Družba prihodnosti bo...
... ali komunlzem all barbarstvo. Tako j« zapisal Karl Marx pred več kot sto letl. Z družbo prihodnosti )e nehote označll tucfi naš vsakdan. Morda je zato prav stota obletnica njegove smrti, ki smo jo obeležill 14. marca, priložnost, da se vpraiamo, kak-šen korak v alternativl med komunizmom in barbarstvom ubiramo danes, sa| je priho-dnost še vedno v naših rokah.
Kakršnokoli ugibanje o njej bi mejilo prej na futurologijo ali celo znanstveno fantasti-ko. Pomembnejša kot konkretna predstava o našem jutri. je kritična analiza in pretres da-našnjih družbenih razmer z materialistično dialektiko. ki pomeni tudi danes naše nene-hno srečevanje z Marxom in živost marksi-stične teorije
Zveza komunistov posveča komunistične-mu izobraževanju svojih članov veliko pozor-nost. Že tretje leto zapored organizira Mestni kornite ZKS Ljubljana štirimesečno politično šolo.
»Letošnjo pomiad obiskuje šolo že šesta generacija komunistov,« je dejal Jovo Laba-nac, vodja politične šole »Vsi udeleženci do zdaj so takšen način izobraževanja pohvalili Čeprav mu namenijo velik del svojega pro-stega časa. se zanimive razprave velikokrat podaljšajo pozno v noč- V 120 urah se bodo slušatelji spoznali s temelji marksizma. zna-čilnostmi njegove ustvarjalne uporabe v ju-goslovanskem delavskem gibanju. z medna-rodnimi odnosi in zunanjo politiko Jugoslavi-je, z družbenoekonomskimi odnosi in zuna-
njo politiko Jugoslavije, z družbenoekonom-skimi odnosi v naši samoupravni socialistični družbi. z uresničevanjem družbenopolitične-ga sistema v SFFU, z družbeno vlogo in idej-nimi temelji zveze komunistov v socialistični samoupravni družbi in še s čim. Poleg preda-vanj in razgovorav bodo udeležence šole obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Iz bežigrajskih osnovnih organizacij obiskuje politično šolo 51 članov ZKS. Neko delOvno popoldne smo jih obiskali in jih pobarali o aktualnosti marksistične teorije.
EDVARD KAŠEVEC, miličnik iz Postaje prometne milice Ljubljana-okolica: »Kdor želi delati v svoji osnovni organizaciji, mu znanje, pridobljeno na politični šoli. še kako koristi. Do zdaj smo obravnavali temelje marksizma, mene pa najbolj zanimajo teme, ki se dotikajo sedanjega trenutka. Čeprav prebijem tu kar lep del prostega časa. mi ni žal. Mislim, da je marksizem še vedno aktua-len. le da je prilagojen današnjemu trenutku in razvoju.«
VLADO JOVANOVIČ, organizator-progra-mer v Gradbenem podjetju Bežigrad »Prav na predavanjih o osnovah marksizma sem izvedel veliko novega rn zanimivega Všeč mi je način dela. Nismo navadni učenci, ki bi samo sedeli in poslušali. ampak lahko tudi sprašujemo. Tako najlaže povežemo temelje marksizma. z danajžnjimi družbenimi pro-blemi <¦
KATJA JERAJ, uslužbenka v Podjetju za PTT promet, tozd PTT servis: »Zaenkrat je
bilo vse, kar smo slišali v šoli. zelo zanimivo. in za tiste, s končano srednjo stopnjo izobra-zbe. skoraj malo pretežko. Marksizem je še vedno aktualen, saj nikoli ne moremo biti zadovoljni z obstoječo stvarnostjo Teorija nam nudi orodje prav za revolucionarno spreminianje sveta.
MARTIN VIRANT. tehnik v Zavodu za razi-skavo materiala in konstrukcij: »Izobraževa-n|e je zelo pomembno - ne le v mladosti, ampak vse življenje. Najbolj me zanima ra-zvoj našega samoupravljanja od Kardeljeve zamisli do današnjih razmer. Teoretično zna-nje, ki ga bom pridobil, mi bo zelo pomagalo in upam, da bom v osnovni organizaciji dobil tudi kakšno odgovornejšo zadolžitev. Najbplj me moti. da v praksi ne uresničujemo tistega, kar govorimo. Marksizem ima v sebi še vedno revolucionarno moč, samo če je prilagojen konkretnim razmeram, in če ga Ijudje poz-najo."
PAVLE ZGAGA, profesor filozofije in socio-logije in predavatelj na politifini šoli: »Bolj ko so družbeni odnosi zaostreni, bolj se Ijudje odzovejo na predavanja Temelje marksizma skušam osvetliti v preteklosti in jih prenesti tudi v sodobni čas. Naši razgovori ponavadi aktualizirajo teorijo Kdor začuti revolucio-narno ost marksKma, je to že pravo vodilo za njegovo praktično udejstvovanje. Bolje je ra-zlagati Ijudem z različno izobrazbeno stop-njo, saj osvetlijo iste probleme z različnih plati in življenjskih izkušenj.«
VIDA PETROVČIČ