o bodočih počit-nicali v Logu narodno vese^co v korist ubogim šolskim otrokom. Idejo je sprožil g. Zupan in njegova gospa. Gospice hote z mojim in učiteljevim sodelovanjem uprizoriti celo neko veseloigro. Glavno ulogo dobiva jaz in Angela. Franjica bo pela dva samospeva, moj oče i)a nastopi prvikrat s tamburaškim zborom, ki se je po-j množil še z ekspeditorico in dvema Zupanovima komi-jema .. .
Sporoči gdč. Manici moj poklon in — zdravstvu) ! Kmalu odpiši !
Ves Tvoj
Ciri 1.
Mesto epiloga. Velecenjena gdč. urednica !
Tu se neha moja snov za izvirno novelo, zajeto naravnost iz resničnega življenja. Dostaviti mi je samo še to, da sta Ivan in Ciril že dnigo leto srečno oženjena. Prvi ima -celo že — sina. A Tone ?
Prav tisti dan, ko ste mi pisala dnigič, naj postanem sotrudnik „Slovenke", sem dobil brzojavko, da se je Tone — ustrelil. In zakaj? Zaljubil se je v nemško (!) guvernanto, ki ni bila niti lepa, niti bogata, najmanj pa - - zvesta . . . Goljufala ga je z njegovim kolegom — z Židom ! — ter se mu, ko ji je to strastno očital, vpričo velike družbe zakrohotala v lice. Tone se je na to opil ter se pod njenim oknom ustreUl .... Strašna romantika, kaj ? —
št. 5
„S L O V K N K A-
Str. 3
Kaj li mislita o njem jirijatelja Ciril in Ivan, ko j
se spominjata onega pogovora v hotelu „UVor' o „be- j
raški šolmašterci, ki niti lepa ni" V 1 — j
Ah, čuden je ta svet ! —