NASLOV Omejitve daleč od rešitev stran 6 Leto XXXIII Št. 62 Murska Sobota, 22. oktobra 1981 CENA 8 DIN VESTNIK PROSENJAKOVCI Šola za znanje in sožitje Za dvojezično območje v soboški občini je bil letošnji občinski praznik še posebej slovesen in pomemben. V tem času so namreč slavili dve novi delovni zmagi — otvoritev novo urejenega mednarodnega mejnega prehoda pri Hodošu in slovesen prevzem nove centralne dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih. ,.Otroci, starši in učitelji krajevnih skupnosti Prosenjakovci, Hodoš in Križevci, ki obsegajo kar 11 narodnostno mešanih vasi, s to lepo, novo šolo tako dobivate novo potrdilo in jamstvo, da bomo tudi v prihodnje v naši socialistični samoupravni skupnosti dosledno uresničevali politiko sožitja, bratstva in enakopravnosti narodov in narodnosti. V tej prelepi sodobno opremljeni in funkcionalni šoli bodi prizadevni prosvetni delavci ob odličnih delovnih pogojih vzgajali učence slovenske in madžarske narodnosti, ki so doslej obiskovali pouk kar v šestih različnih šolah, v duhu sožitja, enakopravnosti, bratstva in spoštovanja, v duhu tovarištva in humanizma.” Tako je uvodoma podčrtal pomen nove šole slavnostni govornik — predsednik republiške komisije za narodnosti ih sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje Geza Bačič, ki je ob tej priložnosti spomnil tudi na težke preizkušnje dvojezičnega šolstva, na ne- tev lokacije za osrednjo dvojezično osnovno šolo tu v Prosenjakovcih so naletele na številne odpore in nasprotovanja v posameznih vaseh tega območja. Čeprav ni šlo za resne argumente, so mnogi posamezniki in skupine svoje ozke interese spretno skrivali pod plaščem nacionalnih interesov — kar je samo novi domači dokaz več o občutljivosti in nevarnosti nacionalizma in šovinizma. Seveda so danes vsi spori poravnani. Učenci in učitelji so tu v Prosenjakovcih dobili lep novi dom učenosti, mladinske delovne brigade so dokončale tako imenovano narodnostno cesto za prevoz otrok, za najmlajše pa že dokončujejo tudi novo šolo v Do-manjševcih. Po vseh teh preizkušnjah je dvojezično šolstvo postalo močnejša opora za uresničevanje enakopravnosti, bratstva in sožitja med Slovenci in Madžari.” V novi centralni dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih so vzgojnoizobraževalno delo zastavili tako, da si bodo učenci pridobili čimveč znanja in razvijali sožitje med Slovenci in Madžari, ki skupaj obiskujejo šolo. JOŽE GRAJ Z odgovornimi nalogami v prihodnost Akordi starih slovenskih glasbil in zvočil v izvedbi Mire in Matije Terlepa so bili uvod v osrednje slovesnost ob 28. prazniku občine Gornja Radgona na slavo-nostni seji delegatov skupščine občine Gornja Radgona in tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij, ki je bila v petek, poslednji dan letošnjih prireditev ob prazniku občine v domačem domu kulture. Že vse od 9. tega meseca so se v obmejnem mestu ob Muri vrstile številne prireditve v spomin na leto 1941, ko sta odšla v partizane prva borca iz teh krajev — Franček Pintarič in Jakob Vreča. Tokrat je praznovanje občinskega praznika potekalo v znamenju SLO in DS, delovni ljudje in občani pa so obenem obeležili še 150-le-tnico rojstva Frana Levstika. Po kulturnem uvodu so se na seji, ki so ji prisostvovali še predstavniki pobratene občine Mladenovac in Podravske Slatine, s katero gornjeradgonsko kmetijstvo neguje vse tesnejše in dohodkovno povezane stike, Udeležence slovesnosti ob otvoritvi dvojezične OŠ Prosenjakovci je najprej v obeh jezikih pozdravil ravnatelj nove šolo Jeno Kosa, ki se je v imenu učencev in učiteljev zahvalil za sredstva, ki jih je zanje vložila širša družbena skupnost, ter hkrati obljubil, da si bodo v novi šoli prizadevali za čim boljše rezultate in razvijali bratstvo ter sožitje med učenci slovenske in madžarske narodnosti. Zatem je prevzel besedo slavnostni govornik Geza Bačič, v kulturnem programu pa so nastopili učenci nove šole in osnovne šole iz Bajansenya na Madžarskem, mladi iz Prosenjakovce, člani kulturnega društva iz Motvarjevec in učiteljski pevski zbor iz Szombathelyja. (Foto: Albert Abraham) predstavili najmlajši-pioni-rji. Slavnostni govornik pa je bil Ferdo Matvoz, sekretar komiteja OK ZK Gornja Radgona. Po tem pa so občani in delovni ljudje občine Gornja Radgona proslavili še pomembno delovno zmago — otvoritev novih proizvodnih prostorov Mure, TOZD Moda v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni. Gre za največjo investicijo gornjerad- V okviru proslav praznika občine Gornja Radgona so v Crešnjevcih odprli nove proizvodne prostore TOZD Moda Gornja Radgona, ki posluje v okviru Mure iz Murske Sobote. Pridobitev je velika,- saj so delavci tako pridobili 3150 kvadratnih metrov delovnih prostorov, ki so sodobno opremljeni, kar bo omogočilo možnost doseganja še večjih delovnih uspehov. Foto: Drago Posavec gonskega združenega dela v preteklem stabilizacijskem obdobju, S to pomembno investicijo, ki je, veljala 130 milijonov dinarjev (od tega so v okviru DO Mura zbrali 60 odstotkov sredstev, ostalo pa je bila bančna udeležba) je ta, danes že skoraj 350-članski kolektiv pridobil 3.500 novih kvadratnih metrov delovnih površin, boljše pogoje za delo in sodobno opremo.- Prav v tem se kaže naravnanost gornjeradgon-skega gospodarstva — v plašmanu svojih izdelkov na tujem. Ta TOZD pa je bila že doslej na tem področju nadvse uspešna, novi proizvodni prostori, ki bodo omogočili povečanje proizvodnje kar za 80 odstotkov, pa njenim delavcem odpirajo še širše perspektive za vključitev v mednarodno delitev dela. Na otvoritveni slovesnosti je govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Pomurje tovariš Geza Bačič. . V. Paveo katere pojave nacionalizma in šovinizma, ko je moralo upravičenost dvojezičnega šolstva ugotavljati in zavarovati ustavno sodišče SRS. Pa tudi priprave na določi- Mesec oktober — mesec požarnega varstva Za varnost smo odgovorni vsi Čeprav so bili v zadnjem obdobju storjeni veliki napori za izboljšanje požarnega varstva v Pomurju, stanje še zdaleč ni tako, da bi z njim lahko bili zadovoljni. Dosedanji preventivni pregledi so namreč pokazali, da so nekatere organizacije združenega dela še vedno premalo storile za varnost pred požari, čeprav imamo zato sprejete predpise. Večina organizacij združenega dela sicer ima sprejete samoupravne aktes področja varstva pred požarom, vendarpa so ti vvečini primerov zastareli in pomanjkljivi, saj v njih niso konkretno opredeljeni požarnovarnostni ukrepi in odgovorne osebe. Pomanjkljivosti so ugotovljene tudi v prezaloženosti proizvodnih in skladiščnih prostorov z repromaterialom, polizdelki in gotovimi izdelki. Slabo so označene transportne poti, prehodi in zasilni izhodi. Ponekod so založeni gasilni aparati, zunanji in podtalni hidranti ter električne razdelilne omarice. Neredno izvajajo vzdrževanja električnih in plinskih instalacij ter strelovodnih napeljav. Nekontrolirano odlagajo razne gorljive in lahko vnetljive tekočine, neurejene so tudi deponije za odpadna olja. Pomanjkljiva pa je tudi opremljenost z gasilnimi sredstvi. Ugotovljeno je tudi, da večina organizacij združenega dela nima izdelanih varnostnih ocen požarne ogroženosti, na osnovi katerih bi morali nabavljati ustrezno gasilsko opremo in sredstva. Tudi pooblaščeni delavci, ki opravljajo naloge s področja varstva pred požari, v večini primerov nimajo ustrezne izobrazbe. Poleg tega pa je v večini delovnih organizacij zaposlen po en referent, ki opravlja strokovne naloge za vse TOZD, kar pomeni, da je preobremenjen. Dosedanji preventivni pregledi o stanju požarnega varstva so tudi pokazali, da so nekateri neposredni proizvajalci na delovnih mestih, nedisciplinirani, saj ne upoštevajo prepovedi kajenja in na neprimernih mestih odlagajo razne lahkovnetljive tekočine. To pa pomeni, da je premajhna obveščenost delavcev glede požarne varnosti, čeprav je bilo veliko storjenega na področju izobraževanja delavcev v okviru varstva pri delu, civilne zaščite in akcije Nič nas ne sme presenetiti. Res je sicer, da je bilo to izobraževanje delavcev s področja varstva pred požarom bolj splošne narave, ne pa konkretno, kot to zahteva specifičnost posamezne organizacije združenega dela. Svojega poslanstva ne opravljajo dovolj tudi gasilci v okoljih kjer delajo, čeprav so v gasilskih društvih izredno aktivni. Večina delovnih organizacij pa tudi nima organizirane in opremljene ustrezne gasilske enote, čeprav izpolnjujejo vse pogoje za njihovo organiziranje. Poleg organizacij združenega dela pa je stanje požarnega varstva nezadovoljivo tudi v stanovanjskih blokih, zlasti kleteh in na podstrešjih stanovanjskih hiš, so ugotavljali na nedavnem posvetovanju v Ljutomeru predstavniki gasilskih zvez, uprave notranjih zadev, dimnikarske službe in požarne inšpekcije. Zato bi morali več skrbi posvetiti tudi čiščenju podstrešij, shranjevanju plinskih jeklenk in kurilnega olja. Pomembno vlogo na področju požarnega varstva pa v zadnjem obdobju opravlja dimnikarska služba s pregledi kurilnih in dimnih naprav. Da bi se stanje na področju požarnega varstva v Pomurju izboljšalo in število požarov zmanjšalo, bi se morali v prihodnje bolj angažirati vsi, vsak na svojem delovnem mestu in v stanovanju, zlasti pa odgovorni dejavniki za požarno varnost. Samo na ta način se bo število požarov, ki iz leta v leto povzročajo veliko materialno škodo, zmanjšalo. Feri Maučec Podelili občinska družbena priznanja Tudi ob letošnjem prazniku delovnih ljudi in občanov občine Gornja Radgona so podelili občinska družbena priznanja, ki so jih tokrat prejeli: najvišje priznanje v občini — plaketo je prejela Anica Miholič, predmetna učiteljica in ravnateljica na gornjerad-gonski osnovni šoli, priznanje Dragutin Kolarič, Valter Horvat, Franc Pintarič, DO ,,Mura” iz Murske Sobote, osnovna šola Dr. Janko Slebinger in Gasilsko društvo Videm ob Ščavnici. Pohvale pa Roman Muhič, Marjan Sebjanič, Ivanka Kleemenčič, Zdravko Ravnikar in Jože Duh. aktualno posvetu Preko 100 tisoč Špancev je sodelovalo v nedavnem »protihatovskem pohodu« v Madridu. Jutri namerava španska komunistična partija predati vladi 500 tisoč podpisov, kar je ustavni pogoj za izvedbo referenduma, vendar s tem vlada še ni obvezna, da ga mora izvesti. Za referendum p vstopu Španije v NATO še zavzemajo tiidi socialisti. Kljub vsem prizadevanjem pa je že odločeno, da bodo na plenarnem zasedanju parlamenta 27. oktobra odločno sklepali ali naj Španija postane polnopravni 16. član NATO. Nobenih pogovorov s Palestinci Bivša ameriška predsednika Jimmy Carter in Gerald Ford sta vzbudila pravo senazacijo, ko sta pred dnevi izjavila, da ameriški interesi terjajo naglo urejanje palestinskega vprašanja in da bi se moral Washington v okviru tega odločiti za dialog s PLO. Ameriška vladaje odbila vsakrčno pomoč bivših predsednikov, neki visoki funkcionar Bele hiše pa je ob tem izjavil, da se ZDA ne bodo pogovarjale s palestinsko osvobodilno organizacijo vse dotlej, dokler ta ne prizna Izraelu pravice do obstoja in dokler se ne odreče terorizmu. Mnogi komentatorji v ZDA so ob tem mnenja, da zdajšnje rožljanje z orožjem in pošiljanje tankov in letal v Egipt. Sudan in Saudsko Arabijo, ne bo odpravilo glavne | nevarnosti, ki grozi ameriškim interesom. Opozarjajo, da | so vsi dogodki po vrsti v zadnjem času potekali na tem , območju tako, da očitno Washington nanje nima nika-I kršnega vpliva. Zamenjava v vrhu Četrti plenum CK Poljske združene delavske partije se je pretekli četrtek pričel z ostro kritiko zadnjih akcij sindikata Solidarnost. Prvi sekretar CK Kania je povedal, da gre pri sindikatu za kampanjo, kako onemogočiti vladne stabilizacijske ukrepe in kako prevzeti oblast v deželi. Poljska partija se je po kongresu ponovno znašla v hudi krizi in v razmerah, kakršne so bile pred izrednim kongresom. Vodstvo je izpostavljeno ostri kritiki zaradi premajhne odločnosti in počasnosti pri urejanju ne le gospodarskih vprašanj, temveč tudi vse nevarnejših političnih nasprotij; poleg tega prihaja do množičnega vračanja partijskih knjižic. Izredni 9. kongres je zares naletel na pozitiven odmev v poljski družbi. Zadnji plenum je potekal v občutljivem družbenem ozračju, ne le v državi, temveč tudi v sami partiji. Kritike je bilo deležno tudi najožje partijsko vodstvo, med najostrejše kritike pa sodi varšavski komite, ki partijskemu vodstvu očita omahljivost, nedoslednost, premalo odločnosti. Vse to naj bi po mnenju varšavskega komiteja ogrožalo sam obstoj partije in povečalo nezaupanje. Zadnji dan plenuma je dosedanji prvi sekretar CK PZDB Stanislaw Kania odstopil in na njegovo mesto so izvolili generala Wojcieha Jaruzelskega, poljskega premiera in obrambnega ministra. Jaruzelski je star 58 let. Lani, po odstopu Edwarda Giereka, je zavrnil položaj prvega sekretarja. Zadnje čase sodi med najbolj pribljubljene voditelje PZDP. Kaže, da izvolitev Jaruzelskega odkriva skrb vodilnih krogov Poljske, da bi bil na oblasti zmeren mož, ki pa zna v usodnih trenutkih tudi odločno ukrepati. Svarilo Libiji in Sudanu Afrika zaskrbljeno spremlja zaostrovanje odnosov B med sosednima državama — Sudanom in Libijo. Po | znanih dogodkih v Egiptu je čutiti v teh odnosih večjo prisotnost obeh supersil. Kenijski tisk je zadnje čase skrajno kritičen do li- I bijskega voditelja Gadafija za katerega trdijo, daje de- " loval v nasprotju s temeljnimi načeli organizacije afriške enotnosti, ko je pozival k strmoglavljenju novega egip- I tovskega vodstva in napovedoval, da bo sudanski voditelj I Nimeiri »drugi na vrsti za Sadatom.« (Na sudanskega " voditelja so doslej organizirali že devet neuspelih aten- _ tatov). Nimeiri je napovedal, da razmišlja o »povračilnem I udarcu« s pomočjo »samomorilskih komandosov«. Rekel je da namerava poslati te komandose v sam Tripolis, morda kar v hišo Moamerja el Gadafija. Kot je povedal, I jih bo izbral najmanj 10 tisoč izmed 100 tisoč začasno B zaposlenih Sudancev v Libiji. H ŠPANCI NASPROTUJEJO Španija seje uprla zahtevi ZDA, da bi vzpostavili »zračni most« med Ameriko in Bližnjim vzhodom prek ameriških vojaških oporišč na španskem ozemlju. Tega zračnega mosta pa ZDA ne bi mogle vzpostaviti, kot menijo Spanci, niti v primeru, če bi pa evropski celini prišlo do krize. Španski zunanji minister Perez Llorca je v zvezi s tem izjavil, da smo Španiji pripada pravica, da odloči o uporabi špansko-ameriških oporišč za morebitne spopade na evropskem območju, prav tako samo Španija odloča o možnosti, da bi navezali vojaški zračni most prek te države med ZDA in Bližnjim vzhodom, če bi prišlo do krize. Llorca je tudi dejal, da Španija in ZDA ne gledata enako na krizo na Bližnjem vhodu. (Tanjug) NEW YORK — Varnostni svet OZN bodo prihodnje leto sestavljale Francija, Kitajska, ZDA, ZSSR in Velika Britanija kot stalne članice in Gvajana, Irska, Japonska, Jordanija, Panama, Poljska, Španija, Togo, Uganda in Zaire kot nestalne članice. MOSKVA — V Moskvi so uradno potrdili, da bo Leonid Brežnjev 23. in 24. novembra obiskal Bonn. BEJRUT — List As Sark je objavil vest, da v pristanišču Latakija čakata dve sirski oklepni brigadi v polni pripravljenosti za takojšnjo pomoč Libiji. j ATENE — Večina od sedem milijonov grških volivcev je v nedeljo oddalo svoje glasove socialistično vsegrško gibanje PASOK, ki je tako 174 od 300 poslanskih mest. Nova vlada napoveduje reforme. KOBLENZ — Zaho-dnonemški kancler Schmidt je bil teden dni v bolnišnici kjer so mu vgradili spodbujevalec srčnih utripov. BUKAREŠTA — V Romuniji so uvedli zakonsko regulirano preskrbo s kruhom, moko in žitaricami. Prepovedana je tudi kakršnakoli privatna trgovina s kruhom ali žitaricami. S tem naj bi se izognili uvozu žitaric. TEHERAN — Veliko neurje v Ormuški ožini je pred dnevi potopilo 50 ribiških ladjic v katerih je bilo okoli 500 ljudi. MOSKVA — V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da je Sovjetska zveza Kitajska ponudila obnovitev pogajanj o normalizaciji odnosov in o spomin mejnih vprašanjih. Vest o tem je potrdil tudi Peking. Strategija dohitevanja in prehitevanja ga oceana. Sovjetska flota v Indijskem oceanu je sestavljena iz ladjevja, ki pripada črnomorskemu in delu tihoo-ceanskega vojnega ladjev-jak. V tem sestavu je tudi letalonosilka »Minsk« z 25 letali za vertikalni vzlet, okrog 20 protipodmomični-mi helikopterji, dvema raket nima križarkama, šestimi rušilci in nekaterimi manjšimi vojnimi in pomožnimi plovnimi objekti. Sovjetska zveza si prizadeva. da bi se nekdanja občasna prisotnost na posameznih območjih tega dela sveta spremenila v stalno navzočnost, s stalnimi bazami in sidrišči. Takšne baze ima sedaj SZ v Južnem Jemenu, Mozambiku in v Etiopiji. Za SZ je izrednega pomena baza v južnojemen-skem Adenu ter na otoku Poleg tega sovjetske vojne ladje lahko pristajajo v dveh indijskih pristaniščih: Viša-kapatman in Vizianagaram, v Bangladešu pa v pristanišču Čitagong. Indijska vojska je pred kratkim zgradila sodobno bazo na dveh otokih. ki sta od Burme oddaljena 650 od Indonezije pa samo 150 kilometrov. Te baze so izrednega pomena, saj kontrolirajo vodne poti proti Japonski, onemogočajo pa tudi vdor ameriškega sedmega ladjevja v Indijski ocean. Američani se boje, da bodo te baze prišle pod sovjetsko kontrolo. Do leta 1980 je sovjetska mornarica koristila tudi singapursko pristanišče prepoved velja sicer samo za vojne ladje, toda trgovske ladje so čestokrat v pomoč vojnim ladjam. SZ ima tudi sidrišče pred Sejšelskimi otoki, ha Mavriciusu in v Malgaški republiki pred vzhodnoafriško obalo in na arhipelagu Chagos. Blizu otoka Diego Garcia ameriški desantni nosilec helikopterjev tipa »tarawa«. Ocenjujejo, da ima Zahod še vedno vojaško prednost na območju Indijskega oceana. Po številu bojnih ladij je SZ enako močna kot ZDA, nima pa na tem območju velikih letalonosilk. Sovjetska zveza nado-mestuje ta primanjkljaj z zelo ugodno geostrateško pozicijo svojih sil v Afganistanu. Francija ima svoje baze v Džibutiju, in tako kontrolira dohode sovjetskih baz v Etiopiji. Velika Britanija je v tem delu sveta bolj kot ne samo simbolično prisotna. Svojo letalsko bazo imajo v Omanu, da lahko kontrolirajo hormoško ožino. Bazo imajo tudi na otoku Gan v maledivijskem otočju. S štirimi bojnimi ladjami je v tihooceanskem območju prisotna tudi ZR Nemčija. Indijski ocean je pomembna postavka v ameri-ško-sovjetski atomski strategiji: podmornice obeh supersil so opremljene z atomskimi izstrelki. Ameriške podmornice z raketami tipa »polaris« in »poseidon« z dometom 4600 kilometrov »kontrolirajo« južni del Sovjetske zveze vse do črte Kijev —Kujbišev — Barnaul. Te podmornice imajo svojo bazo v pristanišču Diego Garcia, kjer je tudi center vesoljskih balistično vodenih raket. Dve leti je od (ega, ko so javnosti prvič pokazali prvo do dvanajstih novih ameriških atomskih podmornic tipa »ohio«. Vsaka od teh podmornic bo nosila 24 raket »trident« z dometom do 4000 kilometrov. Izdelava teh podmornic naj bi bila končana do leta 1983, kot so navajali v Pentagonu. Če bo tako, potem bo atomska moč ZDA znatno porasla. Vrlina teh podmornic je v tem, ker so zelo tihe, in tako bolj »skrite« pred sovražnimi letali in ladjami. Imajo pa tudi velik akcijski obseg. Ocenjevalci strategije dohitevanja in prehitevanja so mnenja (na Zahodu seveda), da so te podmornice Sovjetsko zvezo vojaško spodbudile za poseg v Afganistanu, kajti s teh podmornic, če pridejo v Indijski ocean, dosežejo vse strateške točke v Sovjetski zvezi. Za Sovjetsko zvezo pa je v letalskih bazah Herat in Kindahar v Afganistanu ponovno pridobljena prednost, saj so se za kakšnih tisoč kilometrov približali območju Indijskega oceana, kar je za izvidniška in proti-podmornična letala velikega pomena. STRAN 2 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 aktualno doma Pridelovanje hrane ni samo Pričeti je treba „zgoraj” Odločitev zvezne komisije za gospodarsko stabilizacijo, da se mora rast zveznega proračuna v prihodnjem letu gibati v okviru rasti nominalnega družbenega proizvoda (največ 23 odstotkov) pomeni, da naj nam noge prihodnje leto ne bi gledale izpod odeje, ali z drugimi besedami povedano: naše obveznosti ne morejo nastajati na račun denarja, ki ga še nismo zaslužili. Takšna odločitev naj bi preprečila ponovitev lanskoletnih proračunskih debat in škripcev, ko smo bili prisiljeni sprejeti to, kar je bilo predlagano v velikih željah, mimo dohodkovne vzdržljivosti celotne jugoslovanske družbe. Takšen dogovor sedaj nalaga pristojnim telesom, da določijo prednosti, da ugotovijo, kje in koliko moramo zmanjšati izdatke, pa naj gre za vojsko, borčevsko zaščito, za manj razvite ali za zvezno administracijo. Praktično bo treba do skrajne meje, kolikor je le mogoče, skrčiti obseg zveznega proračuna, kar bo ustvarilo tudi možnosti za stabilnejša gibanja v vsem gospodarstvu. Negospodarska vlaganja lahko na primer še bolj omejimo, saj smo med tako imenovane »življenjske funkcije federacije« šteli tudi marsikaj, kar za državo ni strateško pomembno. S političnim dogovorom bo treba torej zmanjšati razhodke federacije, pri tem pa — kot že rečeno — sredstva za ljudsko obrambo, ki skupaj z invalidsko-borčevsko zaščito in s sredstvi za razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo znašajo 89 odstotkov celotnega proračuna. Glede invalidsko-borčevske zaščite je bilo rečeno, da politika do' borcev in njihove zaščite sploh ni problem, morda pa bi le kazalo prenesti to skrb na republike in pokrajini; ker bi to prispevalo k smotrnosti in krepitvi nadzora. V zvezni komisiji za gospodarsko stabilizacijo so opozorili tudi na nevarnost napačne predstave o stabilizacijskem obnašanju zveznega proračuna na ta način, da bi prenesli nekatere obveznosti na republike in pokrajine, splošna poraba pa se ne bi nič zmanjšala. S takšnim zgledom na vrhu bomo verjetno lažje zahtevali enako obnašanje tudi drugod. V gospodarski stabilizaciji namreč ne bi smelo biti privilegiranih in tistih, ki naj zategujejo pasove. BEOGRAD — Iz kragujevške Crvene zastave je prišla vest, da bodo te dni pričeli prodajati avtomobile na kredit, ki naj bi znašal 50 odst, tovarniške cene. Rok odplačila bo predvidoma 30 mesecev. NOVA GORICA — V nedeljo so odprli novi mednarodni mejni prehod Vrtojba — Standrež. Otvoritvi sta prisostvovala tudi naš sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zuna-nmji minister Emilio Colombo. Ko bo prehod tudi z naše strani dokončno urejen, bo to najmodernejši mejni prehod v Evropi. ORMOŽ — V skladišču oromoške tovarne sladkorja imajo spravljenih že blizu 6500 vagonov sladkorne pese. Pobiranje pese so pospešili tako, da so v delo vključili pet novih kombajnov, ki so jih uvozili iz Sovjetske zveze, delajo pa tudi ponoči. BEOGRAD — Zvezni sekretar za finance Kostič je v zvezi z govoricami o* uvedbi takse za prehod čez mejo izjavil, da zvezni izvršni svet sam nima nobenih pravnih možnosti za sprejem takšne odločitve, temveč je uvedba takse zadeva zvezne skupščine. O ZLATEM TELETU PO NASE Zdravnik Rajko Medenica živeč sicer v Ženevi, kije pred Meseci polnil časopisne stolp-Ce predvsem v hrvaških časo-Pisih zaradi tega, ker je bil 2apleten v afero o nerealnih računih, ki jih je dobivalo naše socialno zavarovanje za Pravljenje naših državljanov v Švici, je postal še enkrat Predmet javnih razprav. Služba družbenega knjigo-v°dstva v Dubrovniku je Ugotovila, da sta mu dve dubrovniški banki v letih ‘977 in 1980 odobrili šest Posojil za gradnjo hiše v bližini Dubrovnika, in sicer v Pesku 11,067.200,00 dinarjev! Medenica je v Moluntu pri Dubrovniku zgradil hišo, ve-hho 275,66 kvadratnih mehov. Predračunska vrednost gradnje je znašala 1’181.359,00 dinarjev. Kako torej je mogel posojilojema-,ec Medenica dobiti stanor Vanjski kredit v desetkrat Večjem znesku? Očitno pri vsem tem nekaj rii bilo v redu: ali se je med gradnjo spremenila velikost objekta, ali pa posojil niso odobravali na realno vrednost, kar pomeni, da niso bila koriščena namensko. Kreditorji so bili Dubrovniška banka s petimi krediti v znesku nekaj nad 8 milijonov in zagrebška Jugobanka s tremi milijoni dinarjev. Občanom, ki so sicer vedeli za višino posojila, ni šlo v glavo, kakšen poslovni ali drugačen ‘interes vodi banko, da odobri posamezniku tolikšno posojilo, ko pa je bilo znano, da mnogi drugi občani niso mogli dobiti 300 ali 400 tisoč dinarjev posojila, da bi si zgradili streho nad glavo, Čeprav smo v naši republiki v preteklih letih sprejeli več zakonov s področja kmetijstva — od zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o združevanju kmetov, starostnem zavarovanju, preživninskem varstvu in podobne — je bilo njihovo uresničevanje nedosledno in ni prispevalo k doseganju zastavljenih ciljev v tej pomembni gospodarski panogi. Prav zato je poročilo oziroma analiza o izvajanju zakonov s področja kmetijstva, ki ga je pripravil republiški komite za kmetijstvo in o katerem bodo na eni prihodnjih sej govorili delegati v slovenski skupščini, pomemben prispevek k razreševanju te problematike. To so ugotovili na seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, na katerem so ocenili omenjeno poročilo. Kraigher v Cancunu Predsedstvo SFRJ je obravnavalo in sprejelo poročilo udeležbi Jugoslavije na mednarodnem sestanku o sodelovanju in razvoju 22. in 23. oktobra v mehiškem metu Cancunu. Na tem sestanku so se zbrali voditelji držav ali vlad 22 držav v razvoju in razvite države; Jugoslavijo predstavlja predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Sestanek v Cancunu je po mnenju predsedstva pomemben zaradi tega, ker poteka v mednarodnih razmerah, ki so v gospodarskem in političnem pogledu skrajno težavne in negotove in ki ogrožajo svetovni mir ter najhuje prizadevajo neuvrščene države in države v razvoju. Zaustaviti nadaljnje poslabšanje položaja držav v razvoju, omogočiti naglejše črpanje njihovih razvojnih zmogljvosti, njihovo enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev, doseči popolno suverenost pri razpolaganju z naravnimi bogastvi ter uveljaviti resnično soodvisnost interesov med državami v razvoju in razvitimi državami — vse to so pogoji za krepitev mednarodne stabilnosti in za naglejši in skladnejši razvoj vseh držav, so poudarili na seji predsedstva. Predsedstvo je bilo mnenja, da bi utegnil sestanek v Cancunu stvarno prispevati na tem področju, predvsem, če bi olajšal sklenitev sporazuma v OZN o splošnih pogajanjih o mednarodnem gospodarskem sodelovanju pri razvoju. Poglavitna tema konference v Cancunu je »prihodnost mednarodnega sodelovanja za razvoj in oživljanje svetovnega gospodarstva«. To je povedal mehiški zunanji mister Jorge Castaneda, ki jo je uradno napovedal. Mehiški minister je izjavil, da konferenca v Cancunu ne bo konferenca konfrontacij, obtožb in nasprotnih obtožb, izrazil je upanje, da se bodo udeleženci temeljito lotili obravnave mednarodnih gospodarskih problemov in jo razumeli kot dogovor in ne kot pogajanja. Dejal je, da bo konferenca neformalne narave, brez dnevnega reda in bo namenjena predvsem izmenjavi mnenj. Pogovori se bodo sukali okrog štirih glavnih tem: zagotovitev zadostnih količin hrane in pospeševanje kmetijske proizvodnje, trgovina in industrializacija, energija in mone-tamo-finančno vprašanje. (Tanjug) OSIJEK — Na slavonskih naftnih poljih računajo, da bodo letos načrpali milijon in 244 tisoč ton nafte, kar je doslej absoluten rekord. LJUBLJANA — Centralni komite ZK Slovenije bo 4. novembra razpravljal o uresničevanju nalog pri razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji. SPLIT — Ladjedelnica Split bo navzlic številnim težavam do konca leta v celoti izpolnila proizvodni program in zgradila šest ladjj, od katerih so štiri v vrednosti 83 milijonov dolarjev namenjene tujim kupcem. dočim ima Medenica v Ženevi komfortno stanovanje. Z depozitom švicarskih frankov, z najemanjem enega in ostalih posojil, s katerimi potem je (prvo v celoti izplačal, mu je računica pokazala, da plačuje pri Dubrovniški banki za posojilo nekaj čez 200 milijonov dinarjev en odstotek obresti, za posojilo skoraj 600 milijonov pa 3 odst. Komisija za družbeni nadzor pri dubrovniški občinski skupščini je zahtevala, da se zadeva razišče. Dva inšpektorja sta zadevo opravila in v zapisniku zapisala, da so bila posojila odobrena po predpisih banke, da so v celoti izkoriščena in da posojilojemalec anuitete v redu plačuje. Vse skupaj je na moč podobno pripovedi Iljfa in Petrova o zlatem teletu, vendar obratno. Tam glavni junak ne more in ne more zapraviti denarja. Pri nas pa ga... stvar kmetov Kljub zdajšnji kmetijski zakonodaji namreč še ni pravega čuta za dragocene kmetijske površine. V številnih občinah so prostorski plani še nedodelani in kmetijske površine se še vedno po nepotrebnem krčijo. Tudi še ni dovolj združevanja zemljišč in nerešeno je vprašanje neobdelane zemlje. Kljub napredku v delovanju kmetijskih zadrug in predvsem pri ustanavljanju temeljnih zadružnih enot, so menili v razpravi, je vseeno potrebno oceniti tudi zastoj v razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu v primerjavi z drugimi panogami. Vprašanje je, če gredo zadruge v smeri boljšega organiziranja proizvodnje na zasebnih kmetijah, v ustanavljanje proizvodnih skupnosti in nasploh večjo pridelavo hrane. Očitno namreč je, da mora biti cilj le večja produktivnost, večja proizvodnja in zato tudi večja socialna varnost kmetov. Ker pa pridelovanje hrane ni le stvar kmetov, ampak vseh nas, mora biti obravnavanje problematike o uresničevanju kmetijske zakonodaje čim širše, da ne bo znova ostala v ozkem krogu in se bo še naprej delalo po starem. ŽIVLJENJSKI STROŠKI Polletni rezultati gospodarjenja kažejo, da seje promet v prodaji na malo zmanjšal za 6 odstotkov glede na lansko polletje, za kolikor so se tudi zmanjšali realni osebni dohodki. Padec realne osebne porabe, kakor se temu reče.drugače, kaže tudi drugačno sliko, če primerjamo stroške štiričlanske družine s prejemki. Družine z nizkimi osebnimi dohodki so morale dodati še 2050 dinarjev mesečno za potrebne nakupe, če so hotele ohraniti svoj lanski standard osebne porabe. Ta znesek je odmerjen za družine s srednjimi osebnimi dohodki do 3500 dinarjev mesečno, a za družine z dohodki nad 25.000 dinarjev je ta znesek 7000 dinarjev. Toda delavci so očitno ravnali drugače — odrekli so se vsemu, kar ni najnujnejše in so za isti denar kupili toliko manj, kolikor seje realna vrednost njihovih osebnih dohodkov zmanjšala. Govorimo seveda predvsem o družinah z najnižjimi osebnimi dohodki, ki praviloma nimajo možnosti dopolnilnega zaslužka in kjer je praviloma hranilec družine eden član družine in so torej to družine, ki nimajo kakih izdatnejših prihrankov in v mestih v glavnem ne pripadajo tako imenovanim mešanim družinam, ki se prehranjujejo tudi s svojimi pridelki, imajo svoje hiše itd. Prehrana je kajpak največji izdatek teh družin, kljub kompenzacijam za kruh, mleko in meso, kar je zmanjševalo stroške teh in vseh drugih družin. A od septembra dalje so ukinjene, kar močno vpliva na realno osebno porabo ob sezonskem povečanju cen prehrambenim proizvodom in pomeni povečanje skupinskega indeksa prehrane za kakih 5 do * indeksnih točk, oziroma porast skupnega indeksa življenjskih stroškov za 1 do 2 indeksni točki. PISmO IZ BEOGRADA Tako povečevanje življenjskih stroškov bi zopet najbolj prizadelo družine z najnižjimi osebnimi dohodki, ki so praviloma najštevilnejše, saj so življenjski stroški skrajno neelastična kategorij a porabe v teh družinah. Vprašanje je torej, kako ublažiti negativen vpliv nadaljnje pričakovane rasti cen nekim namenskim skupinam življenjskih stroškov, ki so za jesensko obdobje karakteristični (sadje, zelenjava, kurivo, razsvetljava, razne storitve v pristojnosti občin). Ugotovitev, da bi bilo potrebno intenzivirati aktivnost pri uresničevanju prej sprejetih sklepv in ukrepov v vseh republikah in pokrajinah: bolj energično pobijati vse tendence za ekonomsko in družbeno neupravičeno povečevanje cen, zveni bolj kot fraza kot pa resna namera, vendar so že sprejeti programi glede tega, da bi to storile vsaj inšpekcije, če se splošna združenja pri gospodarskih zbornicah in drugi dejavn” okrog tega še preveč obotavljajo. Kakor vidimo iz informacije zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno politiko o gibanjih na področju življenjskih stroškov, je realno stanje po republikah in po-krajinah zelo različno, kar kažejo gibanja osebnih dohodkov. Med tem ko je bil največji padec realnih osebnih dohodkov v Sloveniji (13,6 %) zaradi relativno počasnejše rasti nominalnih osebnih dohodkov (27 %), toda najhitrejše rasti življenjskih stroškov (47 %), je zabeležen najmanjši padec realnih osebnih dohodkov na Kosovu (2,8 %) zaradi relativno najhitrejšega povečevanja nominalnih osebnih dohodkov (41 %), približno tolikšnega kot je bilo povečanje življenjskih stroškov (45 %). Ob tem ni treba posebej ugotavljati, da se bo v Sloveniji do konča leta lahko stanje izboljšalo na podlagi rezultatov gospodarnega ravnanja z osebnimi dohodki, med tem ko se drugod kaj takega ne more zgoditi, ker je več ali manj neizbežno nadaljnje slabšanje že slabih medsebojnih odnosov. Številke v odstotkih so po statistični metodologiji, ki jo uporablja tudi SDK, ki meri osebne dohodke napram dohodku in čistemu dohodku, torej lahko nekoliko različne v primerjavi z drugačno metodologijo odmerjanja teh odnosov, vendar so globalno zgovorne. Govorijo namreč o tem, kako se marsikje odpirajo preveč na socializacijo osebnih dohodkov, kar je pravzaprav več ali manj pretirano odmikanje od vrednotenja po rezultatih dela in s tem tudi dovoljevanje naraščanja izgub oziroma negativnih rezultatov gospodarjenja nasploh. Viktor Širec Ustnik, 22. oktobra i98i STR AN 3 Pri delovanju in uveljavljanju medobčinskih žvez, družbenih organizacij in društev — teh je v Pomurju 21 — kot tudi vseh ostalih, ki jih v tem delu severovzhodne Slovenije kar okrog 700, imajo lokalna oziroma regionalna sredstva javnega obveščanja sila pomembno vlogo. Prav zato je treba dati v tem srednjeročnem obdobju največji poudarek kvalitetni rasti vseh štirih lokalnih medijev: radia Murska Sobota slovenski in madžarski program in tednikoma Vestnik in Nepujsag. Z vidika krepitve Sožitja in nadaljnjega razvijanja narodnostne politike v pomurskem prostoru imajo tem večji pomen prizadevanja za kadrovsko, materialno in tehnično posodabljanje vseh omenjenih sredstev javnega obveščanja, je izzvenela razprava na ponedeljkovi seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Ljutomeru. V tem pogledu utegnejo regijska društva tudi veliko pripomoči k medobčinskemu zbliževanju, poglabljanju sodelovanja, s tem pa hkrati preseganju pojavov, forumstva, privatizacije, ne- Za rast medijev in društev namenskega trošenja sredstev in podobnega. Vendar pa se tako imenovana strokovna društva (pravnikov, ekonomistov, gradbenih inženirjev in tehnikov, medicinskih sester, slavistov in drugih) še vse premalo vključujejo v stabilizacijska prizadevanja pomurskega gospodarstva, kar v precejšnji meri velja tudi za vsa druga društva in družbene organizacije. Če denimo neko društvo enkrat letno pripravi »elitni« ples in društveni izlet, potlej mora biti v njegovem delovanju nekaj hudo narobe. Opozorili so na povsem zamrlo dejavnost pomurske turistične zveze, zaplete v delovanju občinskih zvez za ljudsko tehniko — mimogrede: tehnična kultura je bila v Pomurju še do nedavna na zavidljivo visoki ravni — odprta vprašanja v ribiških organizacijah in pomurski podružnici izseljenske matice. V letošnjem mednarodnem letu invalidov bi morali tem večjo skrb posvetiti humanitarnim organizacijam (Rdeči križ, invalidi, slepi in slabovidni), saj gre za tako obliko prostovoljnega združevanja de lovnih ljudi in občanov, ki krepi solidarnost in bogati odnose med ljudmi. Še so primeri, da družbene organizacije in društva sploh niso registrirana in delujejo kar »na črno«. Regijska bi veljalo registrirati v občini, kjer imajo sedež, z dosledno uveljavitvijo delegatske zastopanosti članstva in zamenljivosti (mandat!) na najvišjih funkcijah. Poglavje zase sta vprašanji kadrov in finansiranja. Pri slednjem, ki — vsaj v velikem delu družbenih organizacij in društev — temelji na plačevanju članarine, bi se kazalo usmeriti na svobodno menjavo dela in vse manj na plačevanje prispevkov iz občinskega proračuna. Ne bi bilo slabo razmisliti o možnostih za združitev in opravljanje skupnih finančnih poslov za sorodne društvene in družbene dejavnosti: Po tej poti bi se najbrž vsaj za zdaj! — najlaže zoperstavili zapletenim administrativnim opravilom, ki jih pa sicer nalaga zakon o društvih. Ob vsem tem so v razpravi spomnili na še eno razsežnost društvenega življenja v Pomurju. Namreč, na nadaljnje razvijanje mednarodnega društvenega sodelovanja z Madžarsko (Porabje) in Avstrijo (Koroška in tako imenovan radgonski kot) in še zlasti društvi naših delavcev na začasnem delu na tujem. Ta, imenujmo jo kar mednarodna razsežnost, ko jo kaže razširiti in popestriti, z medrepubliškim povezovanjem, je v zdajšnjih časih nesporno izredno tehtna in važna. Ker iz vsega omenjenega že izraščajo nekatere prihodnje naloge, naj omenimo. da bi v pripravah na volitve prihodnje leto ne smeli prezreti dokajšnjega kadrovskega potenciala, ki ga imamo v pomurskih zvezah. družbenih organizacijah in društvih. Pa še na eno pobudo naj opozorimo: da bi namreč v Pomuiju strnili informacijsko mrežo, bo posebna delovna skupina pripravila predlog o povezanosti lokalnih oziroma regionalnih sredstev obveščanja z informativnimi skupinami in odbori po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in občinskih INDOK centrih. Branko Žunec Proti širitvi strokovnih služb Koje predsedstvo občinske konference SZDL Lendava razpravljalo o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti in skupnosti za zaposlovanje, je najprej zahtevalo podrobno obrazložitev o tem, ali ta ustanovitev ne bo terjala širitve strokovnih služb in s tem tudi naložila združenemu delu večje materialno breme. Gre namreč za to, da sedanji gospodarski trenutek ne dovoli neracionalnega trošenja sredstev, pa naj gre za tako ali drugačno dejavnost. Storitve samoupravnih interesnih skupnosti naj bi bile čim bolj približane občanom in delavcem, še posebej strokovnih služb. Kljub vsemu pa se bo potrebno o nekaterih nalogah dogovoriti na nivoju regije, toda o tem se morajo opredeliti občinske samoupravne skupnosti, saj bodo le-te morale zagotoviti tudi sredstva za opravljanje skupnih nalog. Po mnenju predsedstva naj bi bile medobčinske skupnosti koordinator dela med občinskimi skupnostmi. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o bližnjih programskih sejah krajevnih in občinske konference. Da bi bile te seje čim bolj uspešne, so se v Lendavi odločili za posvetovanja v krajevnih skupnostih, ki so se začele 19. in se bodo Končala 25. oktobra, na njih pa naj bi podrobneje analizirali idejnopolitične in družbenoekonomske razmere v KS. Posebej bodo izpostavili vprašanje krepitve političnega sistema socialističnega samoupravljanja, delovanje delegatov in delegacij, delovanje družbenopolitičnih organizacij in informativnega sistema, vprašanje, planiranja v krajevnih skupnostih, odnosov med kmetovalci in temeljnimi zadružnimi organizacijami in ne nazadnje tudi vprašanje aktivnosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Predsedstvo je razpravljalo tudi o predlogu srednjeročnega plana razvoja Zavoda za radijsko in časopisno dejavnost, potrdilo predlog in menilo, da se financiranje v prihodnjem letu uredi v okviru prispevne stopnje občinske kulturne skupnosti. Ob koncu seje je predsedstvo razpravljalo še o poteku kandidiranja možnih kandidatov za funkcije v družbenopolitični skupnosti in v zvezi s tem potrdilo predlog, da bi Marija Zver, sedaj predsednica občinske konference SZDL Lendava, prevzela funkcijo podpredsednice Pomurskega medobčinskega sveta SZDL. Jani D. MURSKA SOBOTA Podružbljanje nabora Podpora vsebinski zasnovi Po temeljitih pripravah se bodo v petek, 23. oktobra 1981, začeli v soboški občini nabori mladincev za JLA. Nabori bodo poleg Murske Sobote še v nekaterih krajih, tako da se približajo nabornikom. Že v petek, 23. oktobra, bo nabor v KU Beltinci za mladince iz Beltinec, Brato-nec, Dokležovja, Gančan, Iž-akovec, Lipe, Lipovec, Meli-nec in Bogojine. V ponedeljek, 26. oktobra, bo nabor v KU Gornji Petrovci za mladince iz KS Križevci, Gornji Petrovci, Mačkovci, Salovci, Hodoš in Čepinci. V torek, 27. oktobra, x) nabor v KU Grad za mla-, inče iz KS Kuzma, Bodonci, ’ enkovci in Grad. V sredo, 28. o dobra, bo nabor v KU Ro-ašovci za mladince iz KS 'ogašovci, Pertoča in Can-.ova. V četrtek, 29. oktobra, bo nabor v gasilskem domu v Murski Soboti za mladince iz KS Tišina, Gederovci, Puconci, Brezovci, Matjanci, Teša-novci, Prosenjakovci, Selo-—Fokovci in Ratkovci. V to- Sindikati in varstvo pri delu V okviru priprav na 3. konferenco ZSS o socialni var-•»osti delavcev je občinski svet zveze sindikatov Len--Java pripravil posvetovanje na temo: Varstvo pri delu z vidika celotnega zdravstvenega varstva. Razprave so -o udeležili poleg predsednik ov osnovnih organizacij že predsedniki odborov in komisij za varstvo pri delu pri delavskih svetih, zdravstveni delavci, odgovorni za izvajanje zdravstvenih pregledov delavcev in predstavniki samoupravne zdravstvene skupnosti. Ker varstvo pri deiu predstavlja pomemben dejavnik socialne varnosti, je razprava ugotovila, da je potrebno temu odročju posvetiti veliko več pozornosti. Znani so namreč primeri, ko so svoje pravice delavci morali uveljavljati tudi preko sodišča združenega dela, ke» v delovnih aganizacijah probfematiki Uso posvetil’ dovolj pozof- -’h. Ohčhiski svat zveze Mdikatdvbo v pripravah na ».konferenco ZSSpripravil še tekaj ternah razprav o socialni varno^b delavcev. iardD rek, 3. novembra, bo nabor v Murski Soboti (gasilski dom) za mladince iz Bakovec in mesta Murska Sobota. V sredo, 4. oktobra, pa za mladince iz KS Černelavci, Krog in Rakičan. Po odloku republiškega sekretarja za LO so letos na- Trgatev z grenkim okusom Te dni so obrali v lendavskih vinogradih še zadnje trse, trgatev je bila uspešna, pridelek pa kvaliteten, čeprav količinsko manjši kot v lanskem letu. Vinogradnikovo torej zadovoljni, čez par dni pa se bo mošt spremenil v mlado vino. Toda ali je zadovoljstvo res popolno, zlasti za tiste, ki svoj pridelek prodajajo preko kmetijske zadruge v ljutomersko vinsko klet? Iz razgovora s številnimi vinogradniki, teh pa letos ni bilo malo, ki so grozdje prodali, je razbrati, da z organizacijo odkupa nikakor niso zadovoljni. Zakaj ne? Odkup LENDAVA Zakaj sklad za intervencije? V lendavski občini se že dalj časa dogovarjajo o načinu zbiranja sredstev za hitrejši razvoj kmetijstva. Kmetijska zemljiška skupnost, ki je nosilec kmetijsko-zemljiške politike v občini, opravlja pa tudi funkcijo pospeševanja kmetijstva, je doslej dobila sredstva za to nalogo le iz občinskega proračuna, to pa je bilo vselej premalo za uresničitev vseh nalog. Jasno je torej, da pospeševanje kmetijstva brez sredstev ne gre, kljub dobri volji kmetijskih strokovnjakov. Da bi vendarle zadeva stekla, so se odločili za ustanovitev sklada za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane v občini. Sredstva, ta bodo zbrana s pomočjo samoupravnega sporazuma, proračuna in drugih dohodkov, bodo namenjena predvsem za- sofinanciranje delovanja pospeševalne službe, regresiranje nakupa plemenske živine, preusmeritev razvojnih programov v kmetijstvu, strokovno izobraževanje kmečke mladine in zasebnih kmetijskih proizvajalcev, za gradnjo silosov za konzerviranje živalske hrane, regresiranje obrestne mere za kredite, odobrene za investicije v zasebnem sektorju, ki združujejo delo, sredstva in zemljo s kmetijska zadrugo, in druge borne komisije razširjene in štejejo pet članov, prisotni pa so član občinske konference SZDL in ZSMS ter predsedniki svetov KS. Naborom lahko prisostvujejo tudi drugi družbenopolitični delavci. Na ta način želijo čimobolj pod-ružbljati nabore, hkrati pa grozdja se je začel 3. oktobra, ta dan je proti Ljutomeru odpeljalo na stotine traktorjev polnih grozdja. Pravijo, da je bila v Ljutomeru ta dan in tudi naslednje dni tudi po nekaj kilometrov dolga kolona traktorjev. Ce si hotel svoj pridelek prodati, si moral čakati tudi po 20 ur, da si prišel na vrsto. Iz lendavske občine je menda bilo letos za okoli 100 vagonov tržnih viškov, to pa je nedvomno količina, ki mora spodbuditi k razmišlja-njuu o tem, kako najbolje organizirati odkup, da ne bo čakanja, saj vemo, da obrano grozdje, če je v naloge za krepitev materialne podlage kmetijstva. S skladom bo upravljala skupščina, sestavljena iz predstavnikov proizvajalcev hrane, kmetijske zadruge, sveta potrošnikov, občinske skupščine in potrošnikov hrane. V Lendavi se nadejajo tudi LENDAVA Krepijo bratstvo in enotnost Sodelovanje med šolo Drago Lugarič iz Lendave in osnovno šolo heroj Muker iz Smederevske Palanke je staro že dobrih deset let. Vsakoletno srečanje mladih in prosvetnih delavcev pa prispeva h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi. Lani so se učenci in učitelji lendavske osnovne šole mudili na obisku v Smederevski Palanki, letos pa so.pri nas na obisku Palančani. Učenci in učitelji osnovne šole heroja Muke-rja so tokrat obiskali nekatere delovne organizacije v lendavski občini. Bili so mladince razporediti na prava mesta v JLA. Predhodno pa so o mladincih-nabornikih že tudi razpravljali sveti krajevnih skupnosti. Pred pričetkom nabora bodo tudi izvedli krajše kulturne programe, ki so jih pripravile šole. F. Maučec plastični ali drugačni embalaži, zgubi svojo kakovost oziroma sladkorno stopnjo, še zlasti tedaj, če je stisnjeno in iz njega teče mošt. V okolici Lendave je okoli 600 hektarov vinogradov, ki so iz leta v leto bolj sodobni. To pa pomeni, da bo v prihodnjih letih tudi več tržnih viškov, več kot 100 vagonov, to pa je količina, ki zahteva, da v Lendavi zgradijo oziroma razširijo, obstoječo vinsko klet, ali da se odkup grozdja drugače uredi. Letošnja trgatev, čeprav kvalitetna, ima torej zaradi tega zares grenak priokus. Jani D. sredstev iz republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu; skupaj z domačimi sredstvi bi torej sklad imel na voljo večdenarja kot doslej,to pa bo omogočilo resnično boljše pospeševanje na področju kmetijstva. Jani D. gostje temeljne organizacije združenega dela. Planika v Turnišču ter tovarne dežnikov in pletenin, ki je pokrovitelj lendavske osnovne šole. Goste iz Srbije je sprejel tudi podpredsednik občinske skupščine Stanko Lebar. Skupni kulturni program, ki so ga pripravili z učenci lendavske šole, je izzvenel v počastitev 40-ietnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, pripravili pa so tudi športna srečanja in razgovore prosvetnih, delavcev, na katerih so., izmenjali izkušnje na področju izobraževanja. Jani D. Da je vloga sredstev javnega obveščanja nesporno izrednega pomena v procesu političnega osveščanja delovnih ljudi in občanov — je bila ena izmed enotnih ugotovitev razpravljalcev na . seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, ko so obravnavali predlog srednjeročnega plana, programa in finančnega plana Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v letošnjem letu. Sicer pa so člani predsedstva OK SZDL soglašali s programsko usmeritivijo zavoda do leta 1985, zlasti z njegovo vsebinsko zasnovo, saj je osrednja pozornost namenjena prav kvaliteti informiranja. Ob upoštevanju konkretnih razmer, ko se zavod vseskozi srečuje z izrazito te- Center za socialno delo v Ljutomeru? Predsedstvo občinske konference SZDL Ljutomer je na svoji zadnji seji v petek poleg programske zasnove ZČRD Murska Sobota in financiranja le-tega v prihodnjem letu razpravljalo tudi o predlogu elaborata o družbe-no-ekonomski upravičenosti ustanovitve centra za socialno delo v občini Ljutomer. Kljub pripravljenemu elaboratu pa so menili, da je ta nekoliko pomanjkljivo pripravljen in ga bo za širšo razpravo v delegatski bazi in organih skupščine občine potrebno nekoliko dopolniti. V ta dokument naj bi prišle predvsem ocene, predvidena sistemizacija in razporeditve del in nalog ter število izvajalcev, kav naj se uskladi s konceptom organizacije strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti z vidika združevanja posameznih služb. Pripraviti bi bilo potrebno tudi BELEŽKA Kdo zavaja ljudi? Pred dnevi sem prisluhnil razgovoru žena v eni' izmed lendavskih samopostrežnih trgovin. Beseda je tekla o pralnih praških, ki da jih ni ali jili ne bo. Ženske so klepetale med seboj približno takole: ..LIND sem že kupila, zdaj bi MIKSAL, pa Še FJORD bom kupila, tega tudi nimam doma.” Druge so naštele svojo zalogo, navsezadnje pa je vsaka kupila po nekaj tr-kilogcamskih zavojev praška* Nekdo je dejal, da pralnih praškov spet ne bo, to pa je bilo dovolj, da so se gospodinje vznemirile in pohitele v trgovine.kupovst. Trgovci so sicer zagotavljali, da pomanjkanja ne bo. id so pokazali tudi s tem, d* so ponudili na kupe pralnega praška: toda panika je zajela gospodinji in ker spiralni prašek videle v trgovinah Ubirati, pač za*0- bi 30^$ jrsžjjt-Dt Pi^x^c* f ; ,ci. povprašati hi »i, razši?^^*^ kdo Ovitja » žavnim položajem na področju financiranja, tehnične opreme in slabše kadrovske zasedbe, ne bi kazalo razmišljati o bistvenem spreminjanju sedanjega obsega del. Zato so se v razpravi zavzeli predvsem za zagotavljanje normalnih pogojev za dosledno uresničevanje temeljnih nalog nadaljnje programske politike. Člani predsedstva OK SZDL so hkrati podprli stališča in sklepe 9. seje pomurskega medobčinskega sveta SZDL, ki bodo skupno z aktualno problematiko in nalogami pri nadaljnjem razvoju pomurskih družbenih organizacij in društev dobra osnova za sejo medobčinskega sveta socialistične zveze za Pomurje. Milan Jerše ekonomsko in finančno utemeljitev z oziroom na sedanjo razporeditev del in nalog, število izvajalcevter potrebna sredstva, novo sistemizacijo del in nalog in število izvajal' cev v centru za socialno delo, ter na tej osnovi prikazati ekonomičnost poslovanja nove ustanove ter večjo kva-liteto dela in boljšo izkori' ščenost kadrov. Pri ustanovitvi centra bo potrebno težiti k temu, da se V okviru te ustanove združijo posamezni strokovni delavci iz šol in zavodov z območja občine Ljutomer in tako enotno opravljajo strokovno delo za vse šole in zavode. Te osnovne pripombe pa s° bile podane že na nekaterih organih prej in so si v glavnem podobne. Tudi predsedstvo OK SZDL je sicer podprlo ustanovitev centra, vendar z zadržki, ki smo jih našteli. D. L* Ob 24. oktobru — dnevu OZN^ Srečanje slovenskih klubov I OZN v M. Soboti I 124. oktobra praznuje svobodoljubno in napredno človeštvo dan Združenih narodov. Na ta dan pred 36. leti Ije namreč večina držav podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala ta izredno pomemben _ dokument, sprejet 26. junija 1945 na ustanovnem zasedanju v San Franciscu. Med 51 državami je ustanovno listino podpisala tudi Jugo- Islavija, ki se skupno z neodvisnimi narodi Afrike, Azije in Latinske Amerike v Organizaciji združenih narodov Ibori za uresničenje miroljubnega sožitja in za svoj razvoj. Ob beograjski konferenci nevezanih držav leta 1961 — letos torej praznuje- Imo tudi 20-letnico neuvrščenosti — se je pokazalo, da pomenijo že veliko mo- Iralno silo v boju za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Proučevanje politike aktivne miroljubne koeksi- Lstence, spremljanje boja neuvrščenih in dežel v raz- I MMI MKB MMI voju za njihovo gospodarsko in politično osamosvojitev, vključevanje v mednarodne akcije za pomoč narodom in ljudstvom, ki so še vedno žrtve imperialističnih in nazadnjaških sil, sodijo med poglavitne naloge klubov OZN, ki delujejo v okviru mladinske organizacije. Takšna je tudi vloga klubov OZN v Pomurju, ki vseskozi namenjajo posebno pozornost delu z mladimi v osnovnih in srednjih šolah, pri čemer poleg splošnega ocenjevanja in obveščanja o mednarodnem političnem položaju poudarjajo predvsem posebnosti, ki so zanimive za Jugoslavijo. Prav gotovo pomeni posebno priznanje za dosedanje delo zaupana organizacija srečanja klubov OZN iz vse Slovenije, ki bo v soboto, 24. oktobra, v Murski Soboti. Osrednja proslava bo ob 11. uri v telovadnici srednješolskega centra, katere se bo udeležilo okrog Skupnosti za cene Še na ravni potrjevanja Občinske skupnosti za cene se kot nekakšna podaljšana roke zvezne in republiških skupnosti spočetka niso najbolje znašle in uveljavile. Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje o cenovni politiki ni potekalo po zakonu o temeljih sistema cen m družbeni kontroli cen, resolucijskimi določili in dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981, kar je privedlo do nujnega ukrepa zvezne vlade sredi letošnjega julija, ko je zaradi tako imenovane eksplozije cen vnovič zamrznila cene vsem proizvodom in storitvam in predpisala obvezno potrjevanje cenikov. Da se občinske skupnosti za cene niso takoj obnesle, gre iskati Poglavitni vzrok v dejstvu, da so začele z delom z nekajmesečno zamudo, kar je povzročilo pravno Praznino. To so mnogi izkoristili za neupravičeno dviganje cen blaga in storitev. zahtevali celo za 40 odstotkov višje cene. Kot smo že zapisali, je bilo vobeh primerih odobreno in potrjeno le 20-odstotno povišanje, pa ne iz navade, da se zahtevek prepolovi, marveč, da se predvsem zadosti Česi pobliže ogledamo delovanje občinske skupnosti za cene v Murski Soboti, je treba takoj zapisati, da je resneje poprijela za delo šelev letošnjem drugem polletju, ko je opravila formalnosti s konstituiranjem. Od junija pa doslej je potrdila naslednje povišanje cen: stanarin za 25 odstotkov, komunalnih storitev za 20 odstotkov, dimnikarskih storitev za 20 odstotkov, posebnih vrst kruha in peciva za 20 odstotkov, avtoservisnim storitvam za 10 odstotkov in oskrbninam v dijaških domovih v Murski Soboti za okrog 16 in v Rakičanu za okrog 14 odstotkov. Poleg tegaje občinska skupnost za cene v Murski Soboti potrdila ceno za kvadratni meter stano-vanjske površine v stanovanjskem naselju Lendavska-sever v višini • 8.340 dinarjev in 20.458 dinarjev, odvisno od vrste stanovanja, in v stanovanjskem bloku v Rakičanu v Višini 17.768 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Seveda so bili nekateri zahtevki 23 povišanje cen znatno višji od ti-st|h, ki jih je potrdila skupnost za cene. Med drugimi je bil predložen zahtevek kar za 34-odstotno zvišanje cen komunalnim storitvam, za Posebne vrste kruhain peciva pa so Uskladiti skupno porabo Razprava na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti je tekla predvsem o gibanju skupne porabe in uskladitvi z določili resolucije o razvoju soboške občine v letošnjem letu. Zaradi znatnega porasta cen, življenjskih stroškov in dohodka nad planiranim je nujna revalorizacija sredstev programov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v letu 1981, kjer bi se lahko skupna poraba povečala največ za 27 odstotkov, upoštevajoč predvideno 30-odstotno rast v gospodarstvu v primerjavi z letom poprej. Kot so ugotovili, je skupni prihodek v tem obdobju večji za 29 odstotkov, sredstva vseh interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za njihovo delovanje, ki predstavljajo nad 90 odstotkov v celotni strukturi, pa za 35 odstotkov, kar presega resolucijska predvidevanja. To dokazuje, da bo potrebno uskladiti porabljena sredstva z rastjo dohodka; da ne bi sredstva za dejavnost sisov naraščala nad 27-odsto-tno dovoljeno stopnjo. Člani izvršnega sveta so ob tem podprli usmeritve koordinacijskega odbora SIS in komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, o čemer bodo spregovorili tudi delegati zbora združenega dela in posameznih interesnih skupnosti. V tem okviru so preučili tudi predlog sanacijskih ukrepov v zdravstvenih organizacijah, kjer so v skupni porabi v polletju spričo 26 milijonov dinarjev izgube razmere najtežje. Konkretni varčevalni program s finančnimi pokazatelji so doslej izdelali le v TOZD Splošne bolnišnice, medtem ko ta pomembna naloga čaka ostale tozde ter skupne službe Pomurskega zdravstvenega cen- Obisk katalonskih komunistov Na enodnevnem obisku Pri komiteju občinske konference ZKS Lendava sta se mudila Andreu Claret, član CK KP Španije, član izvršnega komiteja PSUC (Združena socialistična partija Katalonije), direktor in Slavni urednik partijskega glasila Treball, ter Josep Salas, član izvršnega komiteja PSCU, španski borec in znani komandant. Ugledna gosta sta se na komiteju občinske konference pogovarjala o uresničevanju pravic narodnosti pri nas ter si Praktično ogledala potek izobraževanja na dvojezični osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, kjer sta se pogovarjala tudi o prosvetnih delavcih. Katalonska komunista sta obiskala tudi temeljno organizacijo združenega dela ELMA v Lendavi, kjer so ju seznanili s samoupravljanjem v tem delovnem kolektivu. Ob koncu obiska sta izrazila zadovoljstvo, da jima je bil omogočen neposreden ogled dvojezičnega pouka, da sta se spoznala z uresničevanjem pravic narodnosti, še zlasti zaradi tega, ker je tudi Katalonija močno zainteresirana za pravilno reševanje narodnostne politike. Jani D. petsto članov omenjenih klubov iz SRS in dvesto mladih iz vseh štirih pomurskih občin. Ob tej priložnosti pripravljajo obsežen kulturni program, v katerem bodo sodelovali recitatorji srednješolskega centra in tukajšnje vojne pošte, palestinska folklorna skupina (palestinski študentje iz Zagreba), beltinska folklorna skupina z glasbeno spremljavo, komorni pevski zbor srednješolskega centra in ansambel Kri. Idejno zasnovo prireditve je pripravil Jože Vild. Po proslavi bodo udeležencem množičnega srečanja klubov OZN razkazali zgodovinske in kulturne znamenitosti pomurskega središča, nakar bo ob J 7. uri v domu učencev Štefan Kovač pogovor udeležencev letošnje poletne politične šole klubov OZN iz SRS, ki je bila v Ankaranu. Dan poprej, 23. oktobra, ob 17. uri, pa bo v prostorih bla- določbam dogovora o politiki cen v letu 1981. Ob vsem tem tudi v murskosoboški občinski skupnosti za cene ugotavljajo, da je prišlo do nekaterih prekoračitev, predvsem ori gostinskih in obrtniških storitvah. Tako je bilo v času veljavnosti režima spremljanja cen v prvem polletju letos posredovano skupnosti za cene 120 obvestil za povišanje cen gostinskih storitev in 71 obvestil za zvišanje cen obrtniških storitev. Veliko jih seveda sploh ni bilo v skladu z določili že omenjenega dogovora. govno-ekonomskega šol- skega centra okrogla miza, I kjer bo govor o vlogi klubov I OZN v mednarodnem delovanju, in sicer z vidika sobo-ške občine oziroma Pomurja. V razpravi bodo sodelo- vali tudi predstavniki zvez- nega in republiškega centra klubov OZN. V tem sklopu bodo po vseh šolah potekala pre- | davanja z ogledom filmov na temo »Narodnoosvobo- — dilna gibanja v svetu in neuvrščenost«, ves teden pa bodo odprte tudi zanimi- ve razstave. Tako bo v srednješolskem centru razstava »Klubi OZN in mednarodne H agencije«, v vseh tozdih | tovarne oblačil in perila Mura bo razstava »Osvobo- ~ dilna gibanja v svetu«, med- I tem ko bo v soboškem klubu mladih na ogled raz- stava»20 let neuvrščenosti«. Povsod bodo pripravili tudi krajše slovesnosti ob le- | Na skupnosti za cene v Murski Soboti zatrjujejo, da si bodo v nadaljnjem delovanju prizadevali, da se tudi tiste cene, ki so bile posredovane skupnosti v spremljanje in pri katerih je prišlo do prekoračitev, vrnejo v okvir 25-od-stotnega povišanja cen, kot to tudi zahteva odlok zveznega izvršnega sveta, ki je bil sprejet 17. septembra. Vsekakor pa se ob vsem zapisanem odpira toliko vprašanj in pomislekov, da bi jim kazalo odmeriti še posebno, pozornost. Branko Žunec tra in občinske zdravstvene skupnosti, čeprav so bili določeni napori nedvomno storjeni. Ob upoštevanju povečanega obsega del, visokega porasta cen zdravstvenih storitev in zdravil pa bo treba, kot so opozorili, predvsem ugotoviti dejanske vzroke za velik odliv sredstev na druga področja v SR Sloveniji, kar v mnogočem vpliva na trenutno stanje v zdravstvu. Po predlogu IS bi se sredstva dovoljene porabe v letošnjem letu pri vsaki SIS povečala, za 5,5 indeksnih točk, z revalorizacijo sredstev, o čemer se morajo odločiti delavci v OZD, pa bi pridobili nad 25 milijonov dinarjev, kar bo dovolj za pokritje izgub v zdravstvu. Seveda pa bodo morale vse zdravstvene organizacije v prihodnje redno obveščati IS o uresničevanju varčevalnih ukrepov. Milan Jerše MURSKA SOBOTA Priznanja 165 inovatorjem S slovesno podelitvijo diplom 165 inovatorjem iz vseh štirih pomurskih občin v sredo 14. oktobra v Murski Soboti so v Pomurju slovesno proslavili leto, ki so ga v tej regiji proslavili za leto množične inventivne dejavnosti, obenem pa tudi 12. oktober, svetovni dan izumiteljev. Čeprav je nekaj organizacij združenega dela v regiji — med njimi Radenska iz Radenec, Ina-Nafta iz Lendave, Gorenje-Elrad iz Gornje Radgone, Tehnostroj iz Ljutomera, Gorenje-Varstroj iz Lendave in še katera — kjer zavzeto skrbe za razmah te, v stabilizacijskih časih izjemno pomembne, dejavnosti, je to odločno premalo. Podatek, da premoremo v naši republiki kakih tri tisoč inovatorjev — približno toliko pa je tudi vsakoletnih inovacijskih in racionalizatorskih predlogov — izpričuje, da znatno zaostajamo za inventivno dejavnostjo razvitih, kapitalističnih dežel. To hkrati terja, je poudaril slavnostni govornik Franc Kavčič, član republiškega sveta ZSS, da se v razvijanje množične raziskovalne dejavnosti bolj zavzeto vključujejo poleg sindikata tudi vse druge družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in nenazadnje ali pa še prav posebej strokovne službe in poslovodni organi. Vidno vlogo utegne v tej zvezi odigrati pomursko društvo izumiteljev, kije pred ustanovitvijo. Branko Žunec Ustnik, 22. oktobra 1981 STRAN 5 mala anketa Solidarnost za invalide Priti do invalidske delavnice ni bilo lahko, je prvo, kar zvemo v pomenku v nekdanjih učnih delavnicah centra poklicnih šol v Murski Soboti. Tu so namreč — po skrbnih in odgovornih pripravah — 17. oktobra, na dan praznika občine Murska Sobota, slovesno predali namenu invalidsko delavnico za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki ima vsa obeležja organizacije združenega dela. To je zagotovo pomembna delovna zmaga, zlasti če upoštevamo, da je do nje prišlo v mednarodnem letu invalidov. Pogovor z zaposlenimi v soboški invalidski delavnici smo na kratko strnili v naslednji anketi. ALEKSANDER KRPIC, vodja delavnice: Nikakor ne gre za osa-f. „ W mitev invalidnih oseb, marveč za V njihovo usposabljanje in zapo- slovanje in s tem enakovredno vključevanje v proizvodni pro-ces. Tisti, ki se bodo po določe-nem obdobju posebej izkazali, imajo vse možnosti, da se vključijo v katero drugo organizacijo združenega dela. V delavnici bomo v začetku razvijali dva programa: program domače obrti in program grafično-kar-tonažne dejavnosti. Opravljali bomo tudi neposredno prodajo izdelkov, kar bo ceneje, saj smo s tem oproščeni plačevanja prometnega davka. V ta namen je že sklenjen dogovor s trgovskimi organizacijami in so navezani stiki z obrtniki. CILKA SUKIČ, vodja programa domače obrti: Izdelujemo drob-ne’ uP°ra^ne predmete iz blaga, usnja in podobnih materialov, ot so razni okraski, vrvice, tra-U;: \ kovi in podobno. Material nam W med drugim dobavljajo Mura iz E % " Murske Sobote, Planikin tozd iz Turnišča, tozd Beltinka iz Beltince in Toko Žižki. Trenutno imamo pet zaposlenih, prav toliko pa jih je že evidentiranih na skupnosti za zaposlovanje. V času priučevanja bodo dobili mesečno 200 starih tisočakov nagrade, kasneje pa še več, sicer pa po doseženih rezultatih dela. Treba pa se je veliko ukvarjati z vsakim zaposlenim, kajti sicer ne moremo biti uspešni. » ANTONIJA OREČ, delavka: V ~ teh svedd1 sodobnih prostorih I se prav dobro počutim, kar pa i zadeva samo delo v okviru pro-grama domače obrti sem ga že vajena. Vrsto let sem namreč ši-H|j|gg|| vala doma, nekaj časa pa bila tu-di na priučevanju v Kamniku. To je v resnici moja prva zaposlitev, čeprav sem nekaj malega pogodbeno delala za soboško bolnico. Pri nadaljnjem razvijanju programa domače obrti se bo — po mojem prepričanju — dalo še veliko storiti, kajti med sabo smo složne, to pa je v tako majhnem kolektivu Kot je naš, pomembno, če ne celo odločilno. JOŽE PRAPROTNIK. vodja , programa grafično-kartonažne dejavnosti: Za Pomurski tisk tozd Kartonaža izdelujemo drob- ne tiskovine, etikete za Muro in . miL posebne škatlice za Mehanoteh- niko iz Izole. Tudi najrazličnejša gradiva že razmnožujemo. Prodajo bomo opravljali kar sami. Zdaj jih je v oddelku zaposlenih 12, poleg tega pa še 4 kot neke vrste inštruktorji. Računamo, da bi jih sčasoma zaposlili do 25, zlasti po razširitvi programa v sitotisku. Naj poudarim, da nekateri od zaposlenih že zdaj dosegajo norme, ki so sicer veljavne v Pomurskem tisku. Dodam naj, da bomo za nemoteno delo v bližnji prihodnosti potrebovali še nekaj strojev. MARJAN SOČIČ, delavec: Lani sem v Murski Soboti končal šolo s prilagojenim programom. Do-« y ma sem iz Lemerja in prihajam B na delo z avtobusom. Razvršča- nje posebnih škatlic v 16 vrst ali 840 v osmih urah mi gre dobro od rok in sem se že kar navadil. BUB Kaj bom stori! s prvo plačo? Konec meseca bom dobil okrog 200 starih tisočakov nagrade. Najbrž se bomo kar doma zmenili, kam z njimi. Sicer pa sem z delovnim mestom zadovoljen. Poskrbljeno je tudi za malico, za kar imamo posebne prostore. Mislim, da bomo vsi zaposleni dobri prijatelji. BRANKO ŽUNEC POMURSKA NALOŽBENA POLITIKA OMEJITVE DALEČ Če bi hoteli dodobra pretresti letošnjo, posebej pa naložbeno, politiko zadnjih dveh ali treh mesecev v Pomurju, bi rabili precej več prostora kot ga imamo na voljo. To področje je namreč tako široko in zahtevno, da ga ni moč odpraviti z nekaj številčnimi pokazatelji, par vprašanji in ugibanji, še manj pa, da bi zgolj ponavljali že kar puhla spoznanja in ugotovitve, ki jih je itak več kot preveč. Žal je tudi skupni naslov današnje teme dokaj obrabljen, vendar sodimo, da kljub temu dovolj nazorno kaže vzdušje, kakršno je ta čas prisotno v pomurski naložbeni politiki. J OD REŠITEV i Vprašanje je, če oziroma doklej naj jenjuje. Naložbeno fronto smo v regiji po letos avgusta sprejetem republiškem zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo določenih objektov v letu 1981 skoraj docela zožili in ni odveč pomislek, če je to prava pot. Mar ne pelje v nazadovanje in še večje zaostajanje pomurskega gospodarstva za republiškim? Bomo mar na račun bolj ali manj znanih zakonskih omejitev še bolj tepeni? Mar se s tem ne zaostrujejo še bolj že tako zaostrene razmere v zaposlovanju? Pa na področju izvoza? Lahko bi seveda še vpraševali: v kolikšni meri drži, da bolj vlagamo v zidove, manj pa v tehniko in tehnologijo? So delavci zgolj formalni potrjevalci naložb oziroma ali so informacije o naložbah zanje dovolj oprijemljive in razumljive? Ker gre za očitno sila zavozlano in perečo problematiko, bomo na nekaj konkretnih primerih skušali najti vsaj del odgovorov. Še prej pa velja naglasiti, da nam bosta pri tem v dokajšnjo oporo že navedeni republiški interventni zakon in letos na pomlad podpisan regijski družbeffi dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v tem srednjeročnem obdobju, ob tem pa tudi srednjeročni plani vseh štirih pomurskih občin, nekaterih pomurskih organizacij združenega dela ter krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Ker se ponavadi prav na področju naložb najraje lomijo kopja in krešejo mnenja, naj razgrnemo kriterije iz že omenjenega pomurskega družbenega dogovora. Mimogrede, prej ali slej ga bo treba, posebej še spričo zaostrenih pogojev in razmer gospodarjenja, temeljito preveriti. nje visokih stopenj rasti količinskega obsega, nadpopre-čno visokega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva v primerjavi z rezultati odgovarjajočih grupacij v regiji in republiki, proizvodnja hrane z večjo izvozno usmeritvijo, zaposlitev pretežno kvalificiranih delavcev ob učinkoviti uporabi znan-stveno-raziskovalnih dosežkov, razvoj domače suro vinske baze in racionalna poraba surovin in energije, so dobesedno zapisani kriteriji, po katerih naj bi se ravnali v regiji. Če bi hoteli po njih dognati, kako je z nekaterimi naložbenimi vlaganji, bi kaj hitro našli veliko takih, ki so hudo skregani s kriteriji. Gradnja kirurškega bloka v Murski Soboti je s tega vidika seveda povsem izvzeta, problem zase pa je — kar ne gre podrobneje argumentirati — gradnja lendavske rafinerije. Več ali manj je znano, da je padla v vodo in da so zasnovali študijo, po kateri naj bi v prihodnje razvijali fenolno kemijo. Toda, to je naložba, ki presega pet milijard dinarjev in bi bila, spričo sila zamotanega gospodarskega položaja, povezanega z visokimi izgubami v lendavski INA-Nafti, več kot tvegana. Tvegana tako« za tozd Rafinerija pri dobavi nafte in uresničitve nalog, ki so jih sprejeli do izgradnje nove rafinerije kot za tozd Petrokemija, zaradi neurejenih ekonomskih odnosov, ko bi morali proizvod prodajati ceneje kot stane zanj surovina. To jih je celo privedlo tako daleč, da resno razmišljajo o sanaciji oziroma stečaju, dasiravno še ni nič gotovo. Pravijo namreč, da bi razvijanje fenolne kemije prišlo v poštev šele leta 1985, torej konec tega srednjeročnega obdobja. V lendavski INA-Nafti imajo formirane posebne strokovne teame za razvijanje manjših a kvalitetnejših programov. Hkrati razmišljajo, da bi morali v Sloveniji preusmeriti razvijanje projekta pentaritritola iz Belinke v Lendavo. Tovrstna naložba, planirana v Beltinki, bi jih namreč prišla čez tri milijarde dinarjev, v Naftinem kolektivu pa zatrjujejo, da bi pri njih ta projekt veljal trikrat manj, se pravi manj kot milijardo dinarjev. To pa zato, ker imajo v Lendavi rezervne kapacitete v formalinu, ki niso izkoriščene in bi se jih dalo koristno porabiti, ob tem pa premorejo vse pomožne sisteme, ki bi bili potrebni za omenjen projekt. beno komisijo, ki deluje v 'okviru medobčinske gospodarske zbornice. Deluje po dogovorjenih metodah in usmeritvah iz republiške naložbene komisije, sicer pa zgolj ocenjuje in ne preprečuje ali omejuje investicij. Potemtakem bolj presoja upravičenost naložb, predvsem pa, če je posredi izvozno usmerjena investicija. In kakšni so pri vsem tem angažmaji Ljubljanske banke — temeljne pomurske banke v Murski Soboti? Ugotavljajo, da je čutiti določeno negotovost in nelagodnost pri snovanju novih naložbenih programov po organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kar pa ni prav. Predvsem zato ne, ker podatki kažejo, da je naložbena vnema skoraj povsem uplahnila in je v primerjavi z lanskim letom bistveno manjša. To utegne le še povečati razkorak med (ne) razvitostjo regije in republike. Veliko korenitejše spremembe se kažejo pri presoji naložb po delovnih kolektivih. Doslej so bile namreč organizacije združenega dela vajene, da so dale kreditne zahtevke pri domači banki, ta pa je sredstva — po politiki združevanja sredstev — delno prelivala v manj razvita območja, obenem pa uspela vse investicije tudi skreditira-ti. V sedanjem srednjeročnem planu se ta politika menja, saj naj bi zlagoma prešli na tako imenovano interesno združevanje. Ravno tu pa se še pojavljajo težave, kajti pogoj za to js preusmeritev naprelivanje sredstev. Banka v Murski Soboti je poleg tega edina v Sloveniji, ki še kreditira naložbe v odkup zemlje, kmetijsko mehanizacijo in so v tej zvezi plan presegli za približno pet let. Organizacijam združenega dela predlaga, naj iščejo partnerje pri svojih kupcih in sredstva usmerjajo na naše območje. Kranja oziroma Ljubljane. V Radenski pravijo, da pri tem ni bilo nobene direktive ne iz republiškega izvršnega sveta in ne partije. Gre za plod vzajemnega, obojestranskega interesa, v katerem ima vsak partner svoje mesto in jasno računico. Sicer pa so imeli v Radenski že več takih primerov in tudi v tem srednjeročnem obdobju ima že malone zagotovljenih nekaj sovlagateljev. Zdaj tudi lažje razumemo naložbo v gradnjo hotela v Moravcih, ki je po oceni inštituta za ekonomiko iz Ljubljane izvozno usmerjena. Ocena sloni na znanih dejstvih: v strukturi gostov je namreč kar 80-odstotkov — včasih pa celo 96 — tujcev, katerih delež je v deviznem prometu več kot znaten. Gostinski in turistični delavci računajo, da je bil res skrajni čas za gradnjo hotela, kajti že tako je šlo mimo ničkoliko dragocenih deviznih dinarjev. V zadnjem času leti največ gorkih na račun nepovezanega gradbeništva v regiji, posebej pa še na soboški tozd mariborskega Konstruktorja. Šepa v organizaciji dela, programi so razdrobljeni, da o zagotovljeni socialni varnosti zaposlenih posebej ne govorimo, kajti o tem je bilo že veliko povedanega. Ustaviti se nameravamo pri njihovi naložbi v Lipovcih — gradnja gradbeno-industrijskega obrata za proizvodnjo armi-rano-betonskih elementov za potrebe pri izgradnji farm — o kateri regijska komisija za oceno investicij meni, da v Delež sovlagateljev v izgradnjo gradbeno-industrijskega obrata v Lipovcih znaša nekaj nad 66 milijonov dinarjev, vrednost celotne naložbe pa je 185 milijonov dinarjev. Med sovlagatelji je 7 tozdov SGP Konstruktor Maribor (Gradbenik Lendava, Opekarna Puconci, Gradbena obrt, Klepovod Maribor, Gradivo Maribor, Kovinar Maribor, Mizarstvo Maribor in Projektivno-tehnološki biro Komuna projekt Maribor). Ostali sovlagatelji pa so: Zdravilišče Radenska, tozd Mineralna voda, podjetje Sobota iz Murske Sobote, Vodnogospodarsko podjetje Maribor, tozd Vodnogospodarska enota Murska Sobota, Projektivni biro Murska Sobota, IMP Ljubljana, tozd Blisk Murska Sobota in Gradbeni inštitut, tozd Fakulteta gradbenih znanosti iz Zagreba. Ostala sredstva so krediti Ljubljanske banke, temeljne pomurske banke Murska Sobota, krediti dobaviteljev opreme in lastna sredstva. Pri izgradnji industrijskega tira — odcep od železniš\ e postaje v Beltincih v obrate — v dolžini 1859 metrov sodeluje z združevanjem sredstev tudi Železniško gospodarstvo iz Ljubljene. načelu ni zgrešena. Prvotno so imeli pomisleke glede cene — veljala naj bi namreč kar okrog 600 milijonov dinarjev, nakar so jo kar dvakrat prepolovili, tako da je zdajšnja vrednost blizu 185 milijonov dinarjev — slednjič pa soglašali, da je ne bi bilo smotrno ustaviti. Posebej še ne po tem, ko je bilo vloženih nad polovico sredstev za izgradnjo. preudarjene in kapitalneje. Hkrati bodo skrajševali oziroma zmanjševali ,,mrtve hode”, ki čestokrat nastajajo spričo neugodnih vremenskih razmer. Poleg teh navajajo še nekatere druge argumente, ki naj bi govorili v prid naložbi v Lipovcih. Namreč, da so na tem področju tekorekoč ..pionirji”, kar naj bi pomenilo, da bodo prvi v Jugoslaviji razvili armirane betonske konstrukcije za potrebe v kmetijstvu. Pri tem so jim veliko pomagali strokovnjaki Emona inženiringa, Živinorejsko veterinarskega zavoda v okviru sozda ABC Pomurka, veterinarske fakultete iz Zagreba in drugi. Kako komentirati ta njihova, navzlic vsemu vendarle smela in perspektivna prizadevanja? Z vidika enotnega nastopa in sovlaganj jih nesporno ne moremo zanikati, prav tako je treba upoštevati, da so se v dogovoru z banko zmenili za kar dvakratno prepolovitev naložbenih sredstev. Zanemarljive tudi niso perspektive, ki se odpirajo s to naložbo in smo jih že nakazali. Če je sporna lokacija — na plodnih površinah — je za to odgovoren tisti, ki je izdal lokacijsko dovoljenje. Če pa je sporna sama gradnja, jim v soboškem Konstruktorju ne preostane drugega, kot da se odgovorno in zavzeto vključijo v integracijska prizadevanja pomurskega gradbeništva, predvsem v smislu, kar se še storiti d&. To pa pomeni doseči zelo precizen spora zum o delitvi dela med gradbenimi organizacijami in ne — kot pravijo na medobčinski gospodarski zbornici — da bi še naprej gradili vsaksebi in vsak zase. Še zdaleč nismo uspeli , razgrniti vseh primerov s po- dračja naložbene politike v naši regiji. Bolj nam je šlo za * to, da opozorimo na nekaj — problemov, ki so v zadnjem času zlasti očitni v pomurski naložbeni politiki. Čeprav ne * povsem dorečeno, pa smo najbrž dovolj prepričljivo I pokazali, da se s samo admi- I nistrativnimi ukrepi ukrepi * in interventnimi zakoni (tak — je republiški zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za * gradnjo določenih objektov v — letu 1981 in še kakšen) ne da shajati. Kvečjemu — to je poglavje zase — utegnejo zavreti sicer preudarna priza- g Sevanja, kakršnih nam v re- I giji prav gotovo ne manjka. Pripravil: Branko ŽUNEC STRAN 6 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 kulturna obzorja Prekmurska ornamentika kot del kulturne dediščine Med zanimivostmi je nedvomno zelo koristno pogledati v čas, ko so naše prababice marsikje po Goričkem in Ravenskem štrijale (belile) zunanjost in notranjost svojih domov, kjer so se odvijale tudi človeške usode. Da so naši predniki znali lepoto doživljati in podoživljati ter oblikovati svoje domove: nabijance, cimprane hiše in druge predmete, nam je znano že dolgo. Žal pa veliko od tega iz dneva v dan vse bolj izumira in tudi nihče ne posveča več pozornosti ohranjanju tega. Zanimivo je, kako so kmečke žene pri nas krasile z ornamenti stene svojih domov, ali še točneje, zunanje podstenje, kjer prideta posebno do izraza trnac in preklit. Iz ustnega izročila in prakse nam je znano, da so žene čistile domove jeseni (do sisvecov) ali pa zgodaj spomladi (do viizma). Možje so morali iz lipe, cunj, repe, krompirja, maka in drugih primernih predmetov rezati ornament^, okraske, neke vrste pečate, ki so jih namočene v razne barve odtiskovali na podstenje (coklin). Ti ornamenti so bili v obliki raznih geometrijskih likov in motivov iz rastlinskega sveta (listi, cvetje, grmičevje) veliki pedenj ali celo dva. Pri nas posebno izstopajo list detelje, list drevesa in cvet oz. seme buče. Za barvo so uporabljali v vodi raztopljene saje in jih mešali z žolčnikom, da so tako dobili neko črno zeleno barvo. Kuhali so tudi jagode, trnine, za odtenke pa dodajali sirotko, vse skupaj pa mešali z ilovico. Na svoje umotvore so bile gospodinje zelo ponosne. Moja, danes že pokojna, soseda, sta imela izvrsten dar za opazovanje ljudi in narave. To sta bila Štefan Husar in Franc Bathori. Dočakala sta visoko starost in imela zelo dober spomin. Njuni starši so hodili služit grofu za dačo (davek na zemljo) z delom, predvsem z žetvijo. Pripovedovala sta mi drobce dogodkov, kako je bilo včasih na kolinah, kako so smodili prašiča, potem v črni kuhinji cvrli mast in jedli iz lesenih krožnikov, ki so bili tudi okrašeni z ornamenti, ki pa so bili izrezljani. Snahin krožnik je bil zmeraj najlepši. Enega hranim, zanimiv pa je napis: »Idi zavszin talom v noucs — doubo si pomoucs!« Stare hiše so bile grajene v obliki črke L in so imele na Pročelju (svislih) zdeskami obito lice, kije bilo izrezljano in s tem vzbujalo pozornost. Iz tega seje dala razbrati tudi njihova verska Pripadnost: katoličani so imeli svečo s srcem in križ, protestanti Pa kelihe. Ker so kelihi simbol husitov, ki so že pred Lutrom dvigovali besedo, je bilo to versko borbenega značaja. Jana Husa so sicer kot profesorja teologije in pridigarja v začetku 15. stol, v Pragi na grmadi sežgali, toda njegov neusahljivi duh po samo-osvojitvi je privedel ljudi na revolucionarno pot proti katoliški cerkvi in mestnemu patriciatu. In te značilnosti so še danes ostale Pri nas vidne v domovih, kjer je bil tak »barometer« tudi občutljiv na sklepanje zakonske zveze. Pri nas je občutljivost človeka na izostreno ozadje pripadnosti ohromela in se spremenila, ker je razvoj družbe in človekovo pamet obvladala daljnovidnost. Zato danes razpravljamo le o medsebojnih zdravih odnosih, zvezah in razumnem verskem sodelovanju vseh verujočih ali ne. Danes nihče ne skuša dati poudarka temu, zakaj so pred novim letom (pred svetki) vstavljali v prekliti pod z ornamenti izrezljane trame najdebeljšo prašičjo kost. Pod stropom vhodnih vrat je ta kost ležala vse tja do mladovega — lunine mene, baje zato, da bi ta kost varovala dom pred požarom, ljudi pa pred kugo. Njihov zakon je bilo sveto pismo, ki gaje potujoči učitelj poučeval in razlagal. Ornamente so koristili še mazači in vrači, ki so svoje paciente zdravili s pikanjem (iglo so namakali v črnino ter nato zabadali v kožo v obliki kakega hišnega ornamenta). Črnina je Bila lahko tudi iz hrasta kuhana skorja. Celo stara Mariča iz deščice mi je trdila, daje to pomagalo dostim betegom, posebno trešliki. V Vadarcih sem pri Romih naletel na zanimive neobičajne kombinacije barv in ornamentov na lesenih posodah, koritih; Kot vemo, še dandanes prevladujejo pri njih kričeče barve in raznovrstni motivi iz živalskega-sveta. Zanimivo je videti tudi ljudsko ornamentiko na žgani posodi v našem Porabju, posebno okrog Števanovec. Nimam namena popularizirati pomena tega že skoraj iz-umrlega ljudskega običaja — oblikovanja ornamentov — vendar hočem mlajšim povedati, daje to svojevrstna zanimivost, ki $e ni povsem obdelana in so se je zadnje čase lotili tudi strokovnjaki. Mladi vzgojitelji bodočih rodov bodo gotovo opozarjali na posebnost te umetnosti na našem območju. Dini Titan več kot deset tisoč del, od katerih jih je izbral nekaj sto in se na retrospektivi predstavil v mestu iz katerega izvira. Pot pa, ta ga je ponesla v mnoge kraje, se je potem ustalil v Nazarjih, kjer zdaj živi in snuje. Z novim letom obljublja, nove stvaritve na likovnem področju, čeprav je tudi že dosedanje delo več kot plodno. O tem pričajo raz- JAKIJEVA RETROSPEKTIVA V SOBOTI — Otvoritev razstave znanega umetnika — rojaka Jožeta Horvata-Jakija v galeriji pri kulturnem centru je prav gotovo bil osrednji kulturni dogodek minulega praznovanja soboške občine. V nepolnih tridesetih letih je Jaki, ki se je v preteklem letu srečal z Abrahamom, ustvaril stavljena olja, grafike, tapi- I serije, keramika in v zadnjem času tudi s precizno roko oblikovano zlato. Vse našteto je na ogled v galeriji, ki je dostojna razstavljenega, če- ' prav so dela našega ustvarjalnega rojaka ta čas tudi v New Yorku, Trstu, Beogradu in Mariboru. kulturni koledar razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji ori kulturnem centru je na ogleu retrospektiva del Jožeta Horvata-Jakija. Znani rojak se predstavlja z več sto deli, kar priča o njegovi izjemni delovno-sti v likovnem svetu, ki ga je razširil tudi v izraznost poslikane keramikeplatna, oblikovanja zlata in drugih žlahtnih kovin, poleg olj in grafik z njemu lastno izraznostjo nenavadnih vzhodnjaškihlikovineruptivnih barv. TEDEN DOMAČEGA FILMA Poskusno v Murski Soboti Teden jugoslovanskega filma je mimo, naj živi domači film, bi zapisali manifestati-vno, ker pa omenjana kulturna prireditev v Murski Soboti to prvi in slednji večer ni bila, bodimo skromnejši. Tako, kot je bil skromen obisk ob ponedeljkovem prvem filmu, ko je prireditveni teden na področju filma napovedal Branko Šomen. Ponedeljku je sledil torek, ko je prišlo do majhne zamešnjave sporeda, in potem še preostali dnevi tedna do- mačega filma, ki ima nekaj svojih vztrajnih obiskovalcev. Žal pa je bil obisk nerazumljivo slab ob sklepnem — najboljšem filmu letošnje jugoslovanske produkcije: Padcu Italije, kije kljub slabi tonski izvedbi, zaslužil večjo pozornost. čeprav je igral v soboto. Takrat, ko običajnih kino-predstav ni, saj pravijo, da se Sobočani bolj kot velikemu, posvečajo malemu ekranu, ker je tako udobneje. Prav zares, vsaj tako hladno, kot v bb, Foto: A. Abraham soboškem kinu, gotovo ni. kljub okrnjeni kurjavi v času stabilizacije. In vendar se za tak film, kot je omenjani celovečerec Loro^na Zafrano-viča. splača vztrajati tudi v mrazu, pa še v soboto povrhu, ko so gostilne in plesišča polna. prazna kinodvorana pa tradicija. Da temu ne bo tako tudi v bodoče, kaže vztrajati s filmsko vzgojo in novimi prijemi na tem zanemarjenem kulturnem področju pri nas. (bb) RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja Jure Godec iz Ljubljane. Po poklicu je dipl. inženir metalurgije, zaposlen v celjskem Aeru, ukvarja pa se z risbo, karikaturo in akvarelom. Zlasti slednji ga vse bolj in bolj privlači kot možnost izražanja v širokih mejah barvne palete, zato so na pričujoči razstavi prav ti v ospredju. (delno) uspelo v Ljutomeru Pri obiskovalcih kina v Ljutomeru še vedno lahko ugotovimo, da se za obisk odločajo predvsem po naslovih in reklamnih slikah ne pa po tistem, kar so o filmu že prebrali glede na (kakovostni) nivo filma. Sicer pa lahko rečemo, da je jesenski Teden domačega filma bolj uspel kot pa spomladanski. To pa je vsekakor spodbuda delavcem pri KUD »Ivan Kavčič« in obveza, da se tematski dnevi čimbolj popestrijo in nudijo gledalcem kar največ. Vsaka izkušnja je dragocena. In »Pula po Puli« nakazuje, da bo najrodročju filmske vzgoje potrebno narediti še več D. L. KULTURNI POROČEVALEC Likovni ljubitelj Jure Godec JUGOSLOVANSKA MALA PLASTIKA V IN-GOLSTADTU — V tem zahodno nemškem mestu, ki ga z Mursko Soboto veže listina o partnerstvu, prav tako pa tudi kulturni stiki, je bila minula otvoritev razstave ju-, goslovanstke male plastike velik dogodek. Poleg ostalih L gostov sta se je udeležila nadžupan Ingolstadta Peter : 1 Schnel in predsednik SO M. Sobota Karel Sukič. B.H. ,,Kar težko se odločimo, katere prispevke naj vam to pot posebej priporočimo, ker si malce domišljamo, da je ta številka kot celota vsebinsko ena najboljših, „žal” pa tudi po obsegu presega večino dosedanjih.” Resda se bere neskromno, a kot bomo kaj hitro dognali, so v Besedi uredništva prve jesenske številke Kulturnega poročevalca njegovi ustvarjalci prav zapisali. Po vrsti že 47. številka informativnega glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije prinaša tako zajeten in bogat izbor prispevkov, da kdor seže po njej, ne more ostati ravnodušen. Za tistega, ki se morda tudi sam bodi ljubiteljsko bodi poklicno ukvarja s tem ali onim področjem kulture, je anketa o tekmovanju v ljubiteljski kultur i ustvarjalnosti precejšen izziv, da se zamisli nad ponujenimi razmišljanji. Na naslovno vprašanje Tekmovanje bolj škodi kot koristi? je objavljenih četvero odgovorov na sila domišljen način: z argumenti za in proti tekmovanju v ljubiteljski kulturi. V središču pozornosti je dvoje komentarjev: ZKO naj se bolj posveča idejnim in estetskim Vprašanjem in Potrebujemo Idružbeno angažirano gledališče. Iz prvega velja nemara izluščiti te misli: ..Kakovost mora ujeti množičnost, vendar ne tako, da bi množičnost čakala nanjo, ampak tako, da se bomo vsi skupaj še bolj posvetili strokovnosti. Zato bomo še temeljiteje programirali delo in povečali količino vloženega dela v stvaritve, ki jih študiramo, da bomo sodobnost našega ljubiteljstva lahko razumeli predvsem kot odločnost pri sooblikovanju časa, ki ga živimo. Pri tem izhajamo iz naprednih izročil delavskega amaterizma in hkrati vsega tistega, kar bi lahko strnili v pojem osvoboditve .človeka”. (Mitja Rotovnik) V drugem dobimo poglobljen vpogled v ljubiteljsko gledališko dejavnost, ki v glavnem poteka v treh smereh: ,,prva (najosnovnejša) je smer dilen-tatizma, ki jo žal v določenih okoljih srečujemo še danes; druga (najpogostejša, in večinska) je smer tekstualnih, uprizoritvenih in organizacijskih modelov; tretja pa je smer iskanja in uveljavljanja svojevrstne gledališke poti, hkrati tudi smer živega, osmi-šljenega, pomenskega gledališča”. (Vladimir Kocjančič) ,,Te tri smeri se v praksi uresničujejo v treh oblikah delovanja gledaliških skupin: občasno delovanje (take skupine se pojavijo samo enkrat ali v dolgih časovnih razmikih, brez prave kontinuitete dela), redno, stalno delovanje (za te skupine je značilna tudi večde- LENDAVA — V galeriji na gradu je poleg stalne zbirke na ogled tudi muzejska zbirka in zgodovina Lendave v sliki. LJUTOMER — Na ogled je muzejska zbirka Taborska gibanja na Slovenskem, ki nosi naslov po pokojnem revolucionarju Edvardu Kardelju. setletna kontinuiteta dela) in generacijsko delovanje (sem sodijo skupine, ki nenadoma zaživijo, delujejo kratko dobo kontinuirano, pa nato po treh do šestih letih — pogosto tudi prej — same od sebe odmro). V prvi obliki dejavnosti skupin njihovo zaledje ne zanima, druga oblika je s svojim zaledjem najtesneje povezana, tretja skupina pa ima večinoma tudi generacijsko zaledje. Tudi oblike dejavnosti kažejo, da so prehodi med njimi sorazmerno redki in predvsem naključni”. Sledijo že ustaljene rubrike, ki so jih — vsaj v Pomurju — bralci ugodno sprejeli: Usmeritve, dogodki, pojavi (Ljubiteljska ,,kultura” preveč v senci poklicne), pogovor o šolanju organizatorjev kulturnega življenja, Jezik naš vsakdanji, Novo-zanimivo, Naša kronika, od občinskih ZKO se tokrat L predstavlja Trebnje (V prog-1 ramskem cekarju bolj ali manj I znana roba), veliko pa je tudi I praktičnih in uporabnih napot-1 kov (Prireditve, Seminarji, te-| Čaji, šole, Svetujemo, pripo- L ročamo, Literatura, filmi, ka-' sete, Gostovanjska ponudba, j Pravila ravnanja in še kaj). Da I ne pozabimo na z mimiv članek o umetnostni vzgoji v srednjem usmerjenem izobraževanju in novitetah jz drugih republik, pokrajin in tujine. Branko Žunec knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJjGA v Murski Soboti so: GARGANTUA IN FANTA-GRUEL (Rabelais) založila Cankarjeva založba v Ljubljani, ODLOČITEV avtorja Toneta Fajfarja, izšla pri založbi Borec Ljubljana in ZEMLJA, ZEMLJA, ZEMLJ A,deloBran-ka Gradiščnika, ki ga je za naj-mlajše publicirala Mladinska knjiga prav tako v Ljubljani. VeSTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 7 .p V jizlozbi Po- trošnik v Murskig^mpti je na ogled svojštjeOT^ftizsta-va fotografij Toigaz^ Bo-šnaka, iz njegi^^^iklu-sa Svetloba-Tema, z-^izho-diščnim motivom^ Murske Sobote in življema^ * , pomurskem središčiij^^ SREČANJA ODPRTIH SRC Vlak bratstva in enotnosti, * ki je letos že štirinajstih za-_ pored popeljal iz Slovenije v I Srbijo, isto pot pa prevozil tudi I v obratni smeri, je prav gotovo edinstvena manifestacija so-Ižitja dveh narodov. V času vojne vihre spletene vezi med Slovenci in Srbi so ostale tesne tudi v svobodnih dneh in Ivlak je tisti, ki premaguje razdalje v kilometrih ter ohranja bratstvo in enotnost. Na njem pa, to se težko opiše v nekaj I stavkih, je iskrenost, prijateljstvo in vseprevladujoča čustva tistih, ki so si bili blizu v najtežjih dneh pregnanstva in so to še vedno ostali. Poleg I nekdanjih pregnancev in članov njihovih družin ter predstavnikov občinskih družbenopolitičnih delegacij je bilo Ina dolgi kompoziciji štiriindvajsetih vagonov 1375 svojstvenih potnikov, med njimi tudi Pomurcev. Prekmurcev Ijned nekdanjimi pregnanci, 'ni, kar je zgodovinsko pogojeno, saj sta bili po Hitlerjevem nalogu in Himlerjevi iz-Ivedbi izseljeni predvsem Štajerska in Gorenjska in je bila tako Mura ločnica. Prav zato je bilo več družin z onkraj I ravninske reke, tiste pa, ki so potovali iz Prekmurja, pa je dialekt izdajal, da so njihove korenine od drugod. Tako I velja za nekdanjega pregnanca Romana Meciloška, ki je bil v družbi svoje žene Vladke in občinske delegaci-Ije edini potnik iz Murske Sobote. Iz gornjeradgonske občine je bila to družina Borko, iz občine Ljutomer pa je bilo kar osemnajst udeležencev letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. Ta je iz Maribora odpeljal v nedeljo zvečer in se po dolgi, vtisov polni noči in postankih na Pragerskem, v Celju, Laškem, Zidanem Mostu, Krškem in Dobovi v Sloveniji ter glavnem hrvaškem mestu, Vinkovcih in Sremski Mitroviči zaustavil na beograjski postaji Topčider. V lepem, ranem jesenskem jutru je pot vodila na Dedinje, kjer je bil po ogledu muzeja revolucije 25. maj in spominske Hiše cvetja K Prizori, kakršen je na gornji fotografiji, so se vrstili vzdolž poti vlaka bratstva in enotnosti na vseh postajah v Srbiji, kjer so vstopali nekdanji pregnanci in člani njihovih družin ter delegacije, ki.so doživele tam nepozabne dni bratstva in sožitja. slovesen sprejem udeležencev vlaka bratstva in enotnosti. Slavnostni govornik v Beogradu je bil predsednik republiške konference SZDL Srbije Žika Radojlovič, pozdravu skrbskih gostiteljev pa se je odzval Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije in vodja slovenske delegacije, ki je štela sedemnajst članov; med njimi pa je bil tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan. Ob tej priliki se je na novi amfiteaterski ploščadi predstavilo tudi kulturno umetniško društvo Branko Krsmanovič in z izbornim programom predstavilo sožitje naših narodov v folklori ter krutost vojnih dni in rojstvo ter vznik svobode s Titom v pesmi. Po postanku v Beogradu je dolg vlak, ki sta ga brezhibno vlekli lokomotivi Dinara in Kozara (v njegovi kompoziciji pa so bili tudi vagoni Modrega vlaka) nadaljeval pot v osrčje Srbije. Nekdanji pregnanci in člani njihovih družin ter delegacije pa so izstopali v Mladenovcu, Cupriji, Stalaču, Soboški delegaciji v Parafinu so se pridružili tudi Celjani in njihovi gostitelji iz Čuprije, posnetek pa je nastal pred arhitekturno izjemno zanimivo hišo v središču mesta, kjer sta občinska konferenca SZDL in komite, v ozadju pa ploščad, ki je z novim spomenikom rojaku — narodnemu heroju Branku Krsmanoviču ponos Paračincev. Foto: T. Vrabl Kruševcu, Trsteniku, Vrnjački Objemi, stiski rok, čustva, ki so si jih nekdanji pregnanci izkazovali že ob srečanju drug z drugim, so bili ob prihodu v sredo svojih gostiteljev toliko globlji. Tam, kjer so tisti, ki so nudili našim pregnancem 1941. leta streho nad glavo, že pomrli, so goste sprejeli njihovi potomci ali sosedje, prijatelji iz tistih težkih dni. Pričujoči trije dnevi pa so bili dnevi uživanja, pogovorov, dobre kapljice in še obilnejše hrane, seveda pa tudi organiziranih izletov in uspelih sprejemov. Tako v organizacijah združenega dela, ki so si jih gostje ogledali z velikim zanimanjem, kar pomeni, da bodo (in so že) sledili tudi uspehi na področju gospodarstva — popolnejša izmenjava dobrin na domačem trgu. V PARAČINU . Med tistimi, ki so izstopili v Čupriji, je bila tudi soboška delegacija, namenjena v pobrateni Paračin. Sprejem v njem je bil prisrčen: po dobri slovanski navadi, vendar ne s kruhom in soljo, ampak s posebni lončeni posodi ter vinom v »šejfu.« Na ploščadi pred občinsko hišo, kjer je slovesnost ob prihodu potekala, je bila poleg nastopajočih v narodnih nošah in z ritmom v nogah, tudi množica domačinov, ki so prišli pozdravit svoje prijatelje. Gostitelji so bili s svojimi gosti ne-razdružljivi vse do prihoda pa do povratka na vlak. Vmes je bila globoka izkušnja nepozaben izlet v spominski park v Kragujevcu, kjer so Nemci pobili med 7000 prebivalci tudi razred dijakov s profesorjem vred. Na takem prizorišču, zločina, o katerem pričajo dokumenti, zbrani v muzeju, in številni spomeniki na planjavah vzpetine nad Kra-gujevcem — Šumadice — privre občutje do vsakega vlakna človeškega bitja. Vse, ki rožljajo z orožjem in se gredo kruto igro, vojna imenovano, pa bi bilo potrebno poslati tja, da se soočijo s fotografijami fantov-otrok, pokošenih z rafalom brez usmiljenja. Da ne omenjamo ob tem še usode množice ljudi, ki jim ni uspelo preživeti vojne in so bili pobiti kar tako, ne s puško v roki v neenakovrednem boju, v katerem smo vseeno zmagali. Žalostno je bilo v Kragujevcu, zato pa tol i ko bolj veselo na srečanj u z nekdanjimi pregnanci in njihovimi gostitelji v Grzi, na sprejemu, ki ga je priredil predsednik skupščine občine Paračin Slobodan Milivojevič. On je bil tudi osrednji govornik slavnostne seje ob občinskem prazniku — 13. oktobru, ki beleži datum osvoboditve tega srbskega mesta, pri katerem so ob omenjenih slovesnostih slavili tudi delovno zmago: otvoritev cementarne v Novem Popovcu, po kapaciteti tretje proizvajalke tega iskanega gradbenega materiala. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Avtotrgovina —servisi, objavlja naslednja prosta dela in naloge: - VEČ AVTOMEHANIKOV III Pogoji: končana poklicna, šola za avtomehanika in eno leto delovnih izkušenj; - 1 AVTOELEKTRIKARJA III Pogoji: končana poklicna šola za avtoelektrikarja in eno leto delovnih izkušenj; - 2 KLJUČAVNIČARJEV III Pogoji: končana poklicna šola za strojnega ključavničarja in eno leto delovnih izkušenj. Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. Ob odhodu iz Paračinase je od dobrih gostiteljev poslovil vodja naše delegacije Alojz Šela, predsednik občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, slovo pa je bilo ob povratku prav tako ganljivo kot ob prihodu. Takrat je Erna Brumen v svojem nagovoru citirala misli iz govora predsednika Tita, o bratstvu in enotnosti, ki veliko povedo: “Bratstvo in enotnost v naši deželi je osnova naše krepitve zunaj in znotraj naših meja. Izhodišče v borbi proti vsem tistim nasprotnikom, ki poskušajo razbiti našo enotnost. Prepričan sem in verjemite mi, da sta bratstvo in enotnost osi našega nadaljnjega razvoja, najmočnejše orožje, ki ga moramo čuvati kot zenico svojega očesa. Čeprav smo to že tisočkrat rekli, moramo še prav tolikokrat ponoviti, tako, da nam od najmlajše generafije pa do najstarejše prodre v najgloblje bistvo. Kajti v tem je smisel naše sedanjosti in prihodnosti. « Lesnina Ljubljana TOZD MIZARSTVO Ljutomer Prešernova 31 razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD JAVNO LICITACIJO za prodajo: 1) silosa za lesne odpadke in žagovino: izklicna cena 45.000,00 din — oziroma posebej leseni del 15.000,00 din — oziroma posebej kovinski del 30.000,00 din 2) tovornega avtomobila IMV Combi: — nosilnost 1 tona, jakost 61 KS, letnik izdelave 1977 — karamboliran izklicna cena 40.000,00 din Javna licitacija bo v petek, 6. 11. 1981, ob 10. uri na dvorišču TOZD Mizarstvo Ljutomer, Prešernova 31. Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo uro pred licitacijo. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % izklicnega zneska v gotovini pri blagajni TOZD. Prednost pri nakupu imajo družbeno-pravne osebe. Vse obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe nosi kupec. Papir in stroj ne moreta zabeležiti vse teže srečanja in vsebine, ki jo vlak bratstva in enotnosti ima. To je sožitje v pravem smislu besede, ne-potvorjena iskrenost in kot tako edinstveno doživetje za vsakega, ki mu je bil kdaj priča. Bodočnost vlaka bratstva in enotnosti pa — ta izhaja iz preteklosti in se izpričuje v sedanjosti. V njej so namreč poleg nekdanjih pregnancev bili potniki edinstvenega vlaka tudi njihovi sinovi, hčere in vnuki, ki bodo nadaljevali tradicijo očetov. In kaj je posebej pomembno: kontinuiteta je zagotovljena tudi pri gostiteljih, saj so bili med njimi že potomci tisi.a družin, ki so sprejele slovenske pregnance v usodnem 1941. letu, izkazali pa so se tudi sosedje in prijatelji. Teh pa je bilo na vsakem koraku veliko in prav gotovo jih bo tudi takrat, ko bo petnajsti vlak bratstva in enotnosti pripeljal iz Srbije v Slovenijo in bodo vloge goltov in gostiteljev zamenjane sožitje pa bo ostalo. BRIGITA BAVČAR GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSR, POLJSKA, ITALIJA, AVSTRIJA HOTEU - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek ................................ Naslov ........................................ Zaposlen(a) .................................. Številka os. izkaznice.izdana od SOB .......... se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v . v času od . . do .............................. Kraj in datum.... .......... (podpis) NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA! Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1981 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourovih poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, V. Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; NOVA GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9; PORTOROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta neprijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! STRAN 8 VESTNIK, 22. OKTOBRA l#1 kmetijska panorama Devize od lovnega turizma in izvoza divjadi Letos bodo od divjadi v Pomurju iztržili 29 milijonov deviznih dinarjev. Tudi letos bo devizni dohodek od lova v Pomurju znatno pripomogel k izboljšanju devizne bilance. Zanimanje tujih lovcev za bogata pomurska lovišča je še vedno veliko. Najčešče se oglašajo puške v revirjih gojitvenih lovišč. V gojitvenem lovišču Fazan Beltinci in Kompas v Gornjih Petrovcih, je sezona lova na nizko divjad, predvsem na fazane in zajce, v teh dneh na vrhuncu. S kako obsežnimi lovskimi tereni razpolagata ti dve naši znani gojitveni lovišči, kaže podatek, da ima samo Kompas v Gornjih Petrovcih več kot dvanajsttisoč hektarjev lovišč, od katerih zajemajo enajst hektarjev vzrejališča za fazane. Na leto tu vzredijo kar štirideset tisoč fazanov, tako imenovanih kebčkov, od katerih jih šest tisoč prodajo domačim lovskim organizacijam, ostale pa spustijo v lastno lovišče. V gojitvenem lovišču ABC POMURKA — Fazan v Beltincih, ki razpolaga s' 14.380 hektarji lovišč, pa bodo na 10 hektarjev letos vzredili preko 50.000 fazančkov, 8.000 rac in več tisoč jerebic. Obe gojitveni lovišči v Pomurju sta izrazito usmerjeni na zunanji trg. Tako so lani iztržili samo v Kompasu dobrih pet milijonov dinarjev od tujih lovcev, letos pa naj bi promet dosegel Za več kot osem milijonov dinarjev deviznega dohodka. Zanimivo je, da vlada za lov v Pomurju čedalje ve-čje zanimanje tudi med Nemci in Avstrijci, za katere je značilno, da Prihajajo na lov posamično, medtem ko Italijani lovijo skupinsko. ..Dohodek od lova predstavlja le del deviznega dohodka, saj lovci, zlasti še tisti iz Italije, ne varčujejo 'udi pri drugih izdatkih. Veliko bero od lova tako pričakujejo tudi turistično gostinski delavci. Dohodek v devizah bi lahko podvojili, le da gojišča niso našla skupnega jezika z gostinci, ki pospravijo lep devizni dohodek, ne da bi sami kaj vlagali v lovske revirje. Torej gre tudi za neurejene dohodkovne odnose, kar seveda ni v prid razvoju vse bolj donosnega lovskega turizma. Dohodek na delavca v loviščih dosega tudi milijon dinarjev. Slednje jim omogoča nove naložbe, pri katerih ima prednost širitev vzrejnega središča za fazana. Tako bo Kompas v Petrovcih' kmalu uredil novo fazanarijo z dodatnim letnim prirastkom kar osemdeset tisoč fazanov. Zunanja trgovina ABC Pomurka z ,,roko v roki” poslo- V Pomurskih gojitvenih loviščih že dve leti niso spremenili cen za divjad. Tako plačajo tujci za odraslega fazana 15 dolarjev. Samo za trofejo (rogovje) jelena odšteje tuji lovec v povprečju dva tisoč dolarjev, za srnjakovo .rogovje pa okrog štiristo dolarjev; cena je bolj zasoljena, če želi tuji lovec obdržati še meso uplenjene divjadi. Vendar v večini primerov lovci prodajo meso srnjadi in jelenjadi ABC Pomurki, ki ga v celoti izvozi. vno sodeluje s Kompasom iz Gornjih Petrovec. Kompas iz leta v leto povečuje turistični odstrel in prodajo doma uplenjene divjadi, od česar ima dvakratni devizni priliv. Enkrat od prodaje trofej odstreljenih živali, meso pa izvozi ABC Pomurka na konvertibilno tržišče. Zahvaljujoč dohodkovni povezanosti lovnih gojišč in Pomurkine Zunanje trgovine so izvoz divjadi povečali od 3 milijone v letu 1979, ko so prvič organizirali prodajo divjadi na tuje, na 15 milijonov deviznih dinarjev v letošnjem letu. V ZRN, Italijo in Avstrijo izvažajo predvsem meso jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev in zajcev. B. Hegeduš Tudi do 70 ton pese po hektarju V Pomurju so do 15. oktobra pospravili že več kot 60 odstotkov od 2-014 hektarjev zasejanih s peso. Pridelek je kljub pesimističnim napovedim dober. Tako niso redke njive, na katerih so pridelali tudi 700 in več stotov. Na zaplevljenih njivah tistih kmetov kooperantov, ki niso upoštevali predpisanih agrotehničnih ukrepov, pa je pridelek le 180 stotov po hektarju. Sladkorna stopnja je kljub ranemu spravilu (pesa pridobiva na sladkorju tudi tačas) dobra in se giblje od 15—18 Mstoikov vsebnosti. V času spravila je vreme kmetom bilo naklonjeno, pa tudi z mehanizacijo ni bilo večjih težav, tako da zasebni proizvajalci s pravilom končujejo, družbeni sektor pa bo končat do 10. novembra. Pesa bo tako pravočasno odstopila prostor plenici, ki jo bodo sejali na Številnih njivah, na katerih je letos rasla pesa. Hitro spravilo pa povzroča težave tovarni sladkorja v Ormožu. Tovarna ima tolikšne zmogljivosti, da lahko dnevno predela največ4.000 ton. V prvi Polovici oktobra, ko stroji še niso delali s polno paro, so dnevno predelali okoli 2500 ton od 5.000 ton pese, kolikor je dnevno z vozijo v tovarno. Tako ima tovarna na zalogi že čez 45.000 ton. Velikim zalogam pa ni v prid toplo vreme, kaif i lahko se zgodi, da bo pesa začela gniti. Najbolje je, če je pesa v manjših kupih na zbirnih postajah, oziroma čim dije v zemlji, kjer Še pridobiva sladkor. Boriš Hegeduš Odkar se je podražil sladkor, neumorno dela s prepričanjem, da bo tudi njegova pesa enako dražja. Kje kupiti osnovno krmilo? Domači tednik Vestnik je pri Galovih v Kamovcih pri Dobrovniku priljubljen list. Gospodinja Magdalena rada prebira tudi izkušnje kmetovalcev. Iz nekaterih izjav je ugotovila, da je reja plemenskih svinj donosna dejavnost, zato se je tudi ona navdušila. Predlog so prediskutirali v družini, nato v zadrugi... »Le zakaj pa ne bi omogočili mladi kmetovalki tržne proizvodnje,« so dejali v TZO Dobrovnik in ji čez čas odobrili večje posojilo za ureditev hleva. »Lotili smo se gradnje svinjskega hleva v izmeri 9 x 12 metrov. Kreditna sredstva smo kmalu porabili, zato je bilo treba dobro zavihati lastne rokave; montaže opreme se je lotil mož, jaz pa sem pomagala.« Takole je povedala Magdalena Gal iz Kamovec. Dejala je tudi, to pa sem tudi sam videl, da hlev še ni popolnoma urejen, saj bo treba urediti še pročelje objekta. Tudi to bo prišlo na vrsto, seveda, ko se bo v hišni blagajni spet steklo nekaj več denarja. Kot je povedala Magdalena, jih je gradnja hleva stala veliko več kot pa so prvotno računali. Čeprav hlev še ni popolnoma nared, pa imajo Galovi že v njem plemenske svinje. Kar 15 jih je. Nekatere izmed njih so že skotile in tako je novopečena rejka že oddala 60 tekačev. »Kakšen pa je zaslužek?« »O njem je zazdaj še prerano govoriti, saj je vsak začetek težak, pa tako tudi pri nas drugače ne more biti. Toda, če bodo plemenske svinje zdrave in če bodo povrgle dosti pujskov, potem se bo reja gotovo izplačala. Pujske bomo odajali v poprečni teži do 23 kilogramov, in sicer zadrugi, ta pa jih bo potem dala dalje v pitanje. Zaenkrat na našem gruntu ne razmišljamo, da bi pujske sami krmili, saj za to nimamo primernega hleva.« Galovi iz Kamovec imajo manjšo kmetijo, saj meri le 4 hektarje. Ugotavljajo, da ta zemlja še zdaleč ne zadošča vsem potrebam po pridelovanju hrane, zato so vzeli nekaj zemlje v najem. Sicer pa poleg plemenskih svinj redijo še tri krave, enega bika in krmijo 6 pitancev. Imamo pa še 18-arski vinograd. »Dela nikoli ne zmanjka, le voljo moraš imeti za življenje in delo na kmetiji. Moj možje sicer obrtnik — avtoprevoznik, vendar ne zaluži toliko, da bi jaz lahko le gospodinjila; poprijeti sem morala tudi za drugo delo. Ker v bližini ni pogojev za zaposlitev, sem se pač odločila za rejo plemenskih svinj. Pravim si: če gre drugim, mora tudi meni. Sicer pa moram pohvaliti dobrovniško temeljno zadružno organizacijo, ki mi nudi strokovne nasvete, ravno tako našega veterinarja, ki često obišče mojo mini farmo in poskrbi, da je naraščaj zdrav,« je v pogovoru dejala Magdalena Gal: Čeprav fafmarka pravi, da je še prerano govoriti in ugotavljati, ali seje z odločitvijo o gradnji vzrejališča prenaglila, saj je komajda s proizvodnjo začela, pa vendarle že zdaj ugotavlja neka nesorazmerja: vse se draži, torej tudi krmila, cene pujskov pa ne naraščajo. Pravzaprav zelo poskakujejo: enkrat so visoke, drugič pa spet padejo. Cene pujskov so menda edine cene, ki se tudi znižujejo; Vajeni smo namreč zgolj na naraščanje cen! Nižje cene od tistih, na katerih rejka »gradi« prirejo, pa seveda ne prinašajo pravega zadovoljstva, kvečjemu slabo voljo. Magdalena pravi, da cene pujskov kroji bližnji sejem v Turnišču. Ko je tam ponudba pujskov velika, se cene znižajo in obratno. To vpliva tudi na zadrugo, ki nima stalnih odkupnih cen, ampak nihajoče. Če bi imela zadruga vseskozi enake cene, po katerih bi Magdaleni plačevala tekače, jih ne bi hoteli kupiti kmetje, ki pitajo bekone, saj bi si rajši pujske kupili sami — ceneje seveda. Tako je nova rejka plemenskih svinj že občutila nihanje cen: nekaj pujskov je zadrugi prodala po 110 dinarjev za kilogram, nato po 90 dinarjev in nazadnje po 88 dinarjev za kilogram. No, zaradi teh nihanj cen pa Magdalena ni obupala, ampak jo bolj skrbi, kako je to mogoče, da si tako prizadevamo za razvoj prašičereje, v prodaji pa skorajda ni krmila štarter, vsaj na enem mestu ga ne moreš dobiti dovolj, pa je tako potrebno romati od ene zadružne trgovine do druge. Š. SOBOČAN ZASEBNIM VINOGRADNIKOM SE PONUJA ŠE ENA MOŽNOST Tečaj za ustekle-ničenje vina NEZANIMANJE ALI NEINFORMIRANOST? Ker zvezni pravilnik o kakovosti vina, v katerem je za slovenske vinogradnike in vinarje zlasti sporen 51. člen, ki določa, da je lahko v javnem prometu le ustekleničeno vino, velja, čeprav ga zaenkrat ne uresničujemo, je pred marsikaterim vinogradnikom veliko vprašanje: Ali še naprej kletariti, ali pa opustiti predelavo grozdja v vino in grozdje prodati vinski kleti? Mnogi si seveda želijo, da bi ostalo vse po starem, torej, da bi lahko nemoteno prodajali vino v sodih. Toda na temelju poročil iz Beograda, kjer trmasto vztrajajo, da je lahko v prometu le ustekleničeno vino, je kaj malo možnosti za spremembo omenjenega pravilnika, kvečjemu se lahko le odloži čas, ko ga bomo v Sloveniji začeli povsem uresničevati. Vinogradniki. in vinarji iz vrst zasebnih proizvajalcev si želijo vsaj 5 let, da bi v tem času odločili, ali bodo nabavili drago opremo in sami ustekleničili vina, ali pa bodo predelavo opustili in prodajali grozdje. Bojimo pa se, da bo huda ura nastopila veliko prej, morda bo šlo zares že prihodnje leto. Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register z dne 12. julija 1978 določa, da svoje vino lahko ustekleničijo tudi zasebni proizvajalci, in sicer pod naslednjimi pogoji: L Prostor, kjer vino ustekleničijo, je lahko klet ali poseben prostor, če je prilagojen zahtevam higieničnega ustekleničenja. Klet oziroma poseben prostor mora biti opremljen s tekočo vodo in odtokom vode. Tla morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti. 2. Glede na tehnološki postopek ustekleničenja morajo zagotoviti najnujnejšo opremo: črpalko, filter, polni- lec, mašilec, posodo za pranje, izpiranje in razkuževanje steklenic. 3. Imeti morajo najmanj končano nižjo kmetijsko šolo, ki ima v učnem programu predmet vinarstvo in 2 leti izkušenj v proizvodnji in negovanju vina. Kdor nima navedene strokovne usposobljenosti, si lahko to pridobi s tečajem in preizkusom znanja na podlagi izobraževalnega programa pospeševalne službe, ki ga organizira Center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije. Torej, če nekdo hoče sam ustekleničevati svoje vino, mora imeti potrebne naprave, ki stanejo čez 200 tisoč dinarjev, in nižjo kmetijsko šolo, v kateri je bil tudi predmet vinarstvo. Zakonodajalec pa je omogočil, da se potrebno izobrazbo lahko pridobi tudi na tečaju. Našim bralcem, ki bi radi tak tečaj obiskovali, sporočamo, da bo tudi letos tečaj za kandidate, ki žele sami ustekleničevati vino. Na zadružni zvezi v Ljubljani, kjer sprejemajo prijave, so nam povedali, da seje doslej prijavilo okrog 20 kandidatov in da bo tečaj 'prihodnji mesec, torej v mesecu novembru. Ni pa še odločeno, v katerem kraju bo tečaj. Če bo dovolj kandidatov iz severovzhodne Slovenije, bo tečaj v Mariboru, sicer pa v drugem kraju, najbrž v Ljubljani. Dejstvo je namreč, da je doslej le nekaj prijav z območja podravskega vinorodnega rajona. Ali to pomeni, da tod ni zanimanja za zasebno ustekleničenje vin, ali pa vinogradniki oziroma vinarji le preveč optimistično gledajo na zvezni predpis in z gotovostjo računajo, da ne bo veljal; Ponovno naj poudarimo, da predpis velja, le kršilcev zaenkrat inšpekcija še ne preganja. Š. SOBOČAN ZAOSTAJANJE V ODKUPU PŠENICE Podonno kot drugje, je tudi v soboški občini namenjena posebna skrb jesenski setvi. Setev poljščin in pospravilo sladkorne pese, kot kaže, poteka brez kakršnikoli večjih zastojev, zato si obetajo dokaj dobre rezultate. Sicer pa si tokrat poglejmo, kako je s planskimi pokazatelji glede odkupa žitaric, kar ni le stvar kmetovalcev, ampak tudi širše družbene skupnosti. Kot so izračunali strokovnjaki, bi lahko v soboški občini odkupili 5796 ton pšenice. Menijo, da ne gre za preveliko številko, saj so takšne količine oddajali že pred leti, ko ni bilo sodobne mehanizacije in agrotehničnih ukrepov. Zato bi naj bila ta naloga toliko prej uresničljiva. Vendar pa letošnja akcija ni stekla povsod dovolj hitro in učinkovito, kar dokazuje podatek, da so doslej uresničili le 60 odstotkov načrtovanega odkupa. Tako bodo dosegli v soboški občini verjetno okrog 80 odstotkov planiranega odkupa pšenice, kar ni najbolj spodbudno. Ponekod je sklenjeno za zdaj komajda 40 odstotkov pogodb. Zlasti zaostajajo naslednje vasi: Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci, Markišavci, Gančani, Beltinci, Lipovci, Fokovci, Gornji Moravci, Mačkovci, Križevci in Domanjševci ter deloma v Pertoči, Rogaševcih in Kuzmi. Tu dosegajo namreč borih 40 do 60 odstotkov pianiranih količin odkupa pšenice. Ob tem pa je treba izpostaviti temeljno zadružno organizacijo v Prosenjakovcih, kjer dosegajo nadvse spodbudne rezultate.Tam so namreč planirali 180 ton odkupljene pšenice, že doslej pa so je odkupili za 223 ton. Dokaz več, kaj lahko storimo tudi na nekaterih ostalih območjih soboške občine. Milan Jerše TURNIŠČE: cene pujskov Prejšnji teden (15. oktobra) so rejci pripeljali na sejem GTurnk šče 143 pujskov, starih okrog 9 tednov. Cena za par se je gibala^ 2.800 in 3600 dinarji. Kupcev je bilo nekoliko manj kot p zato so prodali le 80 pujskov. VESTNlk, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 3 naši kraji in ljudje UTRINEK S CVENA V okolici Ljutomera je precej vasi, ki kljub bližini občinskega centra živijo svoje življenje, življenje na vasi (ki pa se že tudi počasi modernizira), lagodno vsakdanje življenje kmeta, vaščana. Tudi Cven ni izjema. Kljub temu da je ta vasica že od nekdaj bila med bolj naprednimi, kulturno usmerjenimi. Ima tudi svoj kulturni dom, osnovno šolo (štirirazredno) in nekako okoli 600 vaščanov. Ker na Cvenu ni nikakršne industrije, se nekateri vozijo na delo v Ljutomer. Ostali pa so zaposleni na lastnih kmetijah, saj je poljedelstvo na Cvenu zelo razvito. Zemlja je na tem območju zelo rodovitna. Po zadnji svetovni vojni se je Cven pričel kmetijsko zelo razvijati. Skoraj ni kmeta, ki ne bi imel vsaj osnovne kmetijske mehanizacije. V vasi imajo tako tudi več strojnih skupnosti. Niso pa pozabili tudi na živinorejo. V glavnem se ukvarjajo z govedorejo, saj prevladujejo krave molznice, ki so pomemben vir dohodkov. Sicer pa je Cven v marsičem podoben vasem, ki se še razvijajo. Obstajata dva dela: tisti stari, kije naseljen predvsem s prvotnimi prebivalci, ki so v glavnem kmetje, in pa nov del, ki so ga zgradili vaščani, ki se vozijo na delo v Ljutomer. Se pa Cven ponaša z bogato zgodovino. Tam so med prvimi pričeli z rejo kasaških konjev in prirejanjem konjskih dirk. Danes je ta panoga čisto izumrla. Konj na Cvenu ni več. Zato pa so vaščani v preteklih letih naredili mnogo. Lepa asfaltna cesta (ki jo Mi smo lovci zgodaj vstali JOŽE CONTALA: „LOVCI MORAJO IMETI POSEBEN Cut do narave ...” V času obiska Jožeta Čon-tale ni bilo doma. Prijazna žena Kristina ga je takoj poiskala, ker je vedela, da se mudi nekje pri sosedih. Medtem pa je oči zaposlilo številno rogovje, živalske kože, nagačene živali, priznanja, pokali, ki krasijo lovsko sobo šestinšestdesetletnega Jožeta Con tale iz Pertoče,’ ki že čez trideset let z veseljem oblači temno zeleno uniformo. ,,V šestdesetih letih smo s prostovoljnim delom, ki je bilo kar tekmovalnega značaja, začeli graditi lovski dom na Cankovi. Ta združuje 54 lovcev iz desetih krajev in člane nekaterih manjših lovskih družim Lovišča pa obsegajo 5000 hektarjev površin,” je ob kavici začel pripovedovati duhoviti Jože. Biti lovec pomeni biti prijatelj narave in divjadi. Vsak državljan ima pravico biti lovec, vendar si mora prizadevati, da bo s čutom odgovornosti, spoštovanja in ljubezni do narave kar največ koristil ,,zeleni bratovščini”. ,,Vsako leto gojimo tudi male fazančke, v lovišču pa so še jerebice, srnjaki, zajci ter druga divjad, razen tega pa živali roparice. V našem revirju pa je še jezero, ki je posebno bogato z ribami, ki jih je vanj spustila ribiška družina iz Murske Sobote, sicer v času jesenskih spravil poljščin traktorji in ostala kmetijska vozila pokrijejo s Središče Cvena z novo trgovino in kulturnim domom. V tem delu vasi je poleg omenjenih objektov tudi osnovna šola. Kulturni dom pa omogoča udejstvovanje vaščanov tudi na tem področju (družabnega) življenja Stari del Cvena je dolga razpotegnjena ulica, ki se prične z gasilskim domom in kapelico. Je tipičen primer panonsko urejene vasi. Novi del, usmerjen proti Ljutomeru, pa je strogo ločen od središča. (Foto: D. L.) ne manjka divjih rac . . Seveda pa mora vsak lovec v dodeljenem okolju, za katerega , .skrbi” osem do deset Lovsko sobo Jožeta Čontale-Sejpa krasijo številna rogovja in kože uplenjenih divjadi, prav tako pa ne manjka odlikovanj... (Foto: MS) lovcev, skrbno pregledovati, kontrolirati naravo in divjad, skrbeti za preže, lovišča. Posebej pozimi se mora divjadi namenjati največ pozornosti, skrbeti za krmljenje in nuditi zavetje. ,,Nekdaj je bilo dosti več živali, toda izpad se počasi izboljšuje,” zaskrbljujoče pripoveduje Jože. Jeseni se vsakokrat prične glavna lovska sezona na divjad: zajce, fazane, jerebice, srne. Pri plastjo blata) vodi skozi celo vas. Imajo tudi telefon, vodovod in urejejio urbano sredi- njad pa je namenjeno nekoliko več živali. Lovska družina Cankova je pobratena tudi z LD Križevci pri Ljutomeru, za vključitev v zeleno bratovščino. ,,Eno leto bodočega lovca seznanjam z lovom, lovsko etiko, hkrati pa se mora vsak tudi samoizobra-ževati (dobiva tudi gradivo).” Sejpi je tokrat mentor predsedniku krajevne skupnosti Pertoča Janezu Bertala-niču, ki je zelo prizadeven in bo baje dober lovec. šče vasi. Vse to pa so si pridobili z lastnimi sredstvi, samoprispevkom in pa seveda z mnogo lastnega dela in truda. Že prej smo'omenili. da je Cven vas z bogato kulturno tradicijo. Cvensko kulturno društvo je eno aktivnejših v ljutomerski občini. Zadnje čase zelo uspešno deluje cvenski moški pevski zbor, ki ne manjka na skoraj nobeni pomembnejši občinski kulturni prireditvi. Tudi ostale dejavnosti so dokaj pestre. Da življenje ne nazaduje, so v tej vasi poskrbeli tudi za dokaj dobro preskrbo z živili. Zgradili so lepo moderno trgovino — samopostrežnico, ki zadovoljuje potrebe vaščanov. Sicer pa tudi tam poznajo vsa tista nihanja (potrošniško mrzlico), kadar pač nastopijo. Tako je življenje na Cvenu danes. Tudi za prihodnost, imajo vaščani manjše želje, ki so jih vtkali v svoje srednjeročne načrte. Le-ti pa so v skladu z željami in možnostmi, ki sijih lahko privoščijo. Cven kot središče krajevne samouprave (to je krajevna skupnost Cven) nenehno skrbj za razvoj samoupravnih odnosov na vasi. Na tem področju so celo med naprednejšimi, ne samo kot vas v krajevni skupnosti, ampak kot krajevna skupnost v občini. Tako je na Cvenu. Ne razlikuje se dosti od ostalih vasi in ostalih krajevnih skupnosti. Nima niti želje, da bi se razlikovala. In prav je tako. Saj so dosegli dosti. In z leti bodo še več. Dušan Loparnik Beg od manj razvitosti Streljaj od Apač, bogate in ene od razvitejših krajevnih skupnosti v gornjeradgonski občini, ležijo Stogovci. Čeprav na videz velika krajevna skupnost — šteje dvanajst vasi in je raztresena vse do ustja Apaške doline na eni strani ter naslonjena na rob Slovenskih goric na drugi strani — ima le okrog 1400 prebivalcev. Lokavec jo meji od lenarške, Zgornje Ščavnice pa od mariborske občine. ŠE VEDNO MANJ RAZVITO OBMOČJE »Naša krajevna skupnost ima še vedno status manj razvite«, nam je pripovedoval Štefan Ščap, predsednik sveta KS. »To območje je izrazito kmetijsko, kolikor pa je iz naših vrst delavcev, so zaposleni v večjih delovnih organizacijah v Gornji Radgoni in Sladkogorski. Velikih in trdnih kmetovje pri nas malo, malo pa se jih odloča tudi za usmerjeno kmetovanje. Zato pa so v večini kooperanti kmetijske zadruge Gornja Radgona, kateri prodajajo vse tržne viške.« V tako razprostranjeni in manj razviti krajevni skupnosti pa tudi ne manjka problemov, in to predvsem komunalnih. V KS Stogovci je okrog 50 kilometrov krajevnih cest in za njihovo urejanje in vzdrževanje je potrebno veliko sredstev. Panorama Stogovec Lovci vsak teden prirejajo skupne akcije. Spoštovati morajo vsako divjad in uplenjene trofeje, v lovišču pa odstranjevati vse tisto, kar tja ne spada. Sejpi pravi, da mu je od vseh trofej najdragocenejše zlato odlikovanje, ki ga je prejel za odstrel srnjaka. S SAMOPRISPEVKOM DO CILJA Te so bile še tri, štiri leta nazaj prave jame za krajane, danes pa so vzorno urejene. K temu pa je v največji meri pripomogel krajevni samoprispevek, za katerega so se krajani prostovoljno odločili. In če. k temu dodamo še obvezne dotacije s strani občine ter komunale, je pot do uspeha odprta. »Pri vseh akcijah v okviru krajevne skupnosti naletimo na razumevanje pri naših krajanih. Vse ceste so gramozirane, uredili pa smo še vrsto drugih stvari, ki so za krajevno skupnost življenjskega pomena. Ob magistralni cesti smo uredili cestno razsvetljavo, luči so prav tako zasvetile v vaseh Žiberci in Vratja vas. Vaščani vseh vasi pa se ponašajo še z novimi avtobusnimi postajališči. Pomembna pridobitev pa sta še transformatorski postaji v Grabi in Pogledu, trije obnovljeni mostovi in še bi lahko naštevali«, o pridobitvah krajevne skupnosti v minulem obdobju pravi Štefan Ščap. PRVI KILOMETRI ASFALTNE PREVLEKE Ponos krajanov Stogovec pa so prvi kilometri asfalta na krajevnih cestah v Drobtincih, Grabah in Stogovcih, ki sojih Ko pripravnik upleni prvo j žival, sledi zvečer;, ko se lovci : usedejo za mizo in ob kozarčkih žlahtne kapljice začnejo kramljati o uspešnosti lova, lovski krst, ki je eden najduhovitejših običajev. Zelenec si izmed članov ; komisije, ki vodijo krst, iz- 1 voli ,,botra”, ,,bondur” pa skrbi za red in tišino. Boter ga mora zastopati, ko zelenec na vprašanja komisije odgovarja o lovskih veščinah. Sledi še zdravniški pregled, nakar se usede na klop poleg ; uplenjene živali, kjer predsednik komisije prične krst. Krstijo ga v imenu bertusa, , lovske družine in ga poškropijo z vinom, svoje pa opravita tudi dve pripravljeni pa Kilometer za kilometrom pa bo_ predali namenu ob nedavnem občinskem prazniku. Gre za 3,8 kilometra asfalta v vrednosti nekaj čez 6 milijonov dinarjev. Sredstva so zbrali krajani skupno z občinsko komunalno skupnostjo, izvajalcem in združenim delom. Takšen način povezovanja in sovlaganja pa daje krajanom te krajevne skupnosti tudi upanje za posodobitev še ostalih krajevnih cest. Štefan Ščap: »Z združenim delom dobro sodelujemo, zato upamo, da bomo uspeli v tem srednjeročnem obdobju realizirati še več zadanih ciljev. Mislim na asfaltiranje krajevnih cest v Žibercih in Podgorju ter na drugo veliko naložbo izgradnjo telefonskega omrežja. Zato so že izdelani vsi načrti, zbrani naročniki, zagotovljen pa je že tudi del sredstev. V bodoče pa bo potrebno še vlagati v izgradnjo vodovodnega omrežja, želimo pa v osnovni šoli Oton Zupančič našim otrokom zagotoviti boljše pogoje za pouk.« Naj dodamo, da to še ni vse, kar želijo v krajevni skupnosti Stogovci. Toda krajanom ni žal denarja. To velja tudi za zdomce, v tej KS jih je okrog 40 — veliko pa se jih tudi dnevno vozi na delo na avstrijsko stran — saj se zadnje čase vedno raje vračajo domov. Seveda pa nosijo glavno breme organi krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. Vsi s skupnim ciljem — čim prej uloviti razvitejše krajevne skupnosti. .. V. Paveo, STRAN 10 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 KKIŽEMKIRAŽJEIA UREJA JOŽE GRAJ JESEN Vsa narava je dobila pisane jesenske barve. Ptice selivke so se že odselile na jug. Sonce več ne greje tako močno. Listje že pada z dreves. Jesen je za nas otroke najlepši letni čas. Klopotci prepevajo svojo pesem in oznanjajo trgatev. Zame bo naj lepše veselje v soboto, ko bomo imeli trgatev: Težko že pričakujem ta dan, saj bomo obirali letos prvič v našem vinogradu te zlatorumene jagode. Iz sladkega grozdja bo nastal mošt, iz mošta pa vino. Fredi Pucko In bogate jeseni bo konec. OŠ SP Ščavnica dopisniki so zabeležili Srečanje s prijatelji iz Maribora 29. september — dan pionirjev. Na naši šoli smo se odločili, da ga bomo praznovali skupaj z učenci osnovne šole Maks Durjava iz Maribora ter tako navezali še trdnejše stike. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in čakali avtobus. Pogovarjali smo se o svojih prijateljih in prijateljicah, ki smo jih poznali že od prej, kajti do zdaj smo že trikrat izmenjali obiske. Čez nekaj časa je prišel avtobus; vstopili smo in odpotovali. Skozi okno sem opazovala pokrajino, ki se je že krepko odela v jesenske barve. Bližali smo se Mariboru. Ulice so bile polne ljudi, ki so hiteli po opravkih, ceste polne avtomobilov. Avtobus seje ustavil. Izstopili smo in šli peš do šole. Tam nas je pričakal tovariš ravnatelj z učenci, ki so s šopki sprejeli kobiljske učitelje. Nato so nas vljudno povabili v telovadnico, kjer so nas z aplavzom pozdravili ostali učenci in učitelji. Sedli smo na stole, ki so bili pripravljeni za nas. Priredili so nam kratek kulturni program, ki je bil zelo lep. Prisostvovali smo tudi pionirski konferenci, ki ni bila niti najmanj dolgočasna. Po končani konferenci smo se srečali z znanci. Tisti, kijih pa še niso imeli, so navezali stike z novimi prijatelji. Srečen je lahko človek, ki ima dobrega prijatelja, prijatelja, ki mu lahko zaupaš svoje skrivnosti. Želim, da bi se še vsaj enkrat srečala s svojo prijateljico Dominiko in njenimi starši. Jožica Horvat, 8. r. OŠ Edvard Kardelj Kobilje O srečanju s sovrstniki iz Maribora sta prav tako zanimivo napisali Suzana Zadravec iz 6. in Sabina Bukovec iz 5. razreda. Toda vseh teh prispevkov žal nismo mogli objaviti, ker so si tudi podobni in bi se vsebina ponavljala. Iz Bučkovec Člane novinarskega krožka je pred dnevi obiskal novinar Dušan Loparnik. Seznanil jih je z novinarskim delom in poklicem ter jim dal koristne napotke za delo. Učenci predmetne stopnje se pridno udeležujejo nekaterih akcij. Tako pomagajo v sadovnjakih KZ Mursko polje trgati jabolka, pomagali pa so že tudi pri spravilu poljskih pridelkov ostareli sestri Franca Belšaka, po katerem se imenuje njihov pionirski odred. Krajani Bučkovec in okolice pa z zanima-, njem opazujejo gradnjo nove samopostrežne trgovine, ki jo bodo odprli ob dnevu republike. Mladi novinarji OŠ Bučkovci Veseli me delo Doma moram pomagati staršem. Najraje delam na polju. Rada kopam in pobiram krompir. Zdaj smo začeli puliti peso, lo delo me najbolj veseli. Vsak čas bomo začeli trgati koruzo. Tudi koruzo rada trgam. Veseli me delo na kmetjji. Olga Kajdič OŠ SP. Ščavnica IZBRANA RISBA: »Trgatev« — Narisal Dejan Galičič, OŠ Apače ZLATA ČELADA 3. in 4. oktobra se nas je veliko zbralo na stadionu v Petišovcih, kjer je Avto-moto društvo Gorenje-Varstroj pripravilo IV. tradicionalno tekmovanje v speedwayu za zlato čelado. Sodelovalo je 28 tekmovalcev iz 9 držav. Sodelovalo je tudi nekaj naših tekmovalcev, med njimi najboljši Kekec. Vozil je v IV. skupini četrtfinala. Ko je prišel na vrsto, sem planil na noge. Kekec je izvrstno star-tal. toda že v začetku je povedel Wisbok. Prehiteval ga je že naslednji tekmovalec. Toda Kekec se ne pusti. Izza ovinka prihrumita hkrati. Kekec ga prehiteva. Zadnji krog. Kekec je v zaostanku. Dohaja svojega tekmeca. Izza ovinka pridrvi Kekec pred zasledovalcem. In zares zasede drugo mesto. »Huraaa, Kekec!« smo kričali. Kekec je še večkrat odlično vozil in se uvrstil v polfinale, kjer pa ni imel sreče. Zato se je uvrstil samo v mali finale. Spet je bil, na startu Kekec. V začetku vodi Sziracski. Kekec in Wilson se borita za drugo mesto. Wilson ima majhno prednost. Kekec ga lovi. Dohiteva ga. Izza ovinka pridrvita hkrati. Že gresta skozi cilj. Kdo je drugi? Kdo tretji? Kmalu zaslišim iz zvočnika: »Wilson je drugi, Kekec je zasedel tretje mesto in s tem sedmo mesto v skupni uvrstitvi.« Na speedway dirkah v Petišovcih sem bil že trikrat. Še večkrat bom prišel, če bodo naši tekmovalci tako dobro vozili. Prvo mesto in s tem zlato čelado je dosegel odličen britanski tekmovalec John Davis. Po končani dirki sem zadovoljen odšel domov, kajti naši tekmovalci so zares odlično vozili. G usti Maučec, 8. a OŠ Turnišče PEKLI SMO KOSTANJE Nekega dne so se zmenili, da bomo pekli kostanje. Naslednji večer sem odšel k Mitju. Ko smo vse pripravili, so prišli ostali. Začeli smo peči. Dobro smo se najedli kostanjev. Ob pol devetih smo se razšli. Jaz sem pomagal Mitju pospraviti. Ko sva pospravila, sem mu povedal, da bom tudi doma pekel kostanje. Miro Jovanovič OŠ Apače POMURSKI SEJEM 'Vsako teto greva z mamo na Pomurski sejem. Mamo zanima kmetijska mehanizacija in razstava živine, mene pa del sejma, ki je namenjen za otroke. Najbolj všeč mi je bil živalski vrt. Jelka Merklin , OS Sp. Ščavnica MUCKI Mi imamo dve mucki. Radi se igrata. Ko jima nesem hrano, se mi ljubkujeta. Ko sta hodili po hlevu, sta padli k prašičem. Stric ju je rešil. Zelo sta bili mokri. Ko grem v šolo, gresta z menoj. Zlata Kuzmič OŠ Apače postajo V minulih dneh je gradbeno podjetje Gradbenik iz Lendave pričelo z deli pri gradnji zdravstvene postaje v Turnišču. Ta prepotreben objekt za KS Turnišče skupno finansirajo občinska zdravstvena skupnost Lendava, TOZD Planika Turnišče in KS Turnišče, ki v ta namen zbira sredstva s krajevnim samoprispevkom. Ce bo šlo vse po načrtih, se lahko krajani Turnišča in okolice v naslednjem letu nadejajo tudi boljših zdravstvenih storitev v novem objektu. S. A. Številni problemi Čeprav je osnovna organizacija ZSM Gradbenik Lendava specifična organizacija, moramo reči, da ni mnogo pokazala v svojem delovanju. V mladinski organizaciji je precej mladih komunistov, ki bi morali biti gonilna sila mladih. Tega še zdaleč ni čutiti, pravijo, ko so pregledovali delo minulega obdobja. Premalo so se ukvarjali s kadrovsko problematiko. Stališča predsedstva niso prišla v bazo. Premalo se je čutilo sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na nivoju tozda. Tudi osveščenost mladih ni živela v polni meri. Nad tem vsem ne morejo biti ravnodušni. Naloge, ki so jih sprejeli na zadnji seji predsedstva, jim vlivajo več mladostnega poleta. Do večje povezave mora priti preko sindikalnih skupin. Da bi mlade še bolj združili, ne bi bilo napak, da bi začeli občasno izdajati bilten o mladinski aktivnosti. Celoviteje se bo potrebno povezati s samoupravnimi organi, kjer se mora slišati glas mladih. Ne pa kot doslej, da mladih ni bilo zaznati nikjer. Med sklepi, ki so jih zapisali, velja omeniti, da bodo z večjo produktivnostjo, hitreje, ceneje in kvaiitetneje delali na delovnem mestu. Dober aktivist pa je mlad človek takrat, ko daje na delovišču in na delovnem mestu vse od sebe in hkrati opozarja na napake drugih. J. Žerdin Pri Francu Kramergerju v Zbigovcih smo bili priča nenavadni kulisi, ki so jo ustvarili z brajde viseči ,,cugarji”, ponekod jim pravijo ,,šefi”. V teh krajih so jih včasih uporabljali za izvlačenje vina in jabolčnika iz sodov, ko so jih primerno posušili in iz njih spraznili semenje. Danes jih sadijo le za okras. L. K. Obisk ribičev iz Ivanca Pred kratkim so bili na obisku pri lendavskih ribičih predstavniki Športnega ribolovnega društva Ivanec iz sosednje Hrvaške. Lendavski ribiči so ribiče iz Ivanca pričakali na mostu pri Murskem Središču, nato pa jih povabili na skupen ribolov in jim pripravili tovariško srečanje. V znak uspešnega sodelovanja med RD Lendava in Športnim ribolovnim društvom Ivanec so ribiči iz Ivanca lendavskim ribičem izročili lesorez z motivom gradu Trakoščan. Istočasno pa so lendavske ribiče povabili na njihovo družinsko tekmovanje za pokal Josipa Kraša, kar so le-ti z zadovoljstvom sprejeli in se tekmovanja minulo nedeljo tudi udeležili. RD Lendava namreč že več let zelo uspešno sodeluje z ribiško družino Ivanec, ti namreč imajo lastne ribnike v katerih gojijo krape za poribljavanje in od njih je lendavska ribiška družina v preteklosti kupila precej krapov in jih vložila v vode na svojem območju. Na srečanju so se oboji ribiči dogovorili, da bodo podobna srečanja odslej tradicionalna in da bodo sodelovanje še okrepili. ' S. A. Teden starejših občanov V, času med devetim in osemnajstim oktobrom je bil v občini Gornja Radgona tradicionalni teden starejših ob.čanov. V tem tednu so v vseh desetih krajevnih skupnostih v občini organizirali srečanja občanov starih nad 70 let. V krajevni skupnosti Gornja Radgona so organizirali podobno srečanje za občane stare nad 65 let. Skupno je v občini Gornja Radgona več kot 1.600 občanov starih nad 70 let. F. Klemenčič GENTEROVCI Alarmna naprava za gasilce V krajevni skupnosti Genterovci so te dni dobili novo alarmno napravo, ki je nameščena na osnovni šoli. ’ V vasi imajo tudi dobro urejene 'vodnjake za gašenje in telefon za nujne primere. Nova alarmna.naprava , je veljala okrog desettisoč dinarjev. F. Feher VERŽEJ Pokopališče je ogledalo kraja Komunalna komisija pri krajevni skupnosti zelo lepo skrbi za zelenice in parke, kakor tudi za pokopališče. Seveda pa pri tem delu pomagajo tudi občani (krajani), ki se zavedajo, da je pokopališče ogledalo vsakega kraja. Številni turisti, ki so obiskovali termalno kopališče v Banovcih, so si med drugimi znamenitostmi ogledali tudi pokopališče. O urejenosti pokopališča so se turisti pohvalno izrekali. Te dni bodo v Veržeju prepleskali tudi fasado mrliške veže, za dan mrtvih pa bodo pripravili komemoracijo z predvajanjem resne glasbe. J. F. AKCIJA Letošnja akcija za sejanje pšenice je v vsej krajevni skupnosti Veržej zelo dobro stekla. V akcijo za čimvečjo pridelavo hrane so se vključili tudi najmanjši kmetje, ki Kmetijske zadruge nanje sploh niso računale. Kmetje pa so kljub temu podpisali kooperacijske pogodbe o sejanju pšenice in o prodaji prihodnje leto. Omeniti velja, da je tudi v akcijah za pridelavo sladkorne pese največji odziv zasebnih pridelovalcev v ljutomerski občini prav v tej krajevni skupnosti. -L F. GRLAVA Uredili kulturno dvorano Vaščani vasi Grlave, Krištanec in Šalinec so že več let želeli urediti svojo dvorano, ki je po izgradnji zadružnega doma ostala nedograjena. Za dograditev in adaptacijo le-te je nekaj sredstev prispevala občinska kulturna skupnost Ljutomer, ker pa je denarja kljub temu še primanjkovalo, so vaščani vseh treh vasi priskočili na pomoč s svojim delom. Otvoritev dvorane bo v soboto, 24. oktobra. V kulturnem delu bo sodelovalo KUD Slavko Osterc iz Veržeja. J. F. ŽENAVLJE S tesnim sodelovanjem z gasilci in drugimi družbeno-političnimi organizacijami v vasi ter nenazadnje z aktivnim delovanjem v aktivu mladih, so ženaveljski mladinci že mnogokrat dokazali, da so med najprizadevnejših in najaktivnejšimi na tem predelu Goriškega. Vsi za enega, eden za vse, je tisto, kar njihovemu aktivu daje ritem in ton. Sad vsega tega pa je med ostalim tudi lepo opremljena mladinska soba z mizo za namizni tenis, radiom, gramofon ter z raznimi fliperji in drugimi igralnimi in zabavnimi rekviziti. Od kod jim denar za vse to, je pa bistvo tega zapisa. Dolgočasja, mirovanja in neangažiranosti marljivi mladinci iz Ženavelj ne poznajo. Ne mine praznik, vaška svečanost ali obletnica, da ne bi organizirali proslave s kulturnim programom, plesa ali kakšne druge zabave, katere jim prinašajo majhne, a za njih kljub temu lepe denarce. Naj omenimo samo primer, ko so domiselno organizirali plesno zabavo z. res bogatim srečelovom. Čez sto praktičnih nagrad so jim prispevali vaščani, katere so igralci na srečo razgrabili v dveh urah, seveda s pokupljenimi srečkami. Dobiček s te prireditve so nanienili za Ribičev laz v Bohinju, kjer bodo vsi skupaj preživeli nekaj lepih jesenskih dni. Milan Gašpar BELTINCI Pester program dela Na seji upravnega in nadzornega odbora KUD Beltinci so sprejeli okvirni program za naslednjo sezono. Posamezne sekcije — folklora, tamburaši, pevski zbor, knjižnična dejavnost in druge so si zadale dokaj obsežen in pester program. Marljivi kulturni delavci v Beltincih tudi tokrat računajo, da bodo zadani program ob aktivnem sodelovanju vseh članov tudi uresničili. Največja prireditev bo tudi v tej sezoni 12. folklorni festival, ki naj bi bil po svoji vsebini in raznolikosti še bogatejši. Za pravočasno in dobro izvedbo festivala so izvolili tudi pripravljalni odbor. A. H. LEVSTIKOV TEDEN Člani PIKUD na Oš Veržej so se s svojimi kulturnimi manifestacijami pridružili praznovanju 150-letniee rojstva pisatelja Frana Levstika. Levstikov teden je učencem ponudil številne kulturne prireditve: knjižno razstavo, ogled diafilma o pisatelju in njegovih delih. Mnoga krajša Levstikova dela so likovniki ilustrirali, pevci OPZ pa so se naučili njegovo pesmico. Tudi literati so se s svojimi sestavki — Martini Krpani živijo dalje — vključili v nagradni natečaj ZKO. Pester kulturni program, s katerim ' so zaključili Levstikov kulturni teden na šoli, pa je v besedi in pesmi še nazorneje približal učencem Levstikovo veličino. Ema Tibaut Kaj delajo mladi v Gaberju? Med pregledom akcij so mladi v Gaberju dejali, da so doslej realizirali nekaj uspelih akcij. Med drugim so mladi prisluhnili predavanju o varstvu narave in vzgoji divjadi, društveno pa sodelujejo pri pripravi veselic, nič manj aktivni pa niso pri drugih akcijah, kijih organizira krajevna skupnost. Aktivno pa so sodelovali tudi v akciji Nič nas ne sme presenetiti 81. Do konca letošnjega leta čaka mlade še nekaj akcij, denimo ureditev okolice vaškega doma, pobiranje odpadnega železa in steklenic po vasi ter zbiranje starega papirja. V jesenskem času pa jih čakajo,še. predavanje o vlogi in pomenu OZN in brigadirskem življenju. VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan V VESOLJU NISMO SAMI... O neznanih letečih predmetih (NLP) je veliko ugibanj tudi med ameriškimi in sovjetskimi astronavti. Sovjetski astronavt Kazancev na primer verjame v leteče krožnike in pri tem dodaja, da upravljajo z njimi preživeli prebivalci planeta Phaeton, ki je nekoč krožil okrog Sonca. Prebivalci Phaetona so razvili visoko tehniško civilizacijo. Iz doslej nepojasnjenih razlogov pa je na planetu prišlo do jedrske eksplozije, ki je planet uničila.. Zahvaljujoč visoki tehniki se je del prebivalcev Phaetona rešil v vesolje. Kazancev ni osamljen v tej trditvi. Prof. Felix Ziegel z moskovskega instituta za pre- Po podatkih UNESCO stoji v Pragi največji spomenik na svetu. To je skulptura jezdeca, posvečena legendarnemu češkemu junaku Janu Žižki. Sestavljena je iz 39 kosov, visoka 9, dolga 10 in široka 5 metrov, njena teža pa je 16,5 ton. Spomenik je delo Bohumila Kafke, ki je umrl pred postavitvijo spomenika na mesto, kjer ga lahko vidite še danes. stare koprive najbolj pečejo »To pa tistemu povej!«(lz Borova v Murski Soboti) Ker sem v izložbi opazila lepe zimske čevlje, sem vstopila z namenom, da kupim en par. Ker so bili prodajalci v živahnem-razgovoru, se zame nihče ni zmenil. Ker je razgovor trajal le malo predolgo, sem se obrnila k prodajalcu s prošnjo: »Oprostite prosim, mi lahko pokažete ženske zimske čevlje?- Ker se tudi sedaj ni nihče zmenil zame, sem vprašanje ponovila še enkrat. Ne da bi me pogledala, je prodajalka pokazala s prstom na drugega prodajalca, rekoč: »To pa tistemu povej!- Zapoved sem izvršila. Ko sem drugemu prodajalcu povedala svojo željo, me je nejevoljno pogledal in me z besedami: »Ja, to pa tam dobite,- napotil k prvi prodajalki. »Hvala lepa in nasvidenje!?- sem še povedala — mislila pa sem si svoje. (Pomurski vestnik, 10. januar 1963) ŠE ENKRAT: »To pa tistemu povej!« Kolektiv Borova je podpisani Mariji Škrilec med drugim odgovoril: Njene izjave so v gotovih CHARGOGGAGGOG-GMANCHAUGGAUGGA-GOGGCHAUBUNA-GUNGUNGAMAU, to je ime nekega jezera v ameriški zvezni državi Massachusetts. Izmislili so ga staroselci — Indijanci, pomeni pa toliko kot ,,ostani na svoji strani, ko lovim ribe na svoji”. V TARRAGONI V ŠPANIJI je neki mladenič s kanarčkom v roki prišel v banko. Tu ga je spustil, da je letal od okenčka do okenčka. Uslužbenci, misleč, da je ptič ušel, so ga začeli loviti. Kanarček jih je toliko zaposlil, da niti niso opazili, kako je mladenič pobral na pultu kup pezet v vrednosti 200 tisoč dinarjev — in izginil. Radodarna primerih ne ujemajo s stvarnostjo, so pretirane in neresnične. Odgovarjamo na njeno izjavo. V prodajalni je zaposlen le en prodajalec in ne dva, kot je ona izjavila (ostalo so ženske delovne moči). Strank y nobenem primeru ne usmerjamo s prsti, še manj pa, da bi jih tikali. Prodajalna je razdeljena na tri dele: moški, ženski in otroški oddelek, ki so ločeni z velikimi reklamnimi napisi, čejetovarišica opazila v izložbi »lepe zimske ženske čevlje-, kakor omenja v članku, čudno, da ni opazila v prodajalni velikega reklamnega napisa: ŽENSKI ODDELEK. Za enkrat pred vhodom nimamo vgrajenega semoforja, ki bi usmerjal stranke na ta ali oni oddelek in je dolžnost prodajalca, v kolikor je stranka nepismena, odnosno slabo razgledana, da usmeri stranko tja, kjer bo lahko postrežena z zaželjenim artikom. Kolektiv prodajalne Borovo. (Pomurski vestnik, 17. januar 1963) Odgovoru ustrezno se lahko mirno pridružimo mnenju naših takratnih kolegov: K »pojasnilu- bi želeli pripomniti samo to, da tovarišica Marija pri »prodajalcu«. ni mislila konkretno na moškega prodajalca, temveč je vzela pojem prodajalca širše. V ostalem pa naj bralci sami presodijo vrednost in umestnost »pojasnila«. Tako je bilo torej leta 1963. Kako pa je dandanašnji? Morda se bo našel kdo med bralci in korajžno napisal kakšno na rovaš prodajalcev — pa naj bo konkretno, kar bi bilo najboljše, ali splošno. Saj menda v odnosih do strank ni vedno vse tako kot bi »rožice sadili«. -brž- Jurček, ki je tehtal 1,25 kilograma. V uredništvo ga je prinesel Kalman Varga iz Murske Sobote. Točno ni vedel povedati, kje je zrasel (ker ga je našla njegova žena). Da, da, s tujim perjem se ni dobro kititi, pravi pregovor. JURČEK VELIKAN — To, da je v gozdovih na območju Martinja mnogo gob, ni več nobena skrivnost, vendar pa je manj znano, da tam rastejo gobe velikanke. Karolina Sukič iz Martinja je razkrila to skrivnost tisti dan, ko je prišla v naše uredništvo pokazat jurčka-velikana. Kar 85 dekagramov tehta, smo ugotovili. Našla ga je 24. septembra in je nanj zelo ponosna, saj take sreče gobar ni deležen vsak dan. Na posnetku, ki gaje naredil naš fotoreporter Albert Abraham, vidite poleg jurčka-velikana še škatlico za vžigalice in lahko primerjate ... Š. S. PA NE, DA BI- ŽE JUTRI SPREMENILI UREDNIŠTVO V TRŽNICO: PRINESITE ALI SPOROČITE SAMO, ČE BO ŠE VEČJE ALIBOU DEBELO OD TEGA, KAR VIDITE. učevanje vesolja, kije bil leta 1967 postavljen za vodjo posebne skupine, ki naj bi preučevala NLP je povedal: »Nekega dne. ko bodo astronavti prodrli globlje v vesolje, bodo lahko proučili plast planetoidov, ki obkroža Sonce na oddaljenost okrog 400 milijonov kilometrov. Ta pas planetoidov imajo nekateri astronomi za ostanek nekdanjega planeta. Šele, ko bomo tako daleč prodrli v vesolje, bomo lahko ugotovili, ali na teh planetoidih obstajajo sledovi izvenzemeljske inteligence. Posebno planetoida Vesta in Palas, ki imata premer 700 in 380 kilometrov, bi lahko bila izredno zanimiva za astro-arheološke raziskave.« Kazancev trdi, da so stanovalci planeta Phaeton poskušali živeti na Zemlji, pa jim to ni uspelo. Tej trditvi v prid govorijo številne legende, ki govorijo o plamenu, ki je prišel z neba. Nekaj takih legend omenja tudi Plutarh, zgodovinar v starem veku. Tudi zbirka 716 kamnitih plošč v Tibetu je po Kazanco-vem dokaz, da so prebivalci Phaetona obiskali Zemljo. Kitajski astrologi so razbrali del napisov na teh ploščah in s tem potrdili trditev o obisku. Tudi slikarije na skalah v Uzbekistanu govore v prid trditvi, da so nekoč Zemljo obiskali izvenzemeljska inteligentna bitja. Liki na teh slikarijah nosijo tipično astronavtsko opravo. Kazancev ima tako imenovano japonsko Hondofiguro, ki je stara najmanj 8500 let. Figura ima čelado, vesoljsko obleko, čevlje, napravo za dihanje. Vse to Kazancevu da misliti, da v vesolju nismo sami... Znanstveniki so čedalje bolj prepričani, da bodo ljudje v tretjem tisočletju temeljiteje raziskali druge planete v sončnem sistemu, na katerih naj bi se celo naselili in izkoriščali njihova rudna bogastva, napoveduje sovjetski znanstvenik prof. Mihail Ma-rov v članku, ki je izšel v Pravdi. »Nemara zveni neverjetno, a prepričan sem, da se bodo spremenile podnebne razmere na Veneri in Marsu, tako da bodo tam lahko živeli ljudje, na Luni in drugod pa bomo začeli graditi naselja, hkrati pa bomo izpopolnili metode za izkoriščanje rudnega bogastva asteroidov,« pravi prof. Marov. »Možnosti, da bi človek uspešno začel to novo zgodovinsko obdob-je, ko naj bi v celoti postal gospodar sončnega sistema, so brez dvoma odvisne predvsem od znanosti. Zato je nadvse pomembno, da človeštvo združi svoje moči v prizadevanjih za uresničitev tega cilja,« je poudaril Marov. Življenje ob najdaljši reki Nedaleč od jezera Tanganjika na ozemlju Konga na višini 2.000 metrov priteče na dan skromen izvir, ki mu je namenjena najdaljša rečna pot na sveiu; po 6.670 kilometrih poti se z ogromno delto zliva v Sredozemsko morje pri egiptovskem mestu Damijeti. Ta izvir, povečan z malimi pritoki, teče 800 km navzdol v Viktorijino jezero, največje sladkovodno jezero na svetu. Ko ga zapušča, je prava reka; odkril jo je angleški raziskovalec John Hanning Speke leta 1858; pozneje soji dali ime Beli Nil in ji določili izvir v Ugandi. Mnogo prej znani izvir Modrega Nila iz Jezera Tana v etiopskem višavju je odkril angleški raziskovalec James Bruce leta 1770. Na območjih, skozi katera teče Nil, prebiva več kot 40 milijonov ljudi. Njihovo življenje je odvisno od reke, zakaj vsaka merica te vode je zanje odločilnega pomena. Kolikor je star tek te edinstvene očarljive reke, toliko je stara tudi njena zgodovina. Po starih sporočilih se omenja Nil nekako pred sedem tisoč leti. Po letu 641 n. š. pa njegovo višino vode stalno nadzorujejo pri egiptovskem mestu Kairo. Če v starih časih Nil ni poplavil ob določenem času, so ogroženi prebivalci v reko vrgli lepo devico, da bi si od Nila izprosili milost. Ta običaj seje ohranil do danes, le da zdaj žrtvujejo žensko lutko. Popotnik, ki je namenjen v Sudan in se izkrca v Damijeti, potuje preko Egipta po dolini Nila 3.000 kilometrov daleč do mesta Kartuma. Tuje sotočje Belega Nila z Modrim Nilom, ki se Belemu pridruži kot mogočen desni pritok, z izvirom 1.830 metrov nad morsko gladino. Od Kartuma 300 kilometrov proti severu se Nilu na desni strani pridruži sudanska reka Atbara. Tako nastane pravi mogočni Nil, ki hiti 2.700 kilometrov naprej v naročje Sredozemskega morja. Precej daljši je Beli Nil, ki dobi, brž ko zapusti to jezero, ime Viktorijin Nil. Nedaleč spodaj so leta 1954 dokončali njegovo zajezitev za Owensove padce in za Ugando zgradili veliko hidrocentralo. Ostalih 2.870 kilometrov proti mestu Kartum je, z izjemo na nekaterih odsekih, kjer ima hude brzice in slapove, skoro tri četrt poti ploven in po njem z rečnimi parniki potniki lahko poceni in udobno potujejo. Tik za jezom se Viktorijin Nil preliva po na pol izsušenem močvirnatem jezeru Kioga, tam večkrat potrebuje mesece, da se prerije in ob izhodu spet zbere. Zatem pada čez divje-romantične slapove Murchison in se prebija skozi samo 7 metrov ozko sotesko. Ta kipeči čarobni kotel prikazuje, kakšno prašilo lahko razvije narava. Na spodnjem delu padcev se začenja eden najlepših odsekov toka Nila, ki je ploven s parniki na skoro 300 km dolžine tja do sudanske meje. Tu na bregovih pogosto vidimo slone, leve, bivole, nosoroge in drugo veliko divjad, a tudi številne krokodile, nilske konje, pelikane, flaminge in čaplje, ki tam živijo. Po približno 30 kilometrih nadaljnjega teka se reka vgrezne v severno konico konico Albertovega jezera, ki ga zapusti z imenom Albertov Nil. Na meji med Ugando in Sudanom se naglo konča to idilično potovanje. V dolžini 160 km ovirajo brzice vsako nadaljnjo vožnjo. Preden je leta 1962 Uganda dosegla samoupravo, je do tu segal angleški protektorat. Tu se začenja odsek reke, kije bil srčika zagrizenih prepirov med Egiptom, Sudanom in Etiopijo o pravicah do uporabe vode iz Nila. Pri mestu Juba se začne zopet ladijski promet, sedaj pod sudansko zastavo. Beli Nil se kmalu znajde pred nasprotnikom, ki bi ga mogel tudi uničiti, to je nedostopno močvirje, ki se ob poplavah razširi na 39.000 kvadratnih kilometrov, t. j. na površino v velikosti Švice. Arabci ga imenujejo SUDD, to naj bi pomenilo,oviro’ skozi katero se Nil prerine brez bregov in se delno razcepi v številne strugice, ki se skoraj vse končajo kot mrtvi rokavi v morju papirusovih stebel. Te vitke, ljubke rastline, ki so danes skoraj brez vrednosti, so dajale staremu Egiptu snov, podobno pergamentu, iz katerega izvira naše ime za papir. SUDD odvzema Nilu neprecenljive količin vode, delno, ker je tu neposredno zelo veliko izhlapeva, mnogo pa je vsesajo milijarde močvirskih rastlin in jo z izparevanjem oddajo v zrak. Nekaterih obdobjih leta se razgubi do dveh tretjin rečne vode, to pa je za prebivalce spodnjega toka ogromna izguba. Od SUDDA naprej se reka počasi vleče k malemu jezeru s preprostim imenom NO, tu pa se začenja pravi Beli Nil, ki nadaljuje svojo pot še 1.000 kilometrov navzdol do Kartuma. Kakih 120 km od jezera NO se mu na desnem bregu priključi z divjim hrumenjem reka Sobat, prva izmed treh velikih etiopskih rek, ki prinaša šest sedmin vse vode, ki jo vsebuje Beli Nil. Sedaj teče reka po pokrajinah, kjer žive ponosni in pogumni prebivalci, to so Dinka, Nuer, Šiluk, ljudem pa pravijo »ljudje štorklje«, ker običajno stoje na eni.nogi oprti na sulico ali kratko veslo. Beli in Modri Nil sta dve skrajnosti. Njima je skupno samo, da imata izvire, kijih ljudje obožujejo. Etiopci štejejo namreč potoček, ki izvira na višini 3.000 metrov, za eno štirih rek iz rajskega vrta, t. j. Gihone, ki po opisu iz biblije teče okoli celotne domovine zamorcev. Potoček izgine v jezeru Tana; tam pa v resnici izvira Modri Nil 1.830 metrov nad morjem in takoj pada v ogromno globoko dolino, po kateri se vleče 500 kilometrov daleč ob velikanskih skalnatih stenah, ki se ponekod dvigajo tudi do višine 1.400 metrov. Ta veličastni izhodni prostor za Modri Nil se razprostira na površini, ki meri več kot 310.000 kvadratnih kilometrov, pripada pa Etiopiji in je skoraj neobljuden. Ko se poleti v etiopskih višavah začno deževni nalivi, dere voda čez skalnate stene globoko v dolino in spremeni Modri Nil v peklensko reko, ki z bobnečim hrupom drvi skozi soteske k izhodu. Šele tam, kjer reka teče čez sudansko mejo in se obrne proti Kartumu, je mogoče izmeriti stanje vode Modrega Nila, ki je za blaginjo vseh prebivalcev odločilnega pomena. Ker Beli Nil doseže Kartum popolnoma umirjen in ne prinaša s seboj blata, so mu dali to lepo ime. Nasprotno pa Modri Nil do sotočja tako hitro teče, da se njegovo blato ne more sesesti in je med plimo temno čokoladne barve. S tem, da se Beli Nil mora umakniti, ustvarja pravo jezero, ki sili stotine kilometrov navzgor. Beli Nil vendarle vrine manjše količine svoje vode v Modri Nil, ta pa jo mogočno odrine proti levemu bregu glavne struge. Tako se obe reki pretakata nekaj kilometrov vzporedno, nato pritisk pojenja in ju združi enotna struga. (Konec prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 za vsakogar nekaj dobro je vedeti Lesni vijaki namesto Dobro začinjena jed je žebljev Pri domačih amaterskih rokodelskih veščinah, ko se bomo srečevali z lesom, spojev vselej ne bomo mogli reševati z žeblji, marveč bomo morali seči tudi po vijakih. Prednost vijaka pred žebljem je trojna: spoj je močnejši, brez večjih težav ga lahko razstavimo in ne nazadnje: vsa stvar je tudi ponavadi lepša na oko. Dober lesni vijak je železen, še boljši je medeninasti, imamo tudi aluminijaste, vendar je njihova uporaba že bolj specifična. Glave vseh lesnih vijakov so ploščate, lečaste ali okrogle. Kdaj in kje bomo uporabljali posamezne vrste, se bomo odločili glede na namembnost vijaka. Bržkone tečajev pri omari ne bomo pritrjevali z obloglavimi vijaki, čeprav morda sodimo, da so lepši. Vendar tečajev po navadi niti ne vidimo, vsaj ko je omara zaprta, mimo tega pa vrat ne bi mogli zapreti, kajti »izboklini« na glavah vijakov bi se staknili. Za takšne primere bomo posegli po vojakih s ploskimi glavami. K vijakom se zatečemo tudi tedaj, ko je spoj obremenjen na poteg. Bržkone otroške gugalnice ne podboj vrat ne bomo pritrjevali z žebljem, saj bi le-ta počasi lezel pod težo, ki bi ga vlekla navzdol. Če pa pritrdimo gugalnico z lesnim vijakom, nam ni potrebno trepetati, da se bo otrok sredi guganja z vsemi nezaželenimi posledicami in jokom znašel na tleh. Za začimbe uporabljamo domače in tuje rastline, ki imajo prijetno aromo in okus. V jedeh uporabljamo večinoma posušene začimbe. Pravilno začinjanje jedi je prava umetnost. Nekatere jedi nimajo izrazitega okusa, zato zahtevajo posebno začinjanje. Da bi imele jedi spremenljiv okus in aromo, da bi se razlikovale med seboj, začinjajmo previdno. Vendar upoštevajmo tole pravilo: bolj manj, kot preveč. Ne pozabimo na domače, sveže, zelene začimbe, kot so zelen peteršilj, koper, drobnjak itd. JANEŽ je podoben kumini, tudi pri nas rastejo ta drobna suha zrna. Največkrat ga uporabljamo pri pripravi peciva. LOVOROV LIST. To so listi vedno zelenega lovora, ki jih prodajajo posušene. Uporabljamo celo liste in to v kvaši, pri konzerviranju zelenjave, za začinjanje pikantnih omak in mlečnih juh. KOPER raste pri nas. Listi imajo oster duh. Uporabljamo zelenega, pozimi posušenega ali vloženega v sol ali kis. Dodajamo ga prikuham, vloženim kumaricam in z njim začinjamo solate. boljša PAPRIKA je najčešče uporabljena začimba. Zrelo rdečo papriko posušeno zmeljejo v moko in jo prodajajo v različnih kvalitetah. Uporabljamo jo tudi v celem — posušeno. ZA VIJAKE SO IZVIJAČI. Nikarte se nad vijake ne spravljajte s kladivom. Za vijak moramo v les najprej zvrtati luknjo. To storimo s spiralnim ali pa kar z navadnim svedrom, seveda mora biti lesni. Za majhne vijake pa bo zadostoval že močan vbod s šilom. Luknjo v les vrtamo navpično, oziroma mora biti sveder vselej pravokotno na ploskev, v katero dolbemo. Luknja naj bo globoka za dve tretjini dolžine vijaka. Pri tem pa seveda pazimo, da bo sveder vselej tanjši od debeline vijaka. Vijak mora prodirati v luknjo na tesno in čim globje gre, tem trše naj se suče. Vijak prime najbolje tedaj, ko mu glava sede toliko v les, da imamo občutek, da globje resnično ne bi več mogla. Kadar privijamo trd les, tedaj Pomočimo vijak v olje ali ga namilimo. Nekateri ga tudi samo oslinijo, vendar pri železnih vijakih takšnega početja ne priporočamo, saj bo vijak čez čas pričel rjaveti. Težave bi nam znali povzročiti tudi manjši v>jaki, ki jih pri privijanju ne moremo držati. Tu si Pomagamo z zvijačo. Odrežemo papirnati trak. Mali vijak pritisnemo v trak in ga nasadimo na izvijač. Obe polovici traku pritegnemo ob ročaj izvijača. Ko vijak prime, papir odtrgamo. Za glave večjih vijakov moramo s svedrom zgornji del luknje razširiti s svedrom grezilnikom, saj se mora glava pogrezniti v les. Najpomembnejši pri lesnem vijaku je izvijač. Ta ne sme biti širši od premera glave vijaka, bolje je, če je celo malo ožji. Če je preširok, tedaj oprska leseno površino, ko vijak privijemo do konca. Klina izvijača mora seči do dna zareze vijaka. Slab izvijač bo namreč zdrsnil iz zareze ali pa jo bo natrgal. VRSTE VIJAKOV Tako kot imamo žeblje različnih izmer, tako imamo tudi vijake v različnih dolžinah in debelinah. Za amateija je pomembno v prvi vrsti, da ve, kakšen vijak (po obliki glave) bo potreboval. Dolžino pa bo brž ko ne že znal oceniti, vsaj glede ČRNI IN BELI POPER prihaja k nam z otoka Jave. Drobna zrna oberejo še zelena, ko se posušijo, dobijo črno barvo in se zgrbančijo. Če namakajo poprova zrnca 8—/0 dni v vodi in jih nato na soncu posušijo in med dlanmi dobro odrgnejo, dobijo bel poper, ki je mnogo boljši. Poper uporabljamo celega ali zmletega. KUMINA raste prav tako pri nas, zrna imajo oster okus. Celo kumino dodajamo mesnim jedem, zelju, kruhu, krompirju itd. Rabimo jo tudi za posipanje slanega peciva. NAGELJNOVE ŽBICE so drobni, zaradi topega konca rjavim žebljičkom podobni cvetni popki, ki imajo močan duh. Cele dodajamo vkuhanemu sadju in kompotom, zmletega pa pecivu, predvsem medenemu. Zaradi prodornega vonja jih dodajamo le v majhnih količinah. za avtomobiliste MAJARON raste pri nas, listi in cvetovi imajo oster duh. Suhega zdrobimo med prsti in ga dodamo jedem zaradi prijetnega okusa. Majaron je priljubljena začimba. MUŠKATOV OREŠČEK. Letno dvakrat ali trikrat oberejo oreščke in jih posušijo na soncu. Nastrgan orešček dodajamo juham in omakam, včasih pa tudi v testo. na namembnost vijaka. Po debelini delimo vijake od 1,3 do 10 milimetrov ter po dolžini od 5 do 150 milimetrov. »Debela Berta« je med lesnimi vijaki poimenovan vijak na ključ s štiri ali šestkotno glavo. Temu vijaku je nasproten vijak z okrasno glavo. Na prvi pogled je to povsem običajen vijak, le da ima v telo vrezan še notranji navoj. V le-tega namreč privijemo še okrasno glavo vijaka. Lesni vijak s kljuko je križanec med vijakom in kljukastim žbeljem. Privijemo ga s kleščami. KAKO SKRITI VIJAK? Stvar je sila preprosta. Vzamemo sveder s premerom glave vijaka (ali celo nekaj večjim). Zvrtamo nekaj milimetrov globoko luknjo. Le-ta pa ne sme biti globja od debeline lesenega čepa, s katerim bomo skrili vijak. V središče luknje nato zvrtamo luknjo za vijak. Ko ga privijemo, nanj prilepimo lesni čep. Pri tem pa moramo paziti, da so lesna vlakna vzporedna z vlakni na deski. Ko se lepilo posuši, pogledamo, če morda čep ni nad ravnijo deske. Če je, tedaj ga previdno posnamemo z mizarskim dletom. Pri tem pa moramo paziti le na to, da so čepi iz enakega lesa kakor deščica. Zato pač ne moremo na kolobarje razžgati kar palice, saj tedaj ne bi mogli »ujeti« smeri lesnih vlaken. Sedaj, ko ste prebrali ta nasvet, najbrž veliko več veste o lesnih vijakih, ki so nenadomestljivi v mizarskih delavnicah, enako pa tudi pri marsikaterem amaterskem delu. Ob koncu le še to: če iskanih vijakov v trgovini ne boste našli, se ne jezite na nas! CIMET je prijetna, močno dišeča posušena drevesna skorja. Uporabljamo ga zmletega in kot skorjico. Takega uporabljamo pri vkuhavanju in kompotih, zmletega pa z dodatkom sladkorja, za posipa kaše in pite ali v nadevih. BRINJEVE JAGODE so aromatičnega vonja, zrela zrnca so sladkobna. Rabimo jih za kvašo in začinjanje mesa divjadi. INGVER prihaja v trgovino posušen. Uporabljamo ga celega ali zmletega. V majhnih količinah ga rabimo za začinjanje raznega peciva in za začinjanje paradižnikovih jedi. MATERINA DUŠICA raste v naših vrtovih, pa tudi na polju. Je nujna začimba raznih marinad, uporabljamo jo tudi pri pripravah omak. Suho osmukamo z vejic in zdrobljeno med prsti damo v jed. Novosti na frankfurtskem sejmu Na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu je 1500 razsta-vljalcem s področja avtomobilizma razstavilo svoje najnovejše proizvode. Obiskovalci sejma pravijo, da so si modeli avtomobilov zelo podobni. Največjo skrb so konstruktorji posvetili aerodinamiki, da bi bili avtomobili čim lažji in da bi tako potrošili čim manj bencina. Novi avtomobili so tudi prostornejši in nudijo večje, udobje kot prejšnji modeli, so močnejši in seveda hitrejši. Vse to pa seveda ne gre na račun večje porabe goriva. Nekateri novi modeli gredo kmalu v serijsko proizvodnjo, drugi pa kdaj pozneje. V našem pregledu bomo na kratko opisali avtomobile, ki jih bo moč videti tudi na jugoslovanskih cestah,' torej si jih utegne kupiti tudi kak naš ljubitelj dobrih avtomobilov, seveda, če mu to dopušča (devizna) denarnica. V tem času še nimamo informacije o ceni avtomobilov. Pa kaj bi z njimi; tistih, ki si jih ne bodo mogli kupiti, ker je denarnica preplitka, najbrž preveč ne zanima, koliko stane tak prestiž, onile, ki pa imajo precej pod palcem (tudi v Pomurju so taki, samo poglejte, s kakšnimi avtomobili se nekateri vozijo), pa so itak na tekočem in bodo ceno že kmalu izvrtali. Opel je prešel na prednji pogon, pa ima tako tudi »mini«, ki ga tovarna namerava dati v prodajo v letu 1983, prednji pogon. Fiat R1 »uno«, ki bo ob koncu tega leta zamenjal fiat 127, se bistveno ne razlikuje od svojega predhodnika. Povsem drugače pa je s fiatom 131, ki doživlja številne in pomembne spremembe, toda vendarle ne povsem, kajti motor bo še vedno naprej, pogon pa na zadnja kolesa. Karoserija pa je nova. Mercedes. Eleganca, komfort, varnost in moč so glavne odlike vseh Mercedesovih modelov. To velja tako za mercedes mini 201, pa za novi coupe, ki je opremljen z motorjem 3800 ccm, enako tudi za model 5000 ccm. Renault. Naslednje leto bo stekla proizvodnja renaulta mini, ki bo imel ria zadku napis renault 2. Poleg svojstvene oblike izstopa tudi zato, ker je na njem mnogo plastičnih delov. Pač povsod tam, kjer jih je bilo mogoče dati in s tem nadomestiti kovino. Toyota. Japonski avtomobili še vedno močno pritiskajo na evropsko tržišče. Na letošnjem sejmu avtomobilov v Frankfutru je bilo opaziti, da je top model Toyote — toyota celica — doživel korenite spremembe. Karoserija je bolj aerodinamična, kupci pa lahko izbirajo avtomobile med različno močjo motorjev: 1600, 2000 in 2800 ccm. Datsun. Datsun je povsem poevropil model stanza. Pogon je prednji, pa tudi motor je drugače vgrajen. Njegova moč je 1600 ccm, moč pa 60 kilovatov. Prvi kupci bodo dobili ta avto še to leto. GORČICA, ki prav tako raste pri nas, ima rumeno seme. Uporabljamo ga pri vlaganju zelenjave, zlasti pri kumarah. Zmleta zrna so osnova za gorčico. MUŠKATOV CVET prihaja v promet posušen. Je oranžno rumene barve, ostrega okusa in značilnega vonja. Fino zmleto cvetje dajemo v juhe, omake in razno necivo. Sestavil Marko Napast Sovjetski šah.velemojster (Lav) Rjavo-mmena barva Kratica našega poštnega podjetja Kubanski politik (Haul) Izredni papeški odposlanec Vrsta količine v fiziki in matematiki Plačilo na račun, predujem Izboljšava, popravilo Jesenski mesec Pilotka Davno kaldejsko mesto * Zidana stavba v vinogradu Latinski veznik in Igralka Karič Predlog Gram Zalet, polet Lovec s sokoli Otok blizu Sardinije Sol jodove kisline Letalo Reka v Slavoniji Znamka gospodinjskih aparatov Josip Vrhovec Albert Papler Gorovje v J. Ameriki Dišava, aroma Nasad sliv Športni klub iz Celovca Nemška filmska igralka (Karin) Irska armada v ilegali Hrvaški Petrol REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Beograd, iskrica, reaktor, or, lasi, kit, Te, R, ekran, astre, terenka, imam, Ra, ZE, Ekar, enklava, manj, Au, IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA Vestnik, 22. oktobra 1981 STRAN 13 za razvedrilo PRIMERNA KARIKATURA — Imate, kot književnik, kakšno MUZO? — Ne, zdaj mi je nekdo še mizo ukradel. OB KONCU Endre je ob koncu tehničnega urejanja lista razmišljal kaj naj bi »vtaknil« v ta kotiček. Izgleda, da je dobil kar dober navdih. USODE TATOV — Pomisli, ponoči so mi ukradli avtomobil. — Meni pa štiri čebelje panje. — So tatu že našli? — Če ne bi bilo tistega ostrega ovinka in drevesa za njim, ne vem, ne vem, če bi ga našli. Zdaj je na varnem — v bolnišnici. — Tudi moj tat ni imel sreče, ker so imele čebele med krajo nekakšno akcijo NNNP... ZAGONETEN STRIC — Markec, ste že kupili skrinjo za zamrzovanje? — Ne, še ne. Nimajo takšne kot bi jo rabili. Zakaj sprašujete, stric? zamuda — Tovariš, vlak je pravkar odpeljal. Če bi prišli pol minute prej, bi se zdaj že peljali proti Ljutomeru. — Hvala. In še to, v prihodnje bom kupoval hlače z gumbi, ker sem zaradi zadrge, ki ji »fršlus« pravimo, zamudil zeleni vlak. Vlak naj kar obdrži zeleno barvo, jaz pa se bom vrnil domov paradižnikovo rdeče barve. Pa to samo zaradi te preklete zadrge. Mogoče jo bom pred vrnitvijo vlaka vseeno zapel ... Mogoče bom do takrat barvo menjal. Kdo ve ... — Kar tako. Tvoja babica je rekla, da bodo klali komaj takrat, ko bodo kupili skrinjo. Zdravo! GOBARJI »Stanko, oba sva stara gobarja in oba trdiva, da imava svoje terene. Ti si zavil v desno, jaz v levo. Koliko si našel?« — Tri in osemindvajset. — Ne razumem. — Našel sem tri jučrke in osemindvajset avtomobilov. — Si imel srečo! Jaz pa sem med avtomobili toliko časa iskal svojega, da sem v raztresenosti še tistega edinega jurčka nekje spustil iz rok. • NAŠ ČLOVEK — Jutri vas vse skupaj vabim k nam domov na štajerske gibanice. — Kdo pa bo plačal? — S tem si ne delajte problemov: lahko bo pla čal vsak sam, če ne, pa bo šlo po samoupravnem dogovoru in sporazumu. NEDOLŽNI MIHEC — Mihec, prej si mi pripovedoval, da si dobil za šolsko nalogo »Kako je bilo na dopustu«, najboljšo oceno. — Napisal sem tisto, kar sem si želel. Zgodbo pa sem si izmislil med dolgotrajnim kopanjem krompirja pri naši teti. Očitno je šlo za nesporazum: jaz sem pripravljal nalogo, potem pa sem se znašel na krompirišču. Ni bilo čisto po »-protokolu«. Nje prej sploh niso omenjali; moje druge tete, namreč. Ne vem, če se druga teta ne razume na krompirišča, ali pa je slaba teta. DOMAČI TURISTIČNI VODIČ — Bencin je drag, vendar me zanima, kje lahko najhitreje pritisnem na plin do Baranje? — Pri Baranjevih bodo veseli, če se boste ustavili pri njih, pri hitrosti pa vseeno malo pazite, ker so tu in tam vmes naši ljudje, ki imajo »nelepo« navado, da pogosto postavljajo takšna vprašanja, da jim še trezen človek ne bi mogel odgovoriti. Samozvani umetnik Oskar Dang je za svojo prvo slikarsko razstavo, posebno za reklamo, odštel precej denarja, vendar nihče ni kupil niti ene same slike. ,,Tudi to je uspeh,” je dejal ob koncu: ,,Eno sliko je nekdo ukradel . . .” Mendeja je prijatelj vprašal, zakaj si je za koncert kupil vstopnico za prvi sedež v zadnji vrsti. Odgovor je bil kratek: ,,Zato, da bi lahko čim hitreje prišel do vrat, če mi igranje ne bi bilo všeč . . .” — V zadnjem času te tako poredko vidim, da bi te med sprehodom komaj prepoznal. — Vozi se, pa se bova že kje srečala. Tako ali drugače. Samo, ne pozabi, da imaš za vožnjo na voljo le pol cestišča, Lati. JUBILEJI DELAVCEV RAŠICE Delavci delovne organizacije Rašica in delavci temeljne organizacije Beltinka Beltinci praznujemo v letošnjem letu dvojni jubilej. Ob 5. obletnici združitve delovnih organizacij Rašica in Beltinka praznujemo 20. obletnico ustanovitve tovarne pletenin Beltinka Beltinci. Afirmacija Beltinec in krajanov seže z izdelavo pletenih izdelkov že v predvojne čase, sicer v skromnejših, individualnih razmerah, a vendar kct močno zakoreninjena, prisotna obrtniška dejavnost, ki je našla svojo pot in mesto v Beltincih tudi krajanov iz okoliških vasi, je bila pomembna pridobitev v tem času, saj se je podjetje navkljub omenjenim rešitvam še naprej srečevalo s težavami, saj se organizacija in način dela ob pomanjkanju izkušenj z industrijsko proizvodnjo nista spremenila. Slaba produktivnost, nizki osebni dohodki, težave na tržišču, nizka akumulati-vnost in drugi problemi so bili značilni za prva leta po ustanovitvi Beltinke. Vendar se je ob značilnem neumornem delu in skromnosti delavcev Beltinke stanje izboljševalo, proizvodnja je rasla, delovni rezultati so bili uspešnejši. Že takrat je bila prisotna odločitev delavcev za izvoz, tako da so obstajali upravičeni razlogi za posodobitev osno- ločitev se je leta 1972 pokazala ob pridobitvi nove proizvodne hale, novih pletilnih avtomatih, dveh tekočih trakovih, strojih za konfekcijo, predvsem pa novih zaposlitvah, saj je sklenilo delovno razmerje čez sto mladih delavcev. V nadaljnjem razvoju je šla Beltinka skozi vse faze intenzivnega razvoja. Nadvse aktivno se je vključevala in iskala pravilne možnosti pri združevanju, saj je delav ce vodilo vprašanje samostojnosti, zahtevnost proizvodnje in vprašljiva bodočnost. Leta plodnega sodelovanja z delavci tovarne pletenin Rašica Ljubljana, ki so bila ves čas obojestransko pristna in dobro zastavljena, so po predhodni skrbni analizi pri- delovne organizacije Rašica, reševal določene organizacijske naloge, tako da je pridobila, na osnovi investicijskega programa, strojno opremo, ki je bila nujno po trebna za izenačitev delovnih pogojev z ostalimi temeljnimi organizacijami. Ob pravilno zastavljenem delu, racionalnosti posameznih služb, skupnem in enotnem nastopu ob vseh delovnih nalogah in obveznostih, smo delavci TOZD Beltinka prišli do kvalitetnih sprememb v povečanju dohodka, organizaciji, tehnologiji, asortimanu proizvodnje, družbenem standardu in KI tovarna pletenin Ijubijana n. sol. o. telefon: 345 361 telex: 31-496 YU RAŠICA telegram: RAŠICA LJUBLJANA železniška postaja: VIŽMARJE (rejon 53) vsem ostalem, kar omogoča nadaljevanje razvoja naše organizacije. Pridnost in skromnost delavcev temeljne organizacije in pravilnost odločitev ob nadvsem dobro zastavljenem izobraževanju in informiranju se je pokazala kot edina prava pot ob vse bolj zaostrenem sistemu gospodarjenja. Opredelitev za izvoz, . stremljenje za čim kvalitetnejšim delom, delo v podaljšanem času oziroma akcijsko dogovorjena solidarnost,pravilnost razpolaganja z dohodkom in nenehna skrb za zmanjševanje stroškov terja od delavcev nenehno pravilno in zavestno opredeljeno obnašanje, ki omogoča nemoteno delo in boljši jutrišnji dan. Sprejeta odločitev o investiciji v nove proizvodne prostore in opremo, kljub zaostrenim pogojem, bo ob delu za izvoz in skrbnem gospodarjenju lahko uresničljiva in porok za naše nadaljnje uspešno delo. Ob nenehni skrbi za izpolnjevanje delovnih obveznosti delavci TOZD BELTINKA svoje samoupravno delo in -naloge, kakor družbenopolitično delo, postavljajo na najvišje mesto kot edino pravo in nadvse pomembno. Dosledno delo v okviru pozitivne zakonodaje in izobraževanje za kvalitetnejše samoupravljanje je osnovna skrb in naloga. Prav zaradi tega smo bili deležni delavci TOZD Beltinka številnih priznanj za primerno samoupravno in družbenopolitično delo. Uspešnost pri upravljanju osnovnih delovnih nalog, kakor števvilna priznanja za neumorno, samoupravno in družbenopolitično delo nas delavce TOZD Beltinka zavezuje za še pravilnejši odnos do dela in skrb za kvaliteten nivo odločanja na vsem družbenopolitičnem področju. STRAN 14 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 sport PADALSTVO Prvi pokal Pomurja Aero klub Murska Sobota je v počastitev občinskega praznika in pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL organiziral prvo padalsko tekmovanje za pokal Pomurja. Na tekmovanju je nastopilo 22 padalcev iz petih klubov, ki so tekmovali v skupinskih skokih na cilj z višine 1.000 metrov. Največ uspeha so imeli tekmovalci ALC iz Lesc, ki so osvojili prva tri mesta v posamični konkurenci in postali ekipni zmagovalec ter osvojili prvi pomurski pokal. Med posamezniki seje izkazal tudi domačin Pojbič, ki je osvojil peto mesto. Karas je bil deseti, Sparavec 19. in Žitkova 20. Sicer pa je bivši član Aero kluba M. Sobota Šafarič zasedel drugo mesto. Rezultati — posamično: 1. Svetina 00,04, 2. Šafarič 00,21, 3. Jug 00,23 (vsi ALC), 4. Vodošek (Mb) 00,31,5. Pojbič (MS) 0032. Ekipno: 1. ALC Lesce 00,48,2. Maribor 1.02,13,3. Paračin 05,24,4. Ptuj 07.93.5. Maribor D. 11,24 in 6. Murska Sobota 11,40. ULIČNI TEK V MURSKI SOBOTI Nastopila Breda Pergar V počastitev praznika občine Murska Sobota je atletski klub Pomurje pripravil tretji tradicionalni ulični tek 17. oktober na 540 metrov dolgi krožni progi. Na tekmovanju je nastopilo okrog 160 atletov in atletinj, med njimi tudi državna reprezentantka in članica Crvene zvezde iz Beograda Breda Pergar. Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke so tekmovali v štafetnem teku, člani in članice pa posamično. Rezultati — pionirji: L Beltinci, 2. Tišina, 3. Kapela; Pionirke: 1. Tišina, 2. Grad, 3. Beltinci; Mladinci: 1. SSC Murska Sobota I, 2. Mladost, 3. SSC Murska Sobota II; Mladinke: 1. SZD, 2, ŠCBP I, 3. ŠCBP II; Člani: 1. Rozman (Kladivar), 2. Flisar (Panonija), 3. Kukec (Mura); Članice: 1. Pergar (CZ),2. Pregl (Maribor), 3. Miklič (Maribor). TENIS Vereš prvak Sobote Na teniških igriščih v Rakičanu je bilo tretje prvenstvo Murske Sobote v tenisu, katerega se je udeležilo 42 tekmovalcev. V posamični konkurenci je bil imel največ uspeha Vereš, ki je osvojil prvo mesto in postal prvak Murske Sobote za letošnje leto. V parih pa sta zmagala Vereš—Pu-tnik. Rezultati — posamično — četrtfinale: Vereš:Zrim 2:0, Ker-čmar:Sonenschein 1:2, Babič:Danč 2:0, Pejnovič:Kumin 0:2. Polfinale: Vereš:Sonenschein 2:1 in Kumin:Babič 2:0. Finale:Vereš:Kumin 2:0. Vrstni red: L Vereš, 2. Kumin, 3. Sonenschein in 4. Babič. Dvojice — finale: Vereš—Putnik:Babič—Sonenschein 2:0. Vrstni red: 1. Vereš—Pu-tnik, 2. Babič—Sonenschein, 3.—4. Pejnovič—Salavec in Skledar—Poto- M. Šanko STRELSTVO Množično tekmovanje Občinska strelska zveza Murska Sobota je v počastitev občinskega praznika ter pod pokroviteljstvom KS Murska Sobota in ZTKO organizirala množično tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 84 občanov, od tega 17 žensk, ki so tekmovali za prehodni pokal. Vsak udeleženec tekmovanja pa je dobil trim značko in nalepko. V ekipni konkurenci je zmagala KS Alija Kardoša z 30 udeleženci pred KS Park 19, KS Boris Kidrič 13, KS Lendavska 11, KS Turopolje 9 in KS Partizan 2 strelca. Med posamezniki je zmagal Kovačič (A. Kardoš) z 90 krogi pred Šenčurjem (Turop) 88, Zbulom (Lend) 88, Ružičem (A. Kar-doš) 87 in Tumjerjem (A. Kardoš) 86 krogov. Pri ženskah pa je zmagala Ružičeva (A. Kar) z 81 pred Bunderlo (Lend) 80, Turnerjevo (A. Kar) 78, Ružičevo (A. Kar) 76 in Horvatovo (Patk) z 72 krogi. Odslej naj bi tovrstno tekmovanje postalo tradicionalno'. NAMIZNI TENIS — L ZVEZNA LIGA Pričakovana poraza V okviru zvezne namiznoteniške lige sta v Murski Soboti gostovala lanski državni prvak Spartak ter tretjeuvrščena Vojvodina iz Novega Sada, proti katerima so domačini ostali praznih rok, kot. je bilo tudi pričakovati. Kljub temu pa mlada in povsem nova ekipa domačinov, v kateri je prvič zaigral tudi mladi Likar, ni igrala tako podrejene vloge kot kažejo rezultati. V prvem srečanju z Vojvodino je od Sobočanov odlično zaigral Likar, ki je dosegel edino zmago proti najboljšemu igralcu gostov Kurte-šu, predvsem pa je navdušil s svojo borbenostjo. Proti Spartaku, ki je nastopil z državnima reprezentantoma Mesarošem in Kaliničem, pa sta dobro zaigrala Veren in Maras, ki sta slavila nad tretjim igralcem gostov Faragom, dočim je Likar ob nekoliko slabši igri kot v prvem dnevu tesno •zgubil z istim igralcem. Zlasti je razveseljivo, da se Veren počasi vrača v formo, Sobočani pa so tokrat dali priliko za prvoligaški krst mladima Kovaču in Močanu. V naslednjem kolu igrajo v gosteh z Olimpijo in Vje-snikom. _ Rezultati: SOBOTA—VOJVODINA 1:8 (Likar—Jankovič 18:21, 18:21; Maras—Koljaja 8:21, 18:21; Veren—Kurteš 16:21 12:21; Maras—Jankovič 16:21, 19:21; Likar—Kurteš 22:20, 22:20; Veren-Kolja-ja 23:21, 13:21’, 7:21; Močan—Kurteš 12:21, 9:21; Veren—Jankovič 14:21, 18:21; Likar—Koljaja 19:21, 6:21); SOBOTA—SPARTAK 2:7 (Veren—Kalinič 12:21, 21:9, 14:21; Likar—Mesaroš 6:21, 2:21; Maras—Farago 21:12, 21:16; Likar—Kalinič 9:21, 11:21; Veren—Farago 21:15, 21:19; Maras—Mesaroš 15:21, 9:21; Likar—Farago 18:21, 20:22; Kovač—Kalinič 8:21, 8:21; Veren—Mesaroš 19:21, 11:21). m. U. atletika REŽONJA DRUGI V Ptuju je bilo atletsko tekmovanje v krosu za pokale Dela, katerega se je udeležilo okrog 1.400 atletov in atletinj iz 42 občin. Med njimi so nastopili tudi tekmovalke in tekmovalci iz Pomurja. Najuspešnejši med njimi je bil Režonja, ki je v konkurenci starejših pionirjev v teku na 1.000 metrov zasedel drugo mesto s časom 3:29,6. Med starejšimi pionirkami je Kraljeva zasedla osmo mesto, pri starejših mladincih pa je Zver v teku na 3000 metrov zasedel peto mesto s časom 9:19,7. Med 42 slovenskimi občinami je soboška občina osvojila 18. mesto s 424 točkami. konjeniStvo Prvo in drugo mesto Dimitriji V Ljubljani je bila zadnja letošnja konjeniška prireditev, na kateri so nastopili tudi ljutomerski kasači. Najuspešnejša med njimi je bila Dimitrija z Markom Slavičem iz Ključarovec, ki je v kasaškem maratonu na 4.000 metrov zasedla drugo mesto s časom 1:27,6. Dimitrija pa je zmagala med 3 do 12-letnimi kasači z avtostartom s Časom 1:23,2. V isti dirki je bila Fergina z Alojzem Slavičem iz Križevec tretja. KARATE Belovičeva tretja V Mariboru je bilo tekmovanje žensk v karateju, katerega seje udeležila tudi članica soboškega Partizana Nataša Belovič in se izkazala. Osvojila je tretje mesto v katah in se tako uvrstila na republiško mladinsko prvenstvo, ki bo v soboto v Žalcu. SNL Visoka zmaga Mure V devetem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura zabeležila visoko zmago. S 7:0 je premagala Stol iz Kamnika. Zlasti se je tokrat izkazal Cener, ki je dosegel 4 gole, Jančar je bil dvakrat, Gabor pa enkrat uspešen. Sodil je Ilešič iz Maribora. Nafta pa je premagala Triglav iz Kranja z 2:0. Zmago so si Lendavčarji zagotovili v zadnjih minutah igre. Strelca sta bila Banotai in Šebjan. Sodil je Perko iz Maribora. Nogometaši Ljutomera pa so gostovali v Rogaški Slatini in s tamkajšnjim Steklarjem igrali neodločeno 0:0. V naslednjem kolu igra Mura z Ilirijo v Ljubljani, Nafta v Ajdovščini s Primorjem, Ljutomer pa na Pragerskem. SRL Zmagala Polet in Polana V nadaljevanju tekmovanja v slovenski rokometni ligi sta pomurska li-gaša igrala doma. Rokometaši Poleta so premagali Branik iz Maribora z rezultatom 25:22. Največ golov za Polet so dosegli: Benko 9, Merčnik in Titan po 5. Rokometašice Polane pa so premagale Olimpijo iz Ljubljane ”19:18. Največ golov so dosegle: Hozjan 7, Horvat 4 in Toplak 3. V naslednjem kolu igra Polet zopet doma z Minervo, Polana pa gostuje v Šentjerneju. JUDO - POMURSKO PRVENSTVO PIONIRJEV Največ Sobočanom V Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo pionirjev v judu, na katerem je sodelovalo 53 tekmovalcev iz ljutomerske, lendavske in soboške občine. Največ uspeha so imeli predstavniki soboške občine, ki so osvojili največ prvih mest. Rezultati — do 32 kg: 1. Duh (So), 2. Olaj (Le), 3. Breznik (Le) in Pintarič (So); do 35 kg: 1. Perš (So), 2. Šelinger (Lju) 3. Peček (So) in Lešnjek (Le); do 38 kg: 1. Brenčič (Lju), 2. Lebar (Lju), 3. Korošak (Lj) in Škerjanec (Lj); do 42 kg: 1. Vrdjuka (So), 2. Zajtl (Le), 3. Končič (Lj) in Tušek (Lj); do 46 kg: 1. Koleš (So), 2. Kulčar (Le), 3. Petkovič (Le) in Horvat (So); do 52 kg: 1. Legen (So), 2. Gonza (Le), 3. Slavič (Lj) in Hozjan (Le); nad 52 kg: 1. Lebar (So), 2. Benkič (So), 3. Kranjc (Lj) in Bakan (Le). Ekipno: 1. M. Sobota 82, 2. Ljutomer 54 in 3. Lendava 43 točk. namizni tenis Dobre uvrstitve Na prvem republiškem selekcijskem turnirju za pionirje, ki je bil v Zalogu je peterica Sobočanov igrala dobro in dosegla solidne uvrstitve. V prvi skupini je Kovač z rezultatom 8:1 osvojil 2. mesto, edini poraz mu je zadal tokrat odličen zmagovalec Jeraša. Soliden je bil tudi Veren v isti skupini, ko je dosegel rezultat 5:4 in pristal na 5. mestu. V drugi skupini je prijetno presenetil Benko, ki je z rezultatom 8:1 osvojil 1. mesto in se tako prvič plasiral v najkvalitetnejšo skupino. V četrti skupini je M. Unger z rezultatom 3:6 osvojil 8. mesto, Kuzma pa z rezultatom 2:7 9. mesto, povedati pa velja, da sta prvič igrala na tovrstnem turnirju in sta bila naj mlajša udeleženca skupine. V Ptuju pa je bil prvi selekcijski turnir severovzhodne regije, kjer so imeli daleč največ uspeha pomurski pionirji. V najboljši skupini sta prvi dve mesti zasedla-Lendavčana Perša in Varga, tretji je bil Benkovič iz Sobote in peti M. Unger iz Sobote. V drugi skupini je bil Vršič (Radgona) drugi, Šantl (Lendava) pa peti. V tretji skupini je zmagal Gazdag pred Zrimom (oba Sobota), tretji je bil Tivadar (Lendava). V četrti skupini je zmagal Lazar (Sobota), pri pionirkah pa Sinic (Sobota), Vogrinčeva (Sobota) pa je osvojila 5. mesto. - M. U. I. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 8. KOLO Radgona : Tišina 0:1 Puconci : Carda 0:0 Tešanovci :Rogašovci 3:1 Beltinka : Veržej 3:0 Rakičan : Lipa 1:3 Dokležovje : Bakovci 1:1 Beltinka 8 7 0 1 31:10 14 Tešanovci 8 6 1 1 21:14 13 Rakičan 8 4 1 3 21-13 9 Rogašovci 8 4 1 3 17:12 9 Tišina 8 3 3 2 14:14 9 Lipa 8 3 2 3 13:14 8 Puconci 8 2 3 3 17:19 7 Bakovci 8 3 1 4 14:20 7 Carda 8 1 3 4 13:16 5 Veržej 8 2 1 5 15:22 5 Radgona 8 2 1 5 9:17 5 Dokležovje 8 1 2 5 13:26 4 II. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 7. KOLO Apače : Bogojina 1:3 Melinci: Šalovci 2:5 Romah : Grad 3:2 Pušča : Ižakovci 0:1 Vrelec : Gančani 2:4 Ižakovci 7 5 1 1 13:7 11 Šalovci 6 4 2 0 14:4 10 Romah 7 5 0 2 22:18 10 Grad 7 3 2 2 17:13 8 Bogojina 7 3 1 3 22:12 7 Apače 6 3 1 2 15:14 7 Gančani 7 3 0 4 19:18 6 Pušča 7 2 1 4 8:15 5 Vrelec 7 2 0 5 11:23 4 Melinci 7 0 0 7 8:23 0 III. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 7. KOLO Serdica : Selo - 0:1 Križevci : Bratonci 0:2 Cankova : Filovci 3:5 Slaveči: Prosenjak 0:2 Bratonci 6 5 0 1 18:13 10 Filovci 5 4 0 1 24:9 8 Serdica 6 4 0 2 18:9 8 Selo 6 4 0 2 16:11 8 Cankova 7 2 2 3 21:15 6 Prosenjak. 6 2 2 2 9:10 6 Tromejnik 5 2 1 2 21:7 5 Križevci 7 0 2 5 6:29 2 Slaveči 6 L ONL Lendava 0 1 5 7:27 1 L ONL LENDAVA Rezultati — 8. kolo Nedelica:Turnišče 0:2 Nafta:Borba 2:1 Olimpija:Mladost 6:0 Panonija:Graničar 5:1 STRELSTVO Vodijo Noršinci Nadaljevali so tekmovanje v občinski strelski ligi Murska Sobota. Doslej so odigrali devet kol. Vodi SD Noršinci s 16 točkami (6.119 krogov) pred SD Mura 16 (5.442), SD Panonija 14 (5.556), SD Graničar Cankova 12 (5.412), SD Grafičar MS 10, (5.920), SD K. Kučan Križevci 10(5.289), SD Ledava Skakovci 8 (5.264), SD Gančani 6 (5.841), SD Št. Kovač Beltinci 6 (5.229), SD K. Flisar Tišina 4 (5.275), SD B. Kidrič M. Sobota 4 (4.766) in SD Gederovci .2 točki (5.171 krogov). ŠAH Prvi B. Hari Oktobrskega redliega mesečnega hitropoteznega turnirja šahovskega društva Radenska iz Murske Sobote se je udeležilo 11 šahistov. O prvem mestu je tokrat odločalo šele zadnje kolo, v katerem sta se pomerila brata Hari, uspešnejši pa je bil mlajši Bogdan. Končni vrstni red: Bogdan Hari 9, Danilo Hari in Boris Kovač 8, Štefan Režonja 6, Franc Kuhar 5 točk itd. M. J. Dobrovnik:PetišOvci Hotiza:Crenšovci 5:0 2:2 Turnišče 8 6 1 1 30:17 13 Dobrovnik 8 5 1 2 24:8 11 Olimpija 8 4 2 2 15:10 10 Črenšovci 8 3 3 2 20:15 9 Panonija 8 3 3 2 13:8 9 Borba 8 4 1 3 16:17 9 Nafta 8 4 1 3 13:17 9 Petišovcl 8 4 0 4 23:23 8 Hotiza 8 2 3 3 11:14 7 Nedelica 8’3 0 5 14:17 6 Graničar 8 1 1 6 14:22 3 Mladost 8 1 0 7 10:35 2 II. ONL LENDAVA Rezultati— 8. kolo Bistrica:Zvezda Mostje:Žitkovci Renkovci:Pince Kapca:Polana Bistrica 8 6 0 6:0 1:1 5:1 3:1 2 25:11 12 Kapca 650 1 24:12 10 Mostje 6 4 2 0 17:10 10 Lakoš 6 4 1 1 19:10 9 Renkovci 6 3 1 2 13:11 7 Odranci 7 3 0 4 26:14 6 Polana 7 2 1 4 18:18 5 Zitkovci 6 2 1 3 8:13 5 Zvezda 7 10 6 7:32 2 Pince 7 0 0 7 6:32 0 ------AKTUALNO V TELESNI KULTURI -------- ŠIRITEV DEJAVNOSTI Dogovorjeni obseg nalog na telesnokultumem področju v lendavski občini so v prvem polletju letošnjega leta v celoti realizirali. To je ugotovitev s skupščine telesnokulturne skupnosti Lendava. V letošnjem letu so bile naloge usmerjene v širitev in izboljšanje telesnokulturnih dejavnosti. V aktivnosti na področju športne rekreacije so prizadevanja bila usmerjena v vključevanje prebivalstva vseh starostnih kategorij. Tako so to dejavnost popestrili v nekaterih krajevnih središčih, kot so Črenšovci, Polana, Turnišče in Lendava. Telesnokulturna skupnost si je prizadevala, da bi krajevne skupnosti postale središče te aktivnosti, zato so se ponekod vsa društva in sekcije strnile v enotno športno društvo, ki bo nosilec vseh bodočih aktivnosti. Da bi telesnokulturna dejavnost bila še boljša, so seveda potrebni kadri. Skupnost si je prav zaradi tega prizadevala za načrtno izobraževanje strokovnih delavcev in organizatorjev. Z različnimi oblikami izobraževanja so usposobili 23 strokovnih delavcev (vaditeljev, trenerjev in sodnikov), ki delujejo na področju rekreacije, šolskega in selektivnega športa. To je seveda najboljša pot k dejanski organizirani telesnokulturni dejavnosti, vendar pa bo potrebno ob kadrih obnoviti in dograditi tudi obstoječe telesno-kultume objekte. Za to bi seveda lahko veliko storile tudi krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Jani D. -------ATLETIKA -------------------------------- Občinska pionirska liga Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote organizira tekmovanje v občinski atletski ligi za mlajše in starejše pionirje in pionirke. V prvem kolu so bili zmagovalci — ml. pionirji — 60 m: Kuzma (Ti) 9,0; 300 m: Novak B. (Ti); 50,6 600 m: Novak M. (Ti) 1:51,4; daljava: Červek (Ba) 3,90 m; višina: Železen (Ti) 130 cm; krogla: Horvat (OŠ II) 8,48 m; ml. pionirke — 60 m: Šbul (Rog) 9,4; 300 m: Bagari (Tiš) 53,8; 600 m: Kardoš (Pet) 1:59,1; daljava: Kous (OŠ I) 3,62; višina: Vogrinec (OŠ I) 105; krogla: Gomboc 8,49; ekipno: ml. pionirji: 1. OŠ Tišina 28 točk, 2. OŠ I. M. Sobota 17,5,3. OŠ II. M. Sobota 15,5 točk; ml. pionirke: 1. OŠ I. M. Sobota 23, 2. OŠ II. M. Sobota 20 in 3. OŠ Tišina 17 točk. Starejši pionirji — 100 m: Habjanič (OŠ I) 13,4; 300 m: Šeruga (OŠ I) 45,0; 1000 m: Gaber (OŠ I) 3:11,8; daljava: Šarkanj (OŠ I) 4,95; višina: Miser (OŠ II) 150; krogla: Flisar (Tiš) 13,30; St. pionirke — 100 m: Kranjec (Ti) 14,0; 300 m: Grabar (Tiš) 47,4; 600 m: Jud (Pet) 1:59,0; daljava: Titan (Bak) 4,58; višina: Lazar (Pet) 138; krogla: Širovnik (Tiš) 8,46. ekipno — st. pionirji: 1. (OŠ I) M. Sobota 30 točk, 2. OŠ Tišina 28,5, 3. OŠ II. M. Sobota 27 točk. st. pionirke: 1. OŠ Tišina 19,5, 2. OŠ Petrovci 15 in 3. OŠ II. M. Sobota 13,5 točk. -------DELAVSKI ŠPORT--------------------------- Srečanje zdravstvenih delavcev V Murski Soboti je bilo športno srečanje zdravstvenih delavcev Železne županije z Madžarske in Pomurja. Uspešnejši so bili Pomurci, ki so zmagali — moški: v streljanju 482:355 krogov, šahu 3:1 in kegljanju 466:410 podrtih kegljev. Madžari pa so zmagah v namiznem tenisu 5:1 in v malem nogometu s 4:3. Pri ženskah so zmagale domačinke v streljanju z zračno puško 281:238 krogov, v odbojki 3:1 in v kegljanju 296:228 podrtih kegljev, medtem ko so bile Madžarke uspešne v namiznem tenisu 2:1 in v pikadu 447:343. Tovrstna srečanja naj bi odslej postala tradicionalna. Otok -----MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR-------------- POMURJE DRUGO V Murski Soboti je bil mednarodni košarkarski turnir veteranov, na katerem so sodelovale štiri ekipe iz Madžarske, Avstrije in Murske Sobote. Rezultati: Pomurje:Nagy Kanizsa 59:40, ZTE: Weiz 49:44, Weiz:Nagy Kanizsa 47:33 in ZTE:Pomurje 72:68. Vrstni red: 1. ZTE Zalaegerszeg, 2. Pomurje, 3. Weiz in 4. Nagy Kanizsa. -----ROKOMETNI TURNIR--------------------------- Prvo mesto Radgoni V Gornji Radgoni je bil rokometni turnir v počastitev občinskega praznika. Nastopilo je šest ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah. Rezultati: Avtoradgona II: Polet 6:12, Avtoradgona II: Radenci 7:7, Polet:Radenci 10:7, Elrad:Radgona 10:12, Avtoradgona LRadgona 4:14 in Avtoradgona 1,’Elrad 14:10. Vrstni red: L Radgona, 2. Polet, 3. Avtoradgona I, 4. Radenci, 5. Avtoradgona II. in 6. Elrad. PREDSTAVLJAMO VAM Nogometni klub Nedelica Pred dobrimi tremi leti je bil v Nedelici ustanovljen nogometni klub, ki je v tem kratkem času delovanja dosegel lepe uspehe. Nogometaši Nedelice so dve sezoni tekmovali v drugi občinski nogometni ligi Lendava, kjer so letos zasedli četrto mesto, kar jim je omogočilo sodelovanje v kvalifikacijah za vstop v prvo občinsko ligo Lendava. Pri tem so uspeli, saj so bili boljši od Kapce. Uspešno so startali tudi med najboljšimi nogometaši lendavske občine, kar pomeni, da so si zaslužili sodelovanje v prvi občinski ligi Lendava. Kot kaže se bo tudi uresničila njihova želja, da se obdržijo v tej konkurenci, saj v Nedelici vlada veliko zanimanje za nogomet. Posebno skrb pa tudi posvečajo mladim nogometašem, ki jih ne manjka. Klub kot predsednik vodi Alojz Kučko, trenerske posle pa opravlja Jože Dominko. Nogometni klub Nedelica pa ima veliko podporo tudi pri krajanih, kar se je pokazalo zlasti pri gradnji novega nogometnega igrišča in slačilnic. Na otvoritev pa so povabili moštvo zagrebškega Dinama. S. Zver VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 15 IZVIRNA SAMOPOMOČ Že pred leti so v severovzhodnem delu občine Murska Sobota (Goričko) vznikla društva za krajevno samopomoč kot svojevrstna oblika združevanja delovnih ljudi in občanov, zlasti na podeželju. Gre v bistvu za pomursko, če ne slovensko posebnost, saj — kolikor je znano — teh društev oziroma združenj drugje še nimajo organiziranih. Njihov osnovni namen je, da priskočijo na pomoč pri elementarnih nesrečah, požarih, morebitnih poginih živine in podobnem. Navzlic ozkemu obsegu svoje dejavnosti so vaščani, kjer seveda društva delujejo, a tudi sicer, tovrstno, lahko mirno zapišemo da izvirno obliko samopomoči na vasi, ugodno sprejeli in jo temu ustrezno tudi razvijajo. Društev za krajevno samopomoč je v občini Murska Sobota 11 — v mislih imamo vsa tista, ki so tudi registrirana pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve — delujejo pa v 6 krajevnih skupnostih: Čepinci, Hodoš, Šalovci, Križevci, Gornji Petrovci in Grad. Slednje sodi med posebnosti, saj so ga organizirali le v eni vasi in sicer v Dolnjih Slavečih. Kot v spodbudo za ustanovitev še kakšnega podobnega društva na terenu — pa ne zgolj v občini Murska Sobota, marveč tudi v drugih občinah Pomurja — bi radi z zapisom opozorili na določene izkušnje, ki so si jih v devetletnem delovanju pridobili v društvu za krajevno samopomoč v Šalovcih. Njegov predsednik Ernest Solar, sicer mlinar in prizadeven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti in vasi Šalovci, rade volje postreže s podatki. Spominja se, daje društvo pravzaprav sam organiziral, kajti s takratno zavarovalnico v Murski Soboti menda o tem niso mogli najti skupnega jezika. Vaščani so ga v teh prizadevanjih vsestransko podprli in danes je v društvo združenih že kakih 130 gospodinjstev ali domala vsako v Šalovcih. Poleg predsednika imajo nadzorni in upravni odbor in posebno ocenjevalno komisijo, vsako drugo leto pa se dobijo na občnih zborih. Sprva je letna članarina znašala 50, zdaj pa 100 dinarjev. Ob tem velja takoj dodati da imajo prav zgledno poskrbljeno za administracijo (zapisniki, evidence, seznami in podobno). »Ob požaru ali podobni nesreči, ki prizadene katerega od naših članov, se takoj sestaneta upravni in nadzorni odbor, tričlanska komisija pa oceni nastalo škodo,« pojasnjuje postopek reševanja in pomoči predsednik Ernest Solar. »Se razume, da ima vsak kmetovalec oziroma vaščan imovino ustrezno zavarovano. Na kraju požara tedaj zapisniško ugotovimo, kolikšan je škoda in pretehtamo, kaj bi se dalo ukreniti. Doslej smo imeli že dva velika požara in moram poudariti, da smo prizadetim uspešno pomagali. Tako smo si recimo les za ostrešje sposodili pri gozdnem gospodarstvu, ga razžagali in udarniško postavili novo ostrešje. Seveda smo kasneje določeno količino lesa vrnili. Povedati velja, da med nami doslej nesporazuma še ni bilo.« Da bi bili v svojem delovanju v društvu za krajevno samopomoč v Šalovcih kolikor mogoče dosledni in pošteni, so morali opraviti precej dela. »Pri vsakem kmetovalcu smo opravili potrebne meritve, saj je bilo pred leti takole: ne glede na velikost poslopja so morali vsi povrniti nastalo škodo v enakem znesku, kar se je kmalu izkazalo kot slabo. Zato smo vse temeljito premerili, ugotovili, kako je z zavarovanjem in podobno. Zdaj imajo za vsakogar natanko zapisano, koliko ima kdo kvadratnih metrov in koliko od tega plača. Torej: kdor ima več, plača več, kdor manj, plača manj,« pravi Solar. Iz pomenka razberemo, da šalovsko. društvo za krajevno samopomoč uspešno opravlja svoje, poslanstvo, da dokaj tvorno sodeluje s sosednjimi tovrstnimi društvi — »za vzorec smo jim dali naša pravila in evidence« — . in nenazadnje tudi koordinacijskim odborom za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti. Tu zagotavljajo — posebej po pred meseci izvedeni problemski konferenci o društveni dejavnosti — da bodo v prihodnje tudi tem društvom odmerjali večjo skrb in pozornost. Branko ŽUNEC Jabolka Najbrž, je zdaj, ko prebirate ta sestavek, v šolskem nasadu jablan v Turnišču manj živo kot pred nekaj dnevi, ko sem ga obiskal. Učitelj Alojz Dogar, ki ne le da bdi nad sadovnjakom, ampak si močno prizadeva za razvoj sadjarstva, mi je povedal, da je nasad jablan nastal 1971. leta na površini 43 arov. Takrat so zasadili jablane sorte Jonathan, zlati in rdeči deli-šes, pozneje pa so nekatera onemogla drevesa nadomestili z novejšimi sortami idared in jonagold. Turniški šolski nasad jablan je svojevrstna plantaža. Jablane so na šibkih podlagah, po tako imenovanem ,,pilar” sistemu, kar omogoča, da rodijo že drugo leto. Jablane so posajene v vrstni razdalji 120 centimetrov, medtem ko je medvrstna razdalja 300 centimetrov. Rodijo zelo dobro, saj bo posamezna jablana dala v poprečju 30 kilogramov kvalitetnih jabolk. Nasad je nizek in lahko poberete vsa jabolka stoje, torej ni potrebna lestev. ,,Letos bomo pridelali veliko več jabolk, kot pa jih lahko porabimo v šolski kuhinji. Nekaj jih bomo prodali drugim šolam, precej jih bomo razrezali, posušili in tako pripravili krhlje, pripravili bomo tudi jabolčno marmelado. . Takole je s ponosom pripovedoval učitelj Dogar. Tudi otroci, s katerimi sem se pogovarjal,. so povedali, da zelo radi hodijo delat v. šolski sadovnjak, saj se nauče, kako je treba cepiti, spoznavajo vrste dreves, zaščitna sredstva, način opraševanja itd. ,,Šolski sadovnjak smo vključili v praktični del kmetijskega pouka na naši šoli. Poleg nasada jablan upravljamo še z dvema njivama, kjer pridelujemo zelenjavo za šolsko kuhinjo. Letos smo ustanovili še šolsko zadrugo. Učenci radi prihajajo h kmetijskemu pouku, saj ta ni nobena abstrakcija, ampak čisto konkretno delo. Zelo sem vesel, ko vidim", da navdušenje ne pojenja; mnogi naši učenci so si pozneje doma uredili nasade sadnih dreves,” je povedal Alojz Dogar. Turniški šolarji negujejo svoj sadovnjak v okviru tako imenovanega biotehničnega pouka. Temu sicer v učnem programu ni odmerjeno veliko časa; le dve uri tedensko, za šolsko kuhinjo Te dni je bilo v turniškem šolskem sadovnjaku zelo živo, saj je bilo treba pobrati pridelek z 900 jablan. Foto: Š. S. od tega eno uro porabijo za tehnični, eno uro pa za kmetijski pouk, vendar gre njihovo odločitev vseeno pohvaliti. Vključili so se namreč v prizadevanja, da bi bil pouk na osnovni šoli čim bolj konkreten in da na kmetijskih območjih, kar Pomurje gotovo je, le ne bi pozabili na — kmetijstvo! Ce že v osnovni šoli navdušimo .mladega človeka za to dejavnost, potem lahko z gotovostjo računamo, da ji Gasilcem novo vozilo Na pomoč! —- geslo in dejanje, ki mu v požarih in drugih elementarnih nesrečah zavestno sledijo v vseh gasilskih vrstah, je tokrat naletelo na ugoden odmev tudi na dragi strani. GD Apače praznuje namreč prihodnje leto stoletnico svojega obstoja in ob tej priliki bodapredali namenu novo, sodobno gasilsko vozilo. Ker so želje, čeprav upravičene, velike, sredstev pa malo, so se prizadevni apaški gasilci obrnili za pomoč na vaščane svoje in sosednjih vasi in združeno delo v tej krajevni skupnosti. In niso naleteli na gluha ušesa. Krajani še predobro vede, kako hudo je, če zapoje rdeč petelin, in zato so že prispevali sredstva vaščani Lutverc, Piitvic, Segovec, Lešan, Nasave, Črnec, Mihalovec in Žiberc. Ob strani pa niso stali tudi delavci TOZD, ki združujejo delo na območju krajevne skupnosti in lovska družina v Apaški dolini. Pohvale vredua gesta, s katero bodo gasilci GD Apače pokrili skoraj polovico naložbe. Gre za sodobno orodno vozilo TAM 2801, ki bo veljalo okrog 460.000 dinarjev. S tem bodo še izpopolnili strojni park in svojo akcijsko sposobnost. pozneje ne bo obrnil hrbet. Zal je v preteklosti bilo marsikje drugače in zato tudi posledice: beg iz kmetijstva. Verjamem besedam turni-škega učitelja, ki pravi, da kmetijski pouk zelo ugodno vpliva na izobraževanje njihovih učencev; čutiti je rahel porast zanimanja za nadaljnje usposabljanje v kmetijskih srednjih šolah. Š. SOBOČAN kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Otroci zanetili požar Prometna nesreča, ki seje zgodila 11. oktobra na Hotizi, ko sta trčila osebni avto opel ascona in zastava 750 — o njej smo obširno poročali v prejšnji številki — je terjala peto žrtev: 15. oktobra ob 8.15 uri je v soboški bolnici umrl Branko Prša iz Kota. In kakšno je stanje v prometu v prejšnjem tednu? Tudi tokrat ni minilo brez prometnih nesreč, vendar s to razliko, da so manj boleče. Mordaje k temu pripomogla ' tudi akcija delavcev milice, ki so poleg redne kontrole prometa imeli še dve akciji? Prav gotovo! Sedaj pa poglejmo prometne nezgode! 16. oktobra ob 11.30 uri se je 20-letni traktorist Jože Sreš iz Križevec peljal proti Veržeju. Vključil je smerni kazalec in nameraval zaviti na levo na poljsko pot. Kaže, daje za njim vozeči 19-letni motorist Franc Majerič s Pristave 23/a spregledal voznikovo namero, sicer se ne bi zaletel v prednje levo kolo traktorja. Po naletu je padel in se hudo .poškodoval. Miličniki so ugotovili, da je vozil brez vozniškega izpita. V Črenšovcih pa se je s traktorjem peljal 28-letni Jože Jerebic, ki sicer stanuje na Bledu. Kljub temu, daje voznik posvečal pozornost varni vožnji — izogibal seje otrokom, ki so se igrali na cesti — je kljub temu s prednjim kolesom zadel deklico L. M., jo zbil po cesti, s traktorjem pa je zapeljal v jarek. Otroka so prepeljali v bolnico, na vozilu pa je škode za 7 tisočakov. 27-letni Marjan Mulec iz Gornje Radgone, Trate 3, se je 17. oktobra peljal z oseb- V PANONIJI BODO MORALI SANIRATI LAKIRNICO Kontrolni požarnovarnostni pregled v delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti, ki so ga opravili predstavniki požarne inšpekcije, uprave notranjih zadev, občinske gasilske zveze in dimnikarskega podjetja Dimnikar Beltinci, je pokazal, da stanje požarnega varstva ni zadovoljivo. Ugotovljene so bile namreč številne pomanjkljivosti, večino katerih bi lahko odpravili s poostrenim nadzorom nad izvajanjem vseh požarno-preventivnih ukrepov. Nekaj pomanjkljivosti pa je tudi take narave, da bo terjalo večja finančna sredstva. Med ugotovljenimi pomanjkljivostmi požarnega varstva naj omenimo, da bo morala delovna organizacija sanirati obstoječo lakirnico, kajti ta trenutno ne ustreza proizvodnim potrebam. V času do njene sanacije pa bo potrebno skrbeti za njeno re- dno vzdrževanje, čiščenje okolice in prepovedati uporabo ognja. Prav tako je za lakirnico potrebno izdelati navodila za primer nastanka požara. V delovni organizaciji Panonija tudi nimajo v vseh prostorih dovolj gasilnih aparatov, tisti, ki so pa niso vsi pregledani v predpisanem roku in so na neprimernih mestih. Ugotovljeno je bilo, da je pri hidrantih potrebno opraviti meritve količin pretoka vode, v proizvodnih in skladiščnih prostorih ter v omaricah zidnih hidrantov pa zamenjati dotrajane cevi. Potrebno je pregledati vse električne razdelilne omarice in odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene. Pri skladiščih lahko vnetljivih tekočin je potrebno namestiti svarilne napise za prepoved kajenja in uporabo ognja, ne bi pa smeli ob skladišču vnetljivih tekočin puščati te tekočine na prostem brez ustrezne zaščite. Društvo upokojencev Murska Sobota Odprli novo balinišče V okviru praznovanja 35-letnice ustanovitve društva upokojencev, tedna invalidov in praznika soboške občine, je bila slavnostna seja izvršnega in nadzornega odbora društva upokojencev Murska Sobota, ki jo je vodil predsednik Alojz Benko. O delovanju društva, ki je ob ustanovitvi štelo 300 članov, medtem ko jih ima danes že 1.200, je govoril podpredsednik Ivan Ferbežar in podčrtal uspehe, ki jih je društvo upokojencev doseglo v preteklih 35. letih pri reševanju društvene in stanovanjske problematike, rekreacije, organiziranja izletov in srečanj ter drugih vprašanj upokojencev. Udeležence slavnostne seje je pozdravil tudi podpredsednik zveze društev upokojencev Slovenije Franc Rogelj. V kulturnem programu pa so sodelovali harmonikarji glasbene šole iz Murske Sobote. Ob tej priliki so zaslužnim članom društva podelili priznanja. Ta so prejeli: Gustav Cižek, Jožko Brumen, Franc Horvat, Marica Weit, Ivan Ferbežar, Jože Brdnik, Janez Hajnal, Franc Sever, Slavica Hojer, Valči Šeruga, Rozinka Čer, Jožef Čimer, Aranka Plohl, Viljem Kikec, Franc Gaberšek, Ludvik Hull, Štefan Lepoša, Jožef Abraham in Žiga Veren. Praznovanja društva upokojencev Murska Sobota so povedli'tudi z otvoritvijo novega balinišča pri domu upokojencev. O tej pomembni pridobitvi ne samo za upokojence, temveč tudi ostale občane in mladino, ter o pomenu praznika soboške občine pa je govorila predstavnica skupščine KS Murska Sobota Hela Sreš, ki je balinišče tudi predala namenu. Med drugim je poudarila, da 17. oktober praznujemo občani soboške občine kot izraz odločnosti, da svoje delo pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov kar najtesneje povezujemo z revolucionarnimi izročili delavksega gibanja in pridobitvami NOB. Novo balinišče z dokončno ureditvijo okolice bo predvidoma veljalo tri milijone dinarjev, medtem ko so dejanski stroški znašali 700.000 dinarjev. Pri tem se seveda opravili veliko prostovoljnega dela upokojenci, invalidi, borci, krajani in mladina. Finančno pa so poleg društva pomagale tudi nekatere KS, delovne organizacije in obrtniki. V tednu praznovanja upokojencev so tudi obiskali bolne člane in jih obdarili. V tem času pa tudi organizirali tovariška srečanja upokojencev poverjeništev. Feri Maučec , nim avtom iz Apač proti Gornji Radgoni. Pot ga je vodila sly»zi Lutverce, kjer je v desnem ovinku zapeljal na levo polovico ceste in tako trčil z nasproti vozečim avtomobilistom 57-letnim Francem Gosakom iz Apač 82/ Nastala je materialna škoda za 40 tisoč dinarjev, oba voznika in sopotnika Franc Kolar, 34 let, Gornja Radgona, Partizanska 10, in Janko Jaušovec, 25 let, Jan-žev vrh 23, pa so se telesno poškodovali in so jih odpeljali v bolnico. 18. oktobra ob 2.50 uri se je zgodila prometna nesreča v Predanovcih. Tedaj je 19-letna Blanka Novak iz Stru-kovec z vzvratno vožnjo zapeljala do vrat osebnega avta Franca Škaliča iz Sela, kije vstopal v svoje vozilo. Avto, ki je zadel vrata, je Skaliču povzročil poškodbe na nogi. Miličniki, ki so obravnavali to nesrečo, so zoper oba udeleženca odredili strokovni pregled. Ugotovili so, da Novakova nima izpita. Požar, ki je izbruhnil 15. oktobra ob 14.30 uri v Borečih na gospodarskem poslopju Viktorja Slavinca, je povzročil za 600 tisoč dinarjev škode. Zgoreli so ostrešje, delovni pripomočki in kmetijski pridelki. Ugotovili so, daje pri Slavinčevih zagorelo, ker so otrokom prišle v roke vžigalice. Enaka je ugotovitev za požar v Gaberju. Tam je 17. oktobra ob 14.40 uri nastal požar na kopici slame Katarine Mataič, nakar se je razširil še na uto. Materialna škoda znaša 20 tisočakov. PREVENTIVNI POŽARNOVARNOSTNI PREGLED Večjo skrb bo potrebno posvetiti razlivanju odpadnega olja in shranjevanju praznih sodov od olja ter večjemu redu v proizvodnih in skladiščnih prostorih, kjer je potrebno navlako odstraniti. V vseh proizvodnih in skladiščnih prostorih pa je potrebno na svetilna telesa namestiti zaščitne pokrove. Čimprej bodo morali v delovni organizaciji izdelati oceno požarne ogroženosti in ob priliki kontrolnega pregleda odpraviti še nekatere druge ugotovljene pomanjkljivosti. F. Maučec Takole na prostem sameva gasilni aparat v DO Panonija. Številne aktivnosti V lendavski občini so za letošnji oktober — mesec požarnega varstva sprejeli dokaj obsežen program aktivnosti na področju požarno-preven-tivne vzgoje in ukrepov. Tako je občinska gasilska zveza skupaj s štabom operative pomurskih zvez organizirala medobčinsko tekmovanje v Petišovcih, kije lepo uspelo. V tem mesecu bodo sodelovali na medobčinski vaji enote občinskih centrov v Ljutomeru, na medobčinski vaji pri reševanju na vodi in sodelo- vali pri kontrolnih pregledih požarnega varstva v delovnih organizacijah. Vsa gasilska društva v občini bodo izvedla temeljite požarnovarnostne preglede na zasebnih in družbenih objektih, izvedle po eno vajo na ogroženih mestih, za šolske otroke pa bodo po možnosti tudi pripravili razstavo gasilne opre-- me in predavanje. V Dobrovniku pa bodo skupaj s pripadniki civilne zaščite pripravili posebno vajo. F. M. NOVO BALINIŠČE V MURSKI SOBOTI - O pomenu balinišča za upokojence in invalide, kakor tudi ostale občane je na slavnostni otvoritvi govorila predstavnica KS Hela Sreš, ki je balinišče tudi predala namenu. Foto: F. Maučec Jožefa Horvat, 83 let, Rožički vrh 32; Ivana Just, 92 let, Herce-govščak 37; Davorin Golob, 1 dan, Ljutomer, Ivana Kaučiča 4; Martin Hriberšek, 38 let, Presika 13; Rudolf Vurušič, 44 let, Precetinci 22; Janez Topolovec, 48 let, Sprinc40; Ludvik Dolamič, 75 let, Noršinci 24/a; Ivan Žganjer, 78 let, Podgradje 19; Valentin Štuhec, 89 let, Bolehnečici 23; Sabina Vinko, 72 let, Gibina 25; Ivana Rižnar 80 let. Stročja vas 34; Frančiška Štrakl, 80 let, Vučja vas 20; Frančiška Nemec, 86 let, Babinci 21; Katarina Fekonja, 87 let, Ljutomer, Prešernova 6; Ignac Ješovnik, 73 let, Zagajski vrh 20; Marija Šoštarič, 67 let, Sovjak 86; Terezija Turki, 78 let, Gornja Radgona, Prešernova 9; Oto Lampret, 12 let, Trate 10; Franc Golinar, 33 let, Spodnja Ščavnica 43; Feliks Stramič, 41 let, Stanetinci 44; Maksimilijan Krempl, 45 let, Gornja Radgona, Trg svobode 5; Anton Sabler, 51 let, Norički vrh 14; Ferdinand Rajter, 67 let, Lastomerci 12; Jože Weingerl, 71 let, Sovjak 85; Andrej Mauko, 78 let, Radenci 41; Alojzij Gaube, 84 let, Janžev vrh 41; Sonja Kramberger, 48 let, Negova 18; Neža Kaučič, 56 let, Hercegovščak 21; Terezija Holc, 59 let, Stara gora 19; Marija Potočnik, 61 let, Hrastje-Mota 39; Terezija Novak, 69 let, Stara gora 19; Marija Vrbančič, 70 let, Lomanoše 43; Ivana Novak, 72 let, Slaptinci 15; Marija Škrlec, 82 let, Radenci 26; Frančiška Stanek, 86 let, Hrastje-Mota 27; Terezija Vrbnjak, 88 let, Grabonoš 44; Štefan Utroša, 38 let, Srednja Bistrica 75; Julij Horvat, 54 let. Lendava, Partizanska 61; Štefan Bojnec, 57 let, Gomilice 69; Pavel Vblgyi, 60 let, Radmožanci 44; Štefan Vorbs, 66 let, Petišovci 157; Franc Farkaš, 67 let, Strehovci 35; Karel Vratarič, 72 let, Polana 45; Martin Mertuk, 73 let, Gomilice 21; Štefan Špilak, 73 let, Velika Polana 16; Franc Idzik, 77 let, Mostje 95; Pal Szomi, 78 let, Petišovci 85; Janez Nagy, 78 let, Dobrovnik 221; Franc Jalšovec, 79 let, Turnišče 15; Štefan Juretič, 79 let, Kapca 24; Mirko Kavaš, 82 let, Odranci 10; Ivan Cimerman, 85 let, Dolnja Bistrica 159; Rozalija Antolin, 64 let, Odranci 250; Rozalija Turner, 73 let, Gaberje 43; Rozalija Žerdin, 75 let, Lendavske gorice 239/a; Ivana Magdič, 76 let, Dolnja Bistrica 103; Marija Gabor, 77 let, Odranci 244; Ana Budja, 81 let, Petišovci 90/a; Marija Špiclin, 83 let, Velika Polana 190; Barbara Ternar, 84 let, Turnišče 135; Franc Dreisiebner, 71 let, ' Murska Sobota, Grajska 9; Marija Gomboc, 81 let, Ivanci 49; Ana Kasti, 75 let, M. Sobota; Emil Šeruga. 6 ur. Hodoš 72. Karol Gostanj, 59 let, Fokovci; Štefan Lenarčič, 62 let, Pertoča 87; Alojz Kaufman, 66 let, Ocinje 2; Ludvik Hari, 66 let, Lukačevci 11; Ignac Ivko, 66 let, Beltinci, Mladinska 30; Štefan Klekl, 66 let, Murska Sobota, Arh. Novaka 9; Anton Rantaša. 66 let, Rihtalovci 6; Štefan Forjan, 67 let, Rakičan 118; Aleksander Pap, 70 let, Murska Sobota, Gregorčičeva; Ludvik Gumilar, 70 let. Murska Sobota, M. Kuzmiča 14; Ivan Mujdrica, 72 let, Gančani 50; Karel Hari, 72 let, Križevci 128; Ludvik Lačen, 73 let, Murska Sobota, Zorana Velnatja 26; Štefan Merklin, 75 let, Bodonci 40; Štefan Glavač, 76 let, Bukovnica 12; Jože Šebbk, 79 let, Domanjševci 77; Tomaž Čemeč, 79 let, Nasova 38; Karel Sakovič, 79 let, Zenkovci 41; Anton Katan, 79 let, Vratja vas 18; Karel Flašker, 80 let, Nasova 33; Franc Štelcer, 80 let, Murski vrh 11; Štefan Maček, 81 le*. Beznovci 11; Ernest Korpič, 86 let, Markovci 83; Štefan Kozar, 90 let, Čepinci 118; Dragica Mrgole, 59 let, Gorica 50; Marjeta Turner, 59 let, Vučja gomila 119; Marija Malok, 60 let, Prosenjakovci 65; Emilija Bokan, 68 let, Jurij 111; Antonija Perkič, 69 let, Bakovci 180; Terezija Kolmanič, 71 let, Krog 121; Terezija Kuzmič, 72 let, Bodonci 30; Helena Šrimpf, 73 let, Murska Sobota, St. Rozmana 8; Terezija Lovenjak, 74 let, Moščanci 52; Terezija Car, 74 let, Radovci 64; Marija Mekiš, 75 let, Dolnji Slaveči 86; Katarina Šaruga, 77 let, Pot ob Črncu, Beltinci; Terezija Sarkanj, 77 let, Černelavci 53; Viktorija Klemar, 77 let, Večeslavci 80; Emilija Sever, 78 let, Zenkovci 82; Sidonija Bohar, 78 let, Stanjevci 87; Gizela Varga, 79 let, Motvarjevci 98; Julijana Šiplič, 80 let, Murska Sobota, Poljska 28; Terezija Berendi-jaš, 82 let, Prosenjakovci; Frančiška Beznec, 86 let, Puconci 81; Marija Horvat, 87 let, Ižakovci 85; Marija Dundek, 88 let, Bodonci 88; Aleksander Lepoša, 64 let, Noršinci 25; Štefan Gašpar, 75 let, Markovci 64; Jože Maček, 92 let, Murski Petrovci 18; Kristina Ošlaj, 61 let, Filovci 53; Ana Gyergyek, 74 let, Gerlinci 98. ABC Pomurka Mesna industrija — OO sindikata delovne skupnosti Murska Sobota (namesto venca na grob očeta sodelavca Pevec Bojana) — din 500,00; DOS »Kroj« Murska Sobota (namesto venca za pok. Bertalanič Štefana) — din 1.000,00; Osnovna šola Radenci (namesto venca na grob materi Žnidarič Toneta) — din 1.000,00; OOS ABC Pomurka ZT Murska Sobota (namesto venca za Sukič Jožeta) — din 500,00; OOS L Osnovne šole »Dane Šumenjak« (namesto darila ob upokojitvi tov. Šnurer Valeriji) — din 4.000,00; Vzgojnovarstveni zavod Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta sodelavke Cvetko Rozike in očeta Časar Terezije) — din 1.000,00; Vzgojnovarstveni zavod Murska Sobota (namesto venca za pok. matere Celec Marije) —' din 500,00. Darovalcem se zahvaljujemo! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 Prispevki za boj proti raku Osn. org. sindikata SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke MALAČIČ Marije) 500 din; Sektor za AOP »Radenska« Radenci (namesto venca na grob, pok. očeta sodelavca Horvat Andreja) 950 din; Trg- podjetje »Vesna« Ljutomer (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Markovič Slavic iz Ključarovec) 500 din; Sindikat osn. šole »17 oktober« Beltinci (namesto venca na grob pok. mame sodelavke REŠEK Silve) 500‘din; Konferenca sindikata »Pomurski tisk« M. Sobota — OOS DSSS (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke C1GIT Katice) 500 din; Dispanzer za pljučne bolezni M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke ŠEBJANIČ Bebe) 500 din; Konferenca sindikata »Pomurski tisk« M. Sobota — OOS DSSS (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Mernik Anice) 500 din; Osn. org. sindikata osn. šole »17 oktober« Beltinci (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca FARKAŠ Gustija) 500 din; Osn. org. sindikata osn. šole »17 oktober« Beltinci (namesto venca na grob pok. moža in očeta GONZA Gustava iz Beltinec) 1000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-679-65849 Pomursko društvo za boj proti raku VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 17 Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti TRIGLAV, Pomurska območna skupnost, po sklepu odbora za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja OBJAVLJA DELA IN NALOGE na delovnem področju in sicer: 1. zavarovalnega zastopnika v zastopu 8-114 Lendava — okolica, 2. zavarovalnega zastopnika v zastopu 8-120 Križevci pri Ljutomeru, 3. zavarovalnega zastopnika v zastopu 8-137 Odranci —Črenšovci. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoj, da imajo najmanj končano osemletno šolo. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela, ki bo trajalo tri mesece. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati naj vložijo prošnjo s kratkim življenjepisom na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri pomurski območni skupnosti v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30-tih dneh od zaključka objavnega roka. Ne pozabite, da tudi slabo izolirane električne vrvice ogrožajo človeška življenja in povzročajo požare! MM MM "Ml MM MM- HM SMBB MM M MM M j Pak^tmnakup^ - j । prihranek za novo knjigof । Ste dovolj poučeni o požarno-preventivnih * ukrepih na delovnem mestu? ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV MURSKA SOBOTA vpisuje tečaj za opravljanje vozniškega izpita za C in E kategorijo ABC POMURKA KZ LJUTOMER - KRIŽEVO DSSD Križevci pri Ljutomeru Na podlagi sklepa zbora delavcev DSSD KZ LJUTOMER — KRIŽEVCI PONOVNO OBJAVLJAMO za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela oz. naloge INTERNEGA KONTROLORJA Kandidat mora poleg sfošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo ekonomsko-kpmercialne ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah ali — da ima dokončano srednjo šolo ekonomske ali trgovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih 'delih oz. nalogah. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: KZ LJUTOMER - KRIŽEVCI, DSSD, Križevci pri Ljutomeru. K prijavi je potrebno priložiti listine, ki potrjujejo, da kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi zbora delavcev. Na podlagi sklepa DS z dne 9. 10. 1981 in 64. člen? Statuta TOZD Splošne bolnišnice Murska Sobota, RAZPISUJEJO naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. predstojnika otroškega oddelka 2. predstojnika infekcijskega oddelka 3. predstojnika pljučnega oddelka 4. predstojnika ušesnega oddelka 5. predstojnika očesnega oddelka 6. predstojnika rentgenskega oddelka 7. predstojnika centralnega laboratorija 8. glavne sestre bolnišnice Pogoji: • — pod točko 1., 2., 3., 4., 5. in 6.: zdravnik ustrezne specialnosti in 3 leta delovnih izkušenj; — pod točko 7.: specialist medicinske biokemije in 3 leta delovnih izkušenj; — pod točko 8.: visoka ali višja šola zdravstvene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh po objavi na naslov: PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota, Arh. Novaka 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. MORAVSKE TOPLICE VAS VABIJO NA LOVSKE SPECIALITETE: — postregli vas bomo z jelenovim filejem, srninim stegnom, lovskim bogračem in divjačinsko klobaso MORAVSKE TOPLICE VAM PRIPOROČAJO SPECIALITETE HIŠE: — nadevan puranov zrezek — zrezek na način šefa kuhinje — prekmurski krožnik Za prijetno razpoloženje bo odslej skrbel ob petkih in sobotah ansambel Šest mladih iz Maribora s pevko Heleno Vergles. gozdarstvo in lesna industrija r.o. 1)2380Slovenj Gradec-Gosposvetska4 telefon: 062 /84571 s svojimi TOZD-i vam nudi naslednje izdelke in storitve: • SORTIMENTE GOZDNEGA LESA • ŽAGAN LES IGLAVCEV 9/VERNE PLOŠČE • OPLEMENITENE /VERNE PLOŠČE • STENSKE OBLOGE • STROPNE OBLOGE • SUMO- suho montaž na vrata ® /NTRO-okna /ZOL/R okna • KLASIČNA vrata • ROLETE za okna । 9 OMARICE za rolo O OMARICE za platnene zavese • TERMO - izolacijske ši/ie • OBLAZINJENO POHIŠTVO i TURISTIČNE STORITVE KVALITETA, FUNKCIONALNOST IN LEP VIDEZ SO PREDNOSTI IZDELKOV LESNE. STRAN 18 VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 22. oktobra 1981 Štev.: 35 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 310 Odlok o spremembah odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 311. Ugotovitveni sklep o sprejetju aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981-1985 za leto 1981. 312. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo prispevka za del območja KS Bistrica — naselje Gornja Bistrica. 313. Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi delavske univerze Gornja Radgona. 314. Sklep o povečanju višine denarne pomoči v občini Murska Sobota. 315. Sklep o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona. 310 Na podlagi 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 26/73) in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občine Ljutomerma ^ji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 9. V’81 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DOLOČITVI KMETIJ, ZA KATERE VELJA POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV - KMETIJ 1. člen V odloku o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradne objave občin Pomurja, št. 4/77) se spremeni 2. člen in se glasi: Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz L člena tega odloka, so na območju naslednjih krajevnih skupnosti: a) Krajevna skupnost b) število kmetij 1. Krajevna skupnost LOGAROVCI—BERKOVCI 102 2. Krajevna skupnost BUČKOVCI 44 3. Krajevna skupnost CEZANJEVCI 43 4. Krajevna skupnost CVEN 63 5. Krajevna skupnost KRIŽEVCI 162 6. Krajevna skupnost LJUTOMER 60 7. Krajevna skupnost RADOSLAVCI 65 8. Krajevna skupnost RAZKRIŽJE 16 9. Krajevna skupnost STARA CESTA 22 10. Krajevna skupnost STROČJA VAS 42 11. Krajevna skupnost VERŽEJ 107 12. Krajevna skupnost ŽELEZNE DVERI 20 746 kmetij 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. skupščina občinske kulturne skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 8.9.1981, skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Murska Sobota na svoji sejidne 9.9. 1981, skupščina skupnosti socialnega skrbstva na svoji seji dne 10. 9. 1981 in skupščina skupnosti za zaposlovanje na svoji seji dne 10. 9. 1981, sprejela UGOTOVITVENI SKLEP O SPREJETJU ANEKSA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1981 — 1985 ZA LETO 1981 1. Ugotovi se, da so bili predlogi aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov v uvodu naštetih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985 za leto 1981 poslani udeležencem, ki zaposlujejo 17.776 delavcev. Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana — Občinske izobraževalne skupnosti je sprejelo 10.616 delavcev ali 59,72 %, — Občinske zdravstvene skupnosti je sprejelo 9.982 delavcev ali 56,2 % — Občinske skupnosti otroškega varstvaje sprejelo 10.688 delavcev ali 60,13 % — Občinskekulturneskupnostijesprejelo 10.724 delavcev ali 60.33 % — občinske telesnokulturne skupnosti je sprejelo 10.724 delavcev ali 60,33 % — Občinske skupnosti socialnega skrbstva je sprejelo 10.724 delavcev ali 60,33 % — Občinske skupnosti za zaposlovanje je sprejelo 10.724 delavcev ali 60,33 %. Ker je anekse sprejela večina delavcev udeležencev samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 se šteje, da so aneksi sprejeti. Ta sklep z besedili aneksov velja od dneva, ko je bil sprejet. Številka: 42/1981-0 Datum: 7. 10. 1981 Predsednik skupščine OIS: SLAVKO POLANIČ, 1. r. Predsednik skupščine OZS: dr. FRANC ŠTIVAN, 1. r. Predsednik skupščine SOV: GRETA ŠKERGET, 1. r. Predsednik skupščine TKS: FERDO PIHLAR, 1. r. Predsednik skupščine OSSS: KATICA FEFER, 1. r. Predsednik skupščine OSZ: MILEVA VEREN, 1. r. Predsednik skupščine OKS: FRANC MESARIČ, 1. r. III. Težje telesno ali duševno prizadetim otrokom in otrokom, ki imajo edinega hranilca in so poleg denarne pomoči upravičeni še do povečane denarne pomoči, se ta poveča za: — 30.— din mesečno otrokom, ki so težje telesno ali duševno prizadeti, — 50.— din mesečno otrokom, ki živijo ali spadajo k 'roditelju, kije edini hranilec družine. 315 Na osnovi 122. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 21/9—1981 sprejela SKLEP 1. PUČKO Milan, član izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona se zaradi invalidske upokojitve razreši funkcije člana izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona z 2. Tja sklep se objavi v Uradnih objavah. Številka: 020-3/81-SO G. Radgona, dne 21/9—1981 Predsednik skupščine občine G. Radgona Janez ŠEDIVY vi. nivaxs vutiujmu u. minasja 313 Na temelju določb zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11 z dne 29/4-1980) in določil 132. člena statuta občine Gornja Radogna je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21/9-1981 sprejela ODLOČBO o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi delavske univerze Gornja Radgona, ki se v prečiščenem besedilu glasi: 1. Delovanje delavske univerze Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: Delavska univerza), katere ustanovitelj je skupščina občine Gornja Radgona, Se uskladi z določili zakona o iismerjenem izobraževanju in nadaljuje selovanje skladno z določili navedenega zakona. 2. Ime delavske univerze je: Delavska univerza, p. o. Gornja Radgona. Sedež delavske univerze je v Gornji Radgoni, Trg svobode 2. 3. Delavska univerza je pravna osebna in je vpisana v sodni register organizacij združenega dela pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti. GLASOVNICA Referendum, dne 8/11-1981 o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za asfaltiranje vaških ulic. Samoprispevek se uvaja v pavšalnem znesku. Plačuje ga a) vsak gospodar gospodinjstva v pavšalnem znesku 2.500.-din b) vsak lastnik avtomobila in traktorja v pavšalnem znesku din 500.-. Zavezanci iz točke a. plačajo samoprispevek v dveh obrokih: pravi obrok zapade v plačilo najkasneje do 171-1982, drugi obrok pa najkasneje do 30./6-1982. Zavezanci iz točke b. plačajo samoprispevek v enem obroku, ki zapade v plačilo 1/1-1981. • Samoprispevka so oproščeni upravičenci, ki so našteti v 10. členu Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS 3/73). glasujem »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obroži besedilo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 5. člen Sredstva, zabrana s samoprispevkom se bodo zbirala na račun št. 51900-601-1,1074 Samoprispevek KS Bistrica. 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal odbor, ki ga imenuje Skupščina krajevne skupnosti. 7. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 4/81 G. Bistrica, 11/10-1981 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Štefan ŽIŽEK 1. r. Delavska univerza je samoupravna izobraževalna organizacija v sistemu usmerjenega izobraževanja, katere dejavnost je' posebnega družbenega pomena. 5. Temeljna naloga delavske univerze je organizacija in izvajanje izobraževanja odraslih. V tem okviru delavska univerza: 1. izvaja različne programe za izpopolnjevanje in usposabljanje, zlasti: — za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja, — za sistematično in permanentno izpopolnjevanje za potrebe dela v okviru delovnega področja oziroma stroke. — za izpopolnjevanje na zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica oziroma za delo v sorodnih dejavnostih ali strokah, — za sistematično uvajanje v delo, pridobivanje posameznih strokovnih znanj. Spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog, — za sistematično pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu in higienskega minimuma, — za sistematično usposabljanje za vključevanje v samoupravljanja ter spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnologije, tehnike in proizvodnih procesov v OZD; 2. razvija in izvaja oblike pomoči delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, ki s samoizobraževanjem pridobivajo znanja in strokovno izobrazbo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju; 3. organizira in izvaja osnovnošolsko izobraževanje v okviru oddelkov redne šole; 4. izvaja programe ali dele programov za pridobivanje izobrazbe v srednjem izobraževanju, pod pogoji, ki jih'določa zakon o usmerjenem izobraževanju, če so se tako sporazumeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti; 5. sodeluje z uporabniki v zvezi z opravljanjem nalog pod 1., 2., 3. in 4. pri: — ugotavljanju izobraževalnih interesov in potreb, — planiranju izobraževanja odraslih, — pripravi vzgojnoizobraževalnih programov, : — usmerjanju; 6. organizira in izvaja programe za pridobitev izobrazbe sama ali v sodelovanju z matičnimi izobraževalnimi organizacijami, v cilju približevanja izobraževanja delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, na podlagi ustrezne predhodne verifikacije; 7. skrbi za.razvoj izobraževanja odraslih in stalno posodabljanje vzgojnoizobraževalnih programov; 8. sodeluje v delu družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev; VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 20 9. sodeluje z drugimi izobraževalnimi organizacijami, organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter raziskovalnimi organizacijami, da bi se: — izboljšali pogoji in možnosti za življenje in delo udeležencev izobraževanja, — zagotavljalo racionalno izkoriščanje prostora in opreme, izobraževalne tehnologije in drugih materialnih sredstev, — zagotavljalo medsebojno sodelovanje in skupno zaposlovanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev, — vse to v cilju povečanja strokovnosti in kvalitete dela; 10. opravlja knjižničarsko dejavnost v občinski matični knjižnici, kije enota delavske univerze; H. organizira knjižnico za izpopolnjevanje strokovnih in družbenopolitičnih nalog, za omogočanje razširjanja in poglabljanja znanja udeležencev izobraževanja in za njihovo usposabljanje za samostojno delo; 12. za potrebe izobraževanja opravlja ozkotračno kinematografsko dejavnost; 13. v enoti avto šole pripravlja kandidate za izpite voznikov motornih vozil vseh kategorij, razen »D« kategorije; 14. za potrebe izobraževanja nabavlja, izdeluje in posreduje udeležencem izobraževanja ter delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom učila in učne pripomočke; 15. opravlja tudi druge posebne dejavnosti vzgojno-izo-braževalnega in prosvetno-kulturnega pomena za potrebe občanov, ki so določene s statutom ali drugimi akti delavske univerze. 6. Delavska univerza lahko izdaja spričevala s splošno veljavnostjo za verificirane izobraževalne programe (dejavnost) skladno z zakonom. 7. Delavska univerza ima svoj statut, ki vsebuje zlasti določbe naštete v 337. členu zakona o združenem delu. 8. Delavsko univerzo upravljajo delavci delavske univerze z udeleženci izobraževanja, ki jih določa statut delavske univerze, razen v zadevah, ki so po zakonu v neposredni pristojnosti delavcev. O zadevah posebnega družbenega pomena določenim z zakonom o usmerjenem izobraževanju soodločajo tudi delegati ustanovitelja, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter uporabnikov (delegati družbene skupnosti). Delegate družbene skupnosti v svet delavske univerze volijo in odpokličejo: — ustanovitelji, skupščina občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito l delegata — občinska konferenca ZKS — občinski svet ZSS — občinska konferenca SZDL l delegata — občinska konferenca ZSMS — uporabniki • zbor uporabnikov občinske izobraževalne in kulturne skupnosti l delegata • OZD (organizacije združenega delaj l delegata VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 STRAN 20 — z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku oziroma prihodku, kadar združujejo delo in sredstva z delavci drugih temeljnih organizacij, — s prispevki delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov za izobraževanje, namenjeno zadovoljevanju njihovih osebnih, delovnih ali družbenih potreb in interesov, — s prodajo izobraževalnih in drugih storitev na trgu, — na drugih podlagah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Delavska univerza v svobodni menjavi dela z uporabniki vrednoti rezultate dela in svoj prispevek kot samoupravno dogovorjeno ceno posamične storitve ali povračilo ža izvajanje programa storitev oziroma pri izvajanju dejavnosti, skladno z določili zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela v vzgoji in izobraževanju. ll. Individualnega poslovodnega organa (direktorja) delavske univerze imenuje svet delavske univerze pojavnem razpisu na predlog razpisne komisije. Predstavnike družbene skupnosti v razpisno komisijo imenuje skupščina občine G. Radgona na predlog predsedstva občinske konference SZDL. Individualni poslovodni organ je hkrati pedagoški-andra-goški vodja delavske univerze. Izpolnjevati mora pogoje iz zakona in družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Gornja Radgona. 12. Za obravnavanje vprašanj s področja vzgojnoizobraževal-nega dela ima delavska univerza strokovne organe, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z uresničevanjem njenega vzgojno-izobraževalnega programa ter dajejo mnenja in predloge svetu delavske univerze in individualnemu poslovodnemu organu. 13. S to odločbo preneha veljati odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi delavske univerze Gornja Radgona št. 022—3/72—02 z dne 7/6-1972. 14. Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 022-4—81—SO G. Radgona, 21/9—1981 'PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Janez ŠEDIVY 304 Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 je Skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota na 16. seji dne 10. 9. 1981 sprejela SKLEP O POVEČANJU VIŠINE DENARNIH POMOČI L Denarna pomoč se poveča za: — 100 din mesečno otrokom, ki so upravičeni do denarne pomoči po L točki prve podtočke Sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu I98l (Ur objave št 18/1981), — 100 din mesečno otrokom, ki so upravičeni do denarne pomoči po I. točki, tretje podtočke v prvi alineji te točke navedenega sklepa. II. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, ki so upravičeni do denarne pomoči po II. točki Sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 se denarna pomoč poveča za 100.— din mesečno po otroku. Radijski in televizijski spored od 2 3. do 2 9. oktobra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA RADIO j RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik, 16.10 Ob koncu tedna. 17.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, TV gledališče — R. Marinkovič: Glorija. 10.00 TV v šoli. 15.30TV v šoli: Ruščina, TV gledališče — R. Marinkovič: Glorija (do 16.30). 17.30 Poročila. 17.35 Čebelko Hlaček, japonska risana serija. 18.00 Godba brez not: Codona, 3. del. 18.25 Obzornik. 18.35 Ajdna, izobraževalna oddaja. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Izsiljevanje na Atlantiku, ameriška nadaljevanka. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 V znamenju. 22.00 Nočni kino: Mado, francoski film. Oddajniki II. TV mreže: 1 7.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Plavica, otroška oddaja. 18.15 Beseda mladih. 18.45 Godba brez not: Co-noda, 3. del (za JRT I). 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ona, dokumentarna serija. 20.45 Zagrebška panorama. 21.10 Narodna glasba. 21.40 Kultura srca (do 23.40). TV ZAGREB 15.30 Nemščina. 16.00 Slovenščina — do 16.00. 17.40 Poročila. 17.45 Cvetlica, otroška oddaja (NS). 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika Rijeke. 18.45 Mladinski ekran (Zg). 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabava vas Kornelije Kovač (Bg). 21.00 Blakeje-va sedmerica, serijski film. Dnevnik. 22.05 Portret skladatelja Darka Kraljiča — do 22.40. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA - '• • o - Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Sladko Življenje, 12.10 Slikar Werner Berg, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Dogodivščine Toma Sawyerja, 17-55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-opti-kum, 18.30 Mi, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Oas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.15 Reklame, 21.20 Panorama, 22.10 Reklame in šport, 22.20 Nočni studi0- j Drugi program 17.30 Vzgojna oddaja, 18.00 Galerija, 18.30 Brez nagobčnika, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Vladarji — zbiralci in raziskovalci, 21.00 Raziskovanje, 21.20 Politika v petek, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Grad strahu (film), 23.55 Risanka. j TV MADŽARSKA 8 .05 ih 14.10 šolska TV. 16.10 Madžarska:DDR, ženski rokomet. 17.30 Kratek film. 18.00 Obrazi, reportaža. 18.55 5 minut meteorologije, vremenska na-1 poved. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25. Tibor Cseres: Črna roža,. TV film. 21.45 . Zanamec pred menoj. 22.40 TV dnevnik. ’ 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik. 16.10Prijet-no soboto vam želimo. 16.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Na obisku pri teti Francki in stricu Tinetu. 8.20 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 8.30 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd. 8.50 Pisani svet: Šentviška gora. 9.20 Dokumentarna oddaja. 9.50 Šah v svetu, izobraževalna oddaja. 10.15 Po sledeh napredka. 10.45 T. Hardy: Župan v Casterbfi-dgeu, angleška nadaljevanka. 11.40 Poročila (do 11.45). 13.55 Nogomet Že-ljezničar:Radnički, prenos; v odmoru Propagandna oddaja. 15.45 Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča. 16.15 PJ v košarki; v odmoru Propagandna oddaja. 17.45 Poročila. 17.50 Potovanje Charlesa Darwina, angleška dokumentarna serija. 18.50 Naš kraj. 19.05 Zlata ptica. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00Tat, kije prišel na večerjo, ameriški film. 21.40 Modni utrinki. 21.45 TV kabaret — Matjaž Šekoranja: Klub ,,M”. 22.30 TV kažipot. 22.50 Poročila. TV ZAGREB 9.30 Izobraževalni program (Bg); Ustvarjanje nove Jugoslavije: Užiška republika. 12.50 Varnost v prometu. 13.55 Nogomet: Željezni-čar—Radnički. 16.00 Poročila. 16.05 TV koledar. 16.15 Košarka: Borac—Ci-bona. 17.45 Bugojno: Bienale jugoslovanskih lutkovnih gledališč. 18.45 Ko sem bil vojak, dramska serija (Bg). 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj ... 19.30 Dnevnik. 20.00 Očetu nisem nikoli prepeval, ameriški film. 21.30 Dnevnik. 21.45 Mali koncert. 22.05 Šahovski komentar. 22.20 V soboto zvečer: Festival Zagreb 81 — do 23.50. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Angleščina, 9.35 Francoščina, 10.05 Ruščina, 10.35 Zensko ime upora (film), 11.45 Delovnakultura, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.35 Carlijeva teta, 17.00 Rezbarimo skupaj, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dva k sedem, 18.25 Mednarodni variete, 18.50 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, (9.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 19.50 Šport in reklame, 20.15 Heinz Conrads in gosti, 21.35 Reklame, 21.40 Šport. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.15 Šolska TV. 8.55 TV reprize. 14.10 Pulzus, zabavna glasba. 15.20 Ohranjevalci dediščine/ 15.50 Stare popevke. 16,50 Puberteta, 1. del. 17.30 Družinski magazin. 18.30 Parabola. 19130 .TV dnevnik. 20.00 Klovni, artisti. 20.35 Humor Hafold, burleska. 21.00 Poje Peter Gilmore. 21.20 Petrocelli, kriminalka. 22.10 Lutkovna opera. 22.35 TV dnevnik. 22.45 Thyl Ulenspiegel, nadaljevanka. 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Domain onkraj meja. 13.30V nedeljo popoldne. 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.15 Poročila. 9.20 Živ žav, otroška matineja. 10.30 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, nadaljevanka TV Beograd. 11.10 TV kažipot. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.55 Zdravnica v New Yorku, dokumentarna oddaja TV Koper. 15.15 Poročila. 15.20 Jesen— grozdje—vino, posnetek prireditve v Luganu. 16.35 Športna poročila. 16.45 Potovanje, ameriški film. 18.25 Risanka. 18.30 Re-nortaža z nogometne tekme Crvena zvezda:Partizan. 19.15 radio zrna. 19.55 Cikcak. 19.22 TV in nocoj. 19.24 Zrno do 19.30 »TV dnevnik. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 R. Cvetičanin: Sedem sekretarjev SKOJ-a, nadaljevanka. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Dimitrovgrad, dokumentarna reportaža TV Beograd. 21.35 Športni pregled. 22.20 V Znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 18.30 Reportaža z nogometne tekme CZ;Partizan. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert na BEMUS-u 81. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Hvala za pozornost, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.15). TV ZAGREB j. TV ZAGREB 9.50 Poročila. 10.00 Glasbeni tobogan, otroška oddaja (NS). 11.30 Narodna glasba (Bg). 12.00 Kmetijska oddaja (NS). 14.00 Kritična točka: 14.30 Alibaba in štirideset razbojnikov, japonska risanka. 15.25 Nedeljsko popoldne (Bg). 17.00 Mož po imenu konj, ameriški western. 18.30 Nogomet: Crvena zvezda— Partizan, reportaža. 19.00 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedem sekretarjev, serija (Bg). 21.05 Potovanja (NS). 21.35 Športni pregled. ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Predtakt, 11.15 ORF stereo koncert, 12.35 Vzgojna oddaja, 15.20 Dawsonova patrulja (film), 16.35 Zrcalne slike, 16.50 Listamo po slikanici, 17.10 Krompirčki, 17.20 Nils Hol-gerson, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Srečanje živali in človeka, 19.00 Avstrija v sliki, 19.25 Religija, 19.30 Cas v sliki, 19.50 Šport, 20.15 Kottan raziskuje (film), 21.45 Religija, 21.50 Šport, 22.45 Cirkus pesmi. 8 .00. Šola za vsakogar. 9 .05 Spored za otroke. 10.55 Ženski rokomet. 12.15 Glasbeni butik. 14.25 Nedeljska glasba. 15.00 17 trenutkov pomladi, nadaljevanka. 16.15 Spored prihodnjega tedna. i6.40 Konjski šport,.galop. 17.35 Picasso v očeh sodobnikov. 17.55 Kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Prav- . Iliča. 20.15 TV film. 21.10 šport. 21.20 Bartokbv kon cert. 21.50 Ustvarjalec šole. j 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik. 16.10 Spored slovenske narodnozabavne glasbe. 16.30 Športna oddaja. 16.40 Najbolj iskane plošče preteklega tedna. 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Istrske freske, Sodobna afriška književnost. 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05). 16.10 Kmetijska oddaja TV Novi Sad. 17.10 Poročila. 17.15 Glasba za cicibane: Naša četica koraka. 17.30 Nobelovci: Ernest Hemingway. 18.00 Za zdravo življenje. 18.10 Otrok in igra. 18.35 Obzornik. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ivan Cankar: Hlapci, predstava MLG; Propagandna oddaja; V znamenju. Oddajniki II., TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pot okoli cveta, otroška oddaja. 18.00 Miti in legende. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Zagrebška panorama. 21.15 Skag, serijski film (do 22.05). 8.45 Izobraževalni program — do 12.00. 15.30 Izobraževalni program — do 16.35. 17.40 Poročila. 17.45 Pot okoli sveta, otroška oddaja. 18.00 Miti in legende, otroška oddaja. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika Gospiča. 18.45 Glasba za mlade, oddaja za mlade (Pr). 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik. 20.00 Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča, gledališka predstava (Sk). 21.20 Izbrani glasbeni trenutek. 21.25 Mozaik, kulturna oddaja (Pr). 22.25 Dnevnik. . 22.40 Šahovski komentar — do 22.55. /d ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 10.30 Grof Monte Christo (film), 14.50 Cordula (film), film, 16.35 Mladinski 17.30 Krompirčki, 17.40 Mornar, 18.00 Tek- umetnost, 19.00 stilna Avstrija v sliki, 19.25 Religija, 19.30 Cas v sliki, 19.50 Šport, 20.15 Pogovor o državnem prazni ku, 22.10 Šport. Drugi program 14.00 Pojmo skupaj, 14.30 Mladinski kot, 17.00 Koncert za mladino, 18.30 Glasbeni feljton, 19.30 Cas v sliki, 19.50 Ti, moja Avstrija, 20.15 Kot mesec nad ognjem in krvjo (film), 22.10 Prizorišče svetovne literature, 22.55 Chicago 1930 (sre. film). i spored 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik. 16.10 Glasbena oddaja. 16.40 Pota mladih — Iz lendavske občine. 18.00 Sotočje. 18.45 Nekaj prijetnih glasbenih utrinkov. 19.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.05 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Pot v neznano, Dnevnik 10. 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik. Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05). 15.50 Šolska TV: Zasužnjeni, a nepokorjeni; Cepitev jeder; Erozija. 17.20 Poročila. 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 17.35 Nihče kakor jaz, mladinska serija TV Novi Sad. 18.05 Škotski ansambel dud, L oddaja. 18.30 Obzornik. 18.40 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Student naj bo, aktualna oddaja. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 C. Brule: Voltaire — ta vražji človek, nadaljevanje in konec. 21.45 V znamenju. 22.00 Za lahko noč z Milošem Mlejnikom. 8.55 Izobraževalni program — do 12.00. 15.30 Učenci v samoupravni družbi: Blato. 15.50 Baranja. 17.40 Poročila. 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja (Bg). 18.15 TV koledar. 18.25,Kronika Osijeka. Na-rodha 'glasba (SK). 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprti ekran, notranjepolitična oddaja (Sa). 21.00 Vu-sa, ameriški film. 22.50 Dnevnik. 23.10 Pregled sporeda za sredo. ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 Angleščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Carlijeva teta (film), 11.50 Čudeži zemlje, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Made in Austrija (kviz), 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ceste brez konca, 21.00 Čemu gledališče?, 21.50 Videoteka, 23.20 Poročila. Drugi program 17.45 šolska TV, 18.00 Usmeritev, 18.30 Bonanza, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.00 Reklame, 21.03 Svoj-čas, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 in 14.25 Šolska TV. 11.20 Krade moški in ženska, film. .16.05 Metnlj.'TV igra. 17.15 Večeri v Golya-varu: Blišč kultur Daljnega vzhoda. 18.00 Pozor, tukaj sem!, Beata Karda. 18.20 Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Onedin, nadalje^nka. 20.50 Lepi madžarski §131. 20.55 Studio 8h kulturni tednik. 21.55 Rušimo jh gradimo, reportaža.' '22.^5 TV dngvnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik. 16.10 Nekaj minut z . . . 16.30 Koncert na domačem valu, 17.00 Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Učenci v samoupravni družbi, Baranja. 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kocka, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05). 17.00 Poročila. 17.05 Cirkus. 17.30 Romantika proti klasicizmu, angleška dok. serija. 18.00 Okrogli svet. 18.15 Obzornik. 18.30 Tekmovanje mladih glasbenikov v Ženevi, 3. del. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Fantom svobode, francoski film. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17:45 Košarka Cibona: Partizan, slovenski komentar; v odmoru . : . 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz življenja narkomana, I. del dokumentarne drame. 21.00 Zagrebška panorama. 21.20 Ljubezen po kmečko, ponovitev TV nadalj. (do 22.05). TV ZAGREB 6 jTVZAGREB 9.00. Izobraževalni program — do 12.00. 16.40 Poročila. 16.45 TV koledar. 17.15 Neven, otroška oddaja (Bg). Košarka: Gibona— Partizan. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik. 20.00 Prosta sreda. 21.15 Spomeniki revolucije, Kraljevo 1941. 22.00 Dnevnik. 22.15 Glasba brez not (Lj). 23.00 Pregled sporeda za četrtek. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Oddaja z miško, 9.35 Francoščina, 10.05 Šolska TV, 10.35 Claudine (film), 12 05 Veselje z zabavo, 12.15 Ceste brez konca, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Wi-ckie in silaki, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smeh na recept, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 1-9.23 Reklame, 19.30. Cas v sliki, 20.15 Gatsby (film). Veliki Drugi program 18.00 Dežela in 18.30 Bonanza, ljudje, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kavarna Central, 21.05 Ulica Sonnenfels 11, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Umetnine, 22.55 Dokumentarni film. 8.05 in 14.15 Šolska TV. 10.20 Dama brez kamelij, film. 16.05 Glasbeni potpu-ri. 16.20 Naš vrt, naše dvorišče. 16.50 Nogomet: Sovjetska zveza—CSSR. 18.45 Burleska. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ranjeni planet, nadaljevanka, 20.25 Seštin- Endre Czetzel. •std variacig Arist medijeXza sta let). 22ežOTV c anove/ko-. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 Dnevnik. 16.10 Glasbena oddaja. 16.30 Kultura in mi — mlin kultura. 17.00 Vključitev sporeda RLJ. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Krog, Matematika in šah, Gozd — kletka brez rešetk. 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Zgodba, Poslednje minute (do 11.55). 13.55 Skopje: Nogomet Vardar:Velež, prenos; v odmoru ... 15.50 Šolska TV: Zasužnjeni, a ne pokorjeni; Cepitev jeder; Erozija. 17.25 Poročila. 17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 625. 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Babičin vnuk, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 TV kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kino oko. 23.00 Poročila (do 23.05). 8.55 Izobraževalni program — do 12.00. 13.55 Nogomet: Vardar—Velež. 17.40 Poročila. 17.45 Babičin vnukec, otroška serija (NS). 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika Splita. 18.45 Kontaktni kabaret.. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik, 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja (Zg). 20.50 Hobi v sobi, kviz (NS). 21.45 Dnevnik. 22.00 Šahovski komentar— do 22.15. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Veliki Gatsby (film), 12.45 Mojstrske scene, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Ed, ped, pec, 17.30 Marco, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski svet, 21.15 Umetnost v Campusu, 22.10 Večerni šport. Drugi program 17.30 Dokumentarna oddaja, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Bonanza, 19.23 Reklame, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Deset ali manj (kviz), 21.45 Reklame, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila. 8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.00 Gerry in skupina Pacemakers. 16.50 Italijanski muzeji, Rim. 17.15 Perpe-tuum mobile; živalski vrt nemogočih živali. 17.45 TV borza. 17.55 Sibirija — legenda in stvarnost. 18.35 Telešpc dnevnik 20.10 Pi 19.30 TV 30 Pravljica, primeri. 20.50 žarski film. 2! TRAKTOR FERGUSON 35 KS in kombajn 685 prodam. Krog 105. M—3614 NJIVO (45 arov) pri motelu Carda prodam. Informacije: Nemčavci 3. M3612 AVTORADIO, 12 V, nov, s kasetofonom, po ugodni ceni prodam. Jožef Palatin, Pečarovci 83, p. Mačkovci. M—3613 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1976, naprodaj. Gabrijela Balažič, Martjanci n. h. M—3616 POHIŠTVO ZA JEDILNICO: raztegljiva miza za 12 oseb, 6 stolov in vitrino ter posteljne vložke prodam. Mladinska 8, Murska Sobota. M—3617 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Cena 15.000. Matija Merklin, Vidonci 115, p. Grad. M—3618 FIAT 850 PRODAM. Satahovci 39. M—3619 MOSKVlC, karamboliran, tudi po delih prodam. Jože Karas, Kupšin-556. M—3621 VOZNO KOBILO srednjih let z opremo in malim vozom prodam. Informacije: Alojz Pozderec, Gregorčičeva 5, Beltinci. M—3622 GUMI VOZ PRODAM. Šalovci 21. M—3623 STROJ ZA LIČKANJE KORUZE, žetveno napravo in obračalnik za kosilnico BCS, prodam. G. Lakoš 130/A. M—3624 FIAT 1300, letnik 1973, ugodno prodam. Telefon 73-040, interno 369. M—3625 200 LITERSKI AKVARIJ (prazen) in avtomobilski otroški sedež prodam. Telefon od 8. do 14. ure ali po 19. uri 74-815. M-JK TONSKO KAMERO „PANORA-MA”, japonske izdelave, 8 mm, po ugodni ceni prodam. Slavko Jureš, Boreči , p. Križevci pri Ljutomeru. M-OP MLADO BREJO KRAVO PRODAM. Mostje 41. LM-338 TOVORNI AVTO MAN 635 na dva pogona z reduktorjem, registriran do junija 1982, prodam. Radmožanci 60. Le-339 R-4 TLS PRODAM. Telefon 73-040, interna 369. M-3624 R-4, star štiri leta, prevoženih 34.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-3626 DVOBRAZDNE PLUGE OLT PRODAM. Bačič, Pečarovci 124. M-3627 KOMBI PEČ (italijansko) in traj-nogorečo peč prodam. Odranci 77, p. Crenšovci. M-3628 ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Puconci 78/A. M-3630 KRAVO s teletom, staro pet let, prodam. Crnelavci49. M-3631 HIŠO z 20 arov zemlje v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-3632 STARO KMEČKO HIŠO z 1 ha zemljišča ob glavni cesti, smer Radenci—Ljutomer, prodam. Nada štrajher, Hrvatini 21, 66280 Ankaran. M-3633 ZASTAVO 101 — karambolirano in fiat 125 — karambolirani, prodam. Puhar Stane, Veržej 52. M-3634 KOBILO PRODAM. Časar, Čepinci 113. M-3646 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Ceiotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 (— Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30 4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. . ....... OPEL MANTA, tip B, letnik 1976, prodam. Franc Poldauf, Vučja vas 12, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3635 RENAULT 4 TLS, garaži ran, odlično ohranjen, prodam. Temlino-va 6, Murska Sobota. M-3636 LADA 1200, letnik 1974, v voz-. nem stanju, prevoženih 74.000 km, na prodaj. Trstenjakova 56 Murska Sobota. M-3638 MOTORNO KOLO MZ 250, letnik 1977, v odličnem stanju, prodam. Naslov na upravi lista. M-3640 KRAVO, staro štiri leta, kontrola A, 4 mesece breja, prodam. Jože Forjan, Lipovci 14. M-3641 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 16. M-3642 MALE PUJSKE PRODAM. Lemerje 26. M-3644 PUJSKE PRODAM. Puconci 47. M-3645 TRAJNOGOREČO PEČ PRODAM. Nada Franko, Krog 141. M-3647 FIAT 750, registriran, prodam za 20.000 din. Zlatko Rebernak, Melanjski vrh 5, p. Radenci. M-3648 LOKAL — KEMIČNA ČISTILNICA v centru Lendave, Partizanska ulica 43 — naprodaj. Informacije od 7. do 15. ure. Lokal obratuje. M-3553 TRAKTORJA STEYR 18 KM in VARŠALOVSKI 18 KM s priključki prodam. Ernest Malačič, Andrejci 45, p. Martjanci. M-3649 GRADBENI MATERIAL — OPEKO (modul 6/1, modul polo-vičke, navadni zidaki) prodam. Informacije: Šebjan, Bratonci 23. M-3650 KRAVO, v devetem mesecu brejo, prodam. Nemčavci 32. M-3651 OSEBNI AVTO FORD CORTINA UGODNO NAPRODAJ. Karoli, Gederovci 15. M-3652 KRAVO, staro pet let, 7 mesecev brejo, prodam. Andrejci 29, p. Martjanci. M-3653 $ NOVO V MURSKI SOBOTI! KOZMETIČNI IN PEDIKER S KI SALON Szabo Ibolya Lendavska 8 delovni čas: vsak dan od 14.— 19. ure v soboto od 8, —12. ure vsako zadnjo soboto v mesecu zaprto. PRIPOROČAM SVOJE USLUGE OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, z PEVSKO OZVOČENJE IN dodatno opremo, o zelo ugodni ceni naprodaj. Cena 40.000 din. Brezovci 83. M-3654 TRAKTOR IMT FERGUSON 35 s kabino prodam. Renkovci 128. M-3655 ZASTAVO 750 -- tudi po delih —. prodam. Lendavska 56, M. Sobota. M-3656 DVE MLADI KRAVI S TELETOMA, nakladalec za gnoj, nov, in avto VW z vsemi rezervnimi deli prodam. Geza Sinic, Puževci 34, p. Bodonci. M-3657 GRADBENO PARCELO z grad- Svet Krajevne skupnosti Bučkovci razpisuje dela in opravila TAJNIKA KS za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Zahteva se srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj; znanje knjigovodstva in strojepisja. Rok za prijavo je 15 dni od objave. benim dovoljenjem prodam. V račun vzamem manjši avto. Markož, Cezanjevci 40/A. In-361 NOVA GARAŽNA VRATA PRODAM. Pihlar, Mota 51/B, p. Ljutomer. In-362 TAM 6500 (paletni kason), letnik 1973, motor 1977, prodam. Ogled v soboto pooldan. Pu(evci 43, p. Bodonci. M3659 čestitke in pozdravi ALOJZU NEMCU, ki živi v Avstralji, in njegovi izvoljenki. želijo na novi življenjski poti vse naj lepše, predvsem pa veliko srečnih skupnih let in neskaljenega družinskega sožitja — teta in svak, bratranec Stanko z ženo Agico. sestrična Dragica z možem A lojzem. sestrična Jožica ter nečakinje Lidija. Vidica in Renatka. MLADO KRAVO, sedem mesedev brejo, prodam; Lipovci 49. M-3660 AMI-8 neregistriran, v voznem stanju, prodam. Nasdlov na upravi, lista. M-3661 RENAULT 16, letnik 1972, v dobrem stanju, prodam. Jože Štuhec, Turjanci 7, p. Radenci. M-3662 DVOOSNO PRIKOLICO PRODAM. Smodiš, Radovci 2, p. Grad. M-3663 STREŠNO OPEKO BIBER PRODAM. Naslov na upravi lista. M-3664 ŠKODO 110 de lux, letnik 1975, ugodno prodam. Vaneča 57. M-3665 KRAVO, devet mesecev brejo, prodam. Naslov na upravi lista. M-3667 TELEVIZOR (črno-beli) PRODAM. Lemerje 62. M-3668 TRAJNOŽAREČO PEČ prodam. Strukovci 50, p. Bodonci. M-3670 ALUMINIJASTI SOD ZA GNOJNICO (900 1) na enoosnem vozu s črpalko prodam. Šalamenci 93. M-3671 MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Rakičan 93. M-3672 AUDI 60 z dodatno opremo ugodno prodam. Moravci 81, p. Martjanci. M-3674 GUMI VOZ (16 col) in 12-colni plug IMT prodam. Gradišče 31, p. Tišina. M-3677 NAROČNIKI VESTNIKA! IZLET V BEOGRAD! Vsi, ki bi radi šli na izlet v Beograd in si ogledali HIŠO CVETJA, MUZEJ 25. MAJ, KALEMEGDAN, SPOMENIK NEZNANEMU JUNAKU NA AVALI IN PANORAMO BEOGRADA, oglasite se čimprej na upravi Vestnika, Murska Sobota, Titova 29/I, ali na telefon 21-064 oziroma 21-383, kjer boste dobili podrobnejše informacije. MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 44. M-3675 KRAVO, staro tri leta, brejo pet mesecev, prodam, štibler, Krog 119. M-3676 ZASTAVO 750, letnik 1977, na novo registirano, prodam. Mo-ščanci 60. M-3678 POHIŠTVO DNEVNE SOBE: večjo omaro, kavč, in 2 fotelja ugodno prodam. Vprašati: Oktobrske revolucije 10, pritličje desno. M-3679 FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Križevci 103 v Prekmurju. M-3680 HLADILNIK kombiniran z zamrzovalnikom, še nerabljen, prodam. Andrej Celec, Staneta Rozmana 15, M. Sobota. M-3682 HRASTOV, BOROV in drug les prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-3683 HIŠO (centralno ogrevano, olje za leto 81/82 preskrbljeno) z 11 ari zemlje — sadovnjak, brajde in vrt, asfalt do hiše in na dvorišču — garažo in drvarnico, 3 km od M. Sobote proti Radencem, prodam. Vseljivo po dogovoru. Naslov na upravi lista. M-3684 KOMBAJN — obiralnik za koruzo SIP Šempeter, malo rabljen, po ugodni ceni prodam. Dobrovnik 271. M-3685 PEC NA OLJE in dve peči na trda goriva (ena kueperbusch — trajno-žareča), divan in raztegljivi kavč prodam. Tomšičeva 18, Murska Sobota. M-3686 OMARO ZA DNEVNO SOBO (3,50 x 60 x 2,40) PRODAM. Kupšinci 49/C. M-3687 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK PRODAM. Naselje 14. divizije št. 3, telefon 22-238. M-3688 MALE PUJSKE PRODAM. Pertoci, Gorica 16, p. Puconci. M-3689 OSEBNI AVTO CHRYSLER AVENGER UGODNO PRODAM. Informacije: Jugobanka M. Sobota ali Puževci 43. M-3690 ŠPIROVCE, zidne lege, prodam. Moščanci 63, p. Mačkovci. M-3694 JABOLKA ZA OZIMNICO (jonatan, londonski peping) po ugodni ceni prodam. Obirate sami v popoldanskem času. Pečarovci. 44, p. Mačkovci. M-3666 ZASTAVO 101 letnik 1976 ugodno prodam. Banko, Miklošičeva 89 (ob kanalu) Murska Sobota. MOTORNO ŽAGO, NOVO, PRODAM. Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-364 SALONITNE PLOŠČE, 8-valne, rdeče barve (160 kom.), kuhinjski štedilnik na trda goriva in kuhinjske elemente, prodam. Stara ulica 1/11. nadstropje, stanovanje 12, M. Sobota. M-3695 ŠKODO S 100 L, garažirano, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1982,.letnik 1973, ugodno prodam. Cankarjeva 50, (nasproti gasilskega doma), stanovanje 13, M. Sobota. M-3697 TELEVIZOR GORENJE 921 ELEKTRONIK, črno-beli, prodam. Najdan Krstič, Lendavska 15, po 15. uri. M-3698 OSEBNI AVTO renault 6 TL ugodno proam. Jaklin, V. Polana 44 MEŠALEC ZA BETON, rabljen, kupim. Naslov na upravi lista. M-3669 zavarovalna skupnost triglav Zavarovalna skupnost Triglav, POS Murska Sobota posreduje prodajo naslednjih karambo-liranih avtomobilov: — osebni avto zastava 750 LC; reg. štev. MS 408-11, prvič reg. 9. 3. 1980, prevoženih 20.702 km. Izklicna cena din 30.000.— — osebni avto zastava 126 P, reg. štev. MS 292-39, letnik 1977, prevoženih 38.126 km. Izklicna cena din 25.000.— Licitacija bo na sedežu zavarovalne skupnosti v Murski Soboti, Titova 13, v torek, 27. oktobra 1981, ob 8. uri. Ogled avtomobilov je na dan licitacije na dvorišču zavarovalne skupnosti. Pred licitacijo je potrebno položiti 10 odstotno varščino od izklicne cene.' ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta, dedka in nadvse dobrega sorodnika Štefana Kerčmarja iz Panovec ki nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Jožetu Ritoperju ter družinam Cinčevim, Počičevim, Barberovim, Horvatovim in Grozovim in ostalim za vso pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI DEKLE, KI IMA VESELJE DO DELA V GOSTINSTVU sprejmemo takoj v redno delovno razmerje.- Hrana, stanovanje in ostala oskrba v hiši, OD po dogovoru. Vinko Galun, gostilna Preserje, Kamniška 24, p. Radomlje, telefon 061 722-722. M-3541 ANSAMBLI! Potrebujete ritem ali bas kitarista. Oglasite se. Drago Žitek, Satahovci 17. M-3639 BOLNIKI, POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi! Ponovno se oglašam v VESTNIKU, kakor vsako jesen, zimo, pomlad in poletje. Letos teče 17. leto, odkar predelujem zdravilno zelišče HERMELIKO (Sedummaximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinko-vvito zdravim bolnike, ki bolehajo za boleznimi, kot so: išias, revmatizem (Sklepni, živčni, mišični) šen, otekline nog, čirna želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetje mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile, stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol, ekceme, vrne tek (samo za odrasle) suhi bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo želodčne kisline na normalno, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in podplutbe, nahod, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni. Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti sebi nitj skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se š tem mojim preparatom! V Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, po vsej Sloveniji in Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano do mojem postopku, so ozdraveli,- o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnosti zdravljenja. Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zeliščem, mi pišite TAKOJ in kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V MARIBOR, MURSKO SOBOTO IN CELJE V ZAČETKU DECEMBRA 1981. O točnem kraju, datumu in uri, kje bom zdravilo izdajal, vas bom pravočasno pismeno obvestil. Zdravila ne pošiljam po pošti. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili. Zdravljene z zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili. Zdravila imam sedaj na zalogi. Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ. PIVČEVIČ HERMINA (in STIPE) Glinškova ploščad 8/1. nadst. stan. št. 10, 61113 LJUBLJANA—(BEŽIGRAD). OPOMBA: Moje zdravilo hermeliko lahko dobite pri meni v Ljubljani na tem naslovu. Če se peljete iz Celja, zavjjte pri gostilni Ruski car pri desnem prvem semaforu in nato druga ulica desno do rdečega bloka. Vhod je prvi za blokom št. 8. Mestni avtobus št. 6 in 8 ali št. 14 v smeri Savje pelje iz mesta proti Ježici. Moja telefonska številka je: 061-348-170. PREKLIC! PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izgovorila o Pavli Pihler iz Paričjaka št. 20 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Ivanič, Kapelski vrh 30. M-OP IZGUBLJENO! Izgubil se je tigrasti maček. Sliši na ime MIKI. Dobrosrčnega najditelja prosim, da mi ga vrne. Kuhar, Lendavska 13, Murska Sobota. M-3673 GARAŽO v Murski Soboti iščem. Naslov na upravi lista. M-369I STRAN 22 --:---—— --r———:—r—7 - VESTNIK, 22. OKTOBRA 1981 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA CESTNO IN KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE MURSKA SOBOTA Na podlagi prvega odstavka 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. HTh in 24. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, št. 31/78) razpisuje Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota JAVNI NATEČAJ za oddajo komunalno opremljenih stavbnih zemljišč v k. o. Murska Sobota in k. o. Beltinci I. V k. o. Murska Sobota: Pare. št. Izmera v kv. m Odškodnina za zemljišče Stroški komunalne ureditve 1560/10 321 12.840 258.700 1560/6 325 13.000 258.700 1560/3 328 13.120 258.700 1561/5 394 15.760 258.700 za gradnjo vrstnih medetažnih stanovanjskih hiš v Finžgarjevi ulici v Murski Soboti. II. V k. 0. Beltinci — Jugovo Pare. št. Izmera v Odškodnina za Stroški komu- kv. m zemljišče nalne ureditve 2375/4 862 34.480 274.912 2375/6 672 26.880 263.527 2375/7 664 26.560 263.048 2375/8 621 24.840 260.471 2376/2 686 27.440 264.366 2376/3 741 29.640 267.662 2378/2 811 32.440 271.856 2379/1 691 27.640 264.666 2379/4 711 28.440 265.864 2379/3 679 27.160 263.947 2406/2 621 24.840 260.471 2403 399 15.960 247.169 2407/1 863 34.520 274.972 2407/9 863 34.520 274.972 2407/11 656 26.240 262.568 2407/12 649 25.960 262.149 2407/13 613 24.520 259.992 2407/15 719 28.760 266.343 2407/16 796 31.840 270.957 2407/2 760 30.400 268.800 2407/17 711 28.440 265.864 2407/18 '711 28.440 265.864 2408/19 711 28.440 265.864 2408/2 713 28.520 265.984 2408/20 639 25 560 261.550 2408/5 683 27.320 264.186 2408/22 639 25.560 261.550 2408/23 639 25.560 261.550 2408/9 863 34.520 27.972 za gradnjo individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. III. V k. 0. Beltinci — Jugovo Pare. št. Izmera v Odškodnina za Stroški komu- kv. m zemljišče nalne ureditve 2376/4 608 24.320 259.692 2376/4 669 26.760 263.347 2408/6 679 27.160 263.947 2408/18 619 24.760 260.351 za gradnjo dvojčkov. V stroških komunalne ureditve zemljišča v k. o. Beltinci so zajeti: — stroški opreme zemljišča v znesku 223.261 din na parcelo, — stroški priprave v znesku 25,30 din na kv. m stavbnega zemljišča in — sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča v zneskb 34,62 din na kv. m zemljišča. Natečaj je usten in bo v ponedeljek, dne 9. 11. 1981 in sicer: — za oddajo stavbnega zemljišča v k. o. Murska Sobota ob 8. uri v prostorih SIS za cestno m komunalno dejavnost občine Murska Sobota, Kidričeva 15 M. Sobota — za oddajo stavbnega zemljišča v k. o. Beltinci pa istega dne tj. j. 9. 11. 1981 ob 11. uri v prostorih Krajvenega urada Beltinci, Mladinska 2 Beltinci. Pogoji natečaja: 1. Natečaja se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem v SFRJ in državljani SFRJ osebno ali po zastopniku s pismenim pooblastilom. 2. Interesenti morajo pismeno prijaviti udeležbo na natečaju najpozneje do 6. 11. 1981 do 12. ure v prostorih SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, Kidričeva ul. 15. Prijavi je potrebno priložiti potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 5.000 din za posamezno parcelo. Varščina se vplača na žiro račun skupnosti št. 51900-662-29551. 3. Šteje se, da je natečaj uspel, če se za posamezno zemljišče prijavi vsaj en ponudnik. 4. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo odškodnino za kvadratni meter stavbnega zemljišča. Na natečaju uspeli ponudnik je dolžan plačati odškodnino za stavbno zemljišče v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe za pridobljeno stavbno zemljišče. Ce ni plačana odškodnina v tem roku se šteje, da ponudnik odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča. Stroške komunalne ureditve je uspeli ponudnik dolžan plačati najpozneje v roku 90 dni od sklenitve pogodbe. 5. Varščina najugodnejšega ponudnika se poračuna z odškodnino za pridobljeno stavbno zemljišče. Varščina zapade v korist žiro računa SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, če je najugodnejši ponudnik odstopil od ponudbe, ko je že uspel na javnem natečaju. Ponudnikom, ki na natečaju ne bi uspeli se varščina vrne. 6. Rok za pričetek gradnje je najpozneje v enem letu od pridobitve pravice uporabe in dokončanje najpozneje v petih letih od pridobitve pravice uporabe. V kolikor investitor ne dokonča z gradnjo v navedenem roku se smatra, da odstopa od pridobljene stavbne parcele. 7. Stroški priključitve objekta na komunalne naprave bremenijo investitorja. 8. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom javnega natečaja dobijo interesenti v tajništvu SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, Kidričeva ul. 15. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so drago pokojnico v lepem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Moravci, 1. 10. 1981 Žalujoči: hčerka Jolanka z možem Belekom, taščo Marijo in vnukom Milanom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje, drago pokojnico v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Iskrena zahvala tudi kolektivoma Železniška postaja M. Sobota, Fazan Beltinci, učencem 2 B razreda EŠC M. Sobota, OS Melinci in predstavnikom KS Melinci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Melinci, Dokležovje, Podkoren, Postojna, 13. 10. 1981 Žalujoči: mož Jože, hčerka Marinka, sin Jožek ter hčerki Tilka in Slavica ter sin Matjan z družinami, mama, vnuki in ostalo sorodstvo Kruta usoda te je iztrgala iz našega okolja, a z nami, ki smo te imeli radi, še naprej živiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete ter krasite njegov grob. Neutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 45. letu starosti nas je tragično zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in snaha Anica Šparaš roj. Volf iz Vidonec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter zasuli njen prerani grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter dijakinjam 3 b/Š in dijakom 3 A/AV CPŠ za darovani venec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, ki gaje tako ljubila, izrekli soza je ter jo spremljali na zadnji poti. Zahvaljujemo se č. g. župniku za cerkveni obred in pevkam za lepo petje Hvala predstavnici KS tov. Zorki za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli pismeno ali ustno sožalje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala delovnim kolektivom in posameznikom za vence, cvetje in prispevke v dobrodelne namene. Hvala govornikoma za poslovilne besede, g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem zbora Stefan Kovač, oktetu iz Veržeja in cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vestnik, 22. oktobra 1981 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju Odprli sodoben mejni objekt V okviru praznika občine Murska Sobota so na Hodošu, ob navzočnosti občine, mejnih organov ' iz Madžarske in Slovenije odprli nov, sodoben mejni kontrolni objekt, ki je veljal 16.732.000 dinarjev. To je že tretji tak objekt, ki je bil v zadnjih dveh letih zgrajen na mednarodnih mejnih prehodih v soboški občini. Slavnostni govornik na otvoritvi mejnega objekta na Hodošu je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Janez Kučan, ki je bil hkrati tudi predsednik koordinacijskega odbora za gradnjo objekta. Poudaril je, da s posodobitvijo mejnih prehodov nadaljujemo politiko dobrososedskega sodelovanja in prizadevanja za odprtost meja. »K tej politiki vzajemnega razumevanja in sodelovanja je veliko prispevala tudi politika urejanja položaja narodnosti, kar Nove delovne zmage Ob 17. oktobru, prazniku občine Murska Sobota, ki ga prebivalci te največje pomurske občine slavijo v spomin na 17. oktober pred 37 leti, ko je prišlo do znanih revolucionarnih dogodkov pri Brumnovi hiši v Murski Soboti, je bilo več slovesnosti. Osrednja je bila v veliki skupščinski dvorani, kjer so se slavnostne seje vseh zborov skupščine občine udeležili številni gostje, med njimi tudi delegacija iz pobratene občine Paračin. Slavnostni govornik, podpredsednik skupščine občine Jože Kovač, je najprej orisal spomin na najslavnejše obdobje naše zgodovine, na borce, ki so svojo hrabrost, moč in sposobnost, pa tudi življenja posvetili socialistični revoluciji, katere sadove uživamo danes. Ob naštevanju dosežkov na gospodarskem in družbenem področju pa je zlasti omenil, da je murskosoboška občina v zadnih treh desetletjih naredila ogromen korak, saj seje v tem obdobju število zaposlenih povečalo kar za 6-krat, narodni dohodek pa celo za 10-krat. Ti razvojni dosežki vlivajo nemalo optimizma v prihodnost, ko ustvarjalni zanos delovnih ljudi vsedanjih perečih gospodarskih razmerah zagotavlja krepitev materialne osnove dela. Tovariš Kovač še posebej velja pri nas za madžarsko in italijansko, ki sta si v naši družbi kot enakovredna subjekta zagotovili vse možnosti svobodnega razvoja, vključno s pravico do kulturnih stikov z matičnim narodom,« je dejal Janez Kučan in nadaljeval: »Narodne manjšine so ob pa je še posebej opozoril na vrsto nalog, ki jih je treba doseči pri povečanju izvoza, smotrnem vlaganju v investicijsko izgradnjo, večji izrabi kmetijskih zmogljivosti, kakor tudi pri hitrejšem razvoju družbenih dejavnosti. Predvsem pa je treba dosledno upoštevati, kot je dejal, sklepe in stališča nedavne 21. seje predsedstva CK ZKJ na področju ekonomske stabilizacije in nadaljnje demokratizaije socialističnih samoupravnih odnosov. V imenu pobratene občine Paračin je udeležence slavnostne seje pozdravil sekretar komiteja OK ZKS Rašo Majstorovič. delegacije pa so ponesle cvetje in vence na spomenike in obeležja iz NOV. Zatem sb podelili že osmič zapored družbena priznanja pogojih svobodnega razvoja in priznavanja demokratičnih pravic lahko pomemben dejavnik zbliževanja in sodelovanja med sosednjimi državami in narodi. Tudi v soboški občini po svojih močeh prispevamo k uresničevanj u politike odprtosti meja, saj sodelujemo z na fizičnim in pravnim oebam za večletne nadpovprečne dosežke. Denarne nagrade so prejeli: dr. Miloš Borovšak, kirurg specialist, predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti za večletne izjemne napore in dosežene uspehe kirurškega oddelka v objektivno zelo težkih razmerah; Franc Gomboši upokojeni ključavničarski mojster iz Murske Sobote, za 40 letno nadpovprečno uspešno delo samostojnega obrtnika, ki ima v družini že stoletno tradicijo; Jože Horvat, predmetni učitelj na osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti, za večletne nadpovprečne dosežke na področju tehnične vzgoje; Anton Kos, telefonist pri Regionalni zdravstveni skupnosti, za izjemno večletno življenjsko in družbeno aktivnost, ki jo sotovarišem invalidom v ponos opravlja že vrsto let. Zahvalne listine pa so dobili: Veletrgovina Potrošnik za 30-letne poslovne in razvojne dosežke ter za prispevek v urbanističnem razvoju mesta in občine, LIV Postojna za uspešno uresničevanje hitrejšega razvoja manj razvitih področij in Slovenija ceste Tehnika TOZD Mehanični obrati za dosežene poslovne uspehe na bazi vzajemnih ekonomskih interesov. Praznična sobota pa je minila tudi v znamenju dveh pomembnih delovnih zmag. Najprej so svojemu namenu izročili invalidsko delavnico za usposabljanje in zaposlovanje invalidov »Solidarnost« v nekdanjih prostorih centra poklicnih šol. Ob tej priložnosti je o pomenu ustanovitve invalidske delavnice v rodi dveh držav. Na območju občine’ imamo tri mednarodne prehode, dva na avstrijski in enega na madžarski meji, hkrati pa še sedem prehodov za obmejni promet na avstrijski meji. Naši odnosi s sosednjo Madžarsko so že tradicionalni, stabilni in dobri, saj temeljijo na obojestranskem upoštevanju in spoštovanju skupno sprejetih načel. Menimo, da obstajajo realne možnosti, da to sodelovanje še naprej vsestransko razvijamo in poglabljamo,« je dejal slavnostni govornik. Ključe novega objekta na Hodošu je predal komandirju mejne milice Petru Paniču republiški podsekretar Vlado Gruden. Zatem pa so si gostje ogledali nove prostore mejnega prehoda. Novi objekt bo omogočal hitrejši in večji pretok potnikov, hkrati pa tudi boljše pogoje dela mejnih organov. Feri Maučec letošnjem mednarodnem letu invalidov spregovoril predsednik skupščine občine Karel Sukič, trak paje na simboličen način prerezala konfekci-onarka Cvetka Mertiik in Iž-akovec, ki je skupno z 30 sodelavci dobila prvo zaposlitev. Sprva se bodo ukvarjali s tiskarsko-grafično dejavnostjo in programom domače obrti, finančna sredstva pa so solidarnostno prispevale organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz murskosoboške občine. V počastitev občinskega praznika pa je bila še slovesnost ob otvoritvi novih pro-izodnih prostorov Slovenija ceste Tehnika TOZD Mehanični obrati, enota Murska Sobota, s čimer je ta mlad kolektiv pridobil 2100 kvadratnih metrov pokritih delovnih prostorov. S celotno investicijo, ki je veljala blizu 60 milijonov dinarjev, bodo za okrog 40 odstotkov povečali proizvodnjo transportnih trakov za potrebe separacij in čistilnih naprav, kakor tudi za odpraševanje asfaltnih baz, cementarn in kamnolomov. Slavnostni govornik Štefan Hajdinjak, predsednik med občinske gospodarske zbornice za Pomurje, je med drugim izrazil prepričanje, da bo delovna organizacija v prizadevanjih za vključevanje v mednarodno delitev dela dosegla spodbudne rezultate in s tem posredno zagotavljala hitrejši razvoj murskosoboške občine in Pomurja kot celote. V bogatem kulturnem programu so nastopili recitatorji in člani ritmične skupine z druge osemletke v Murski Soboti. Milan Jerše Mednarodno srečanje mladih Na pobudo republiške konference ZSMS in predsedstva občinske konference ZSMS Lendava ter v sodelovanju s komisijo za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS bo 28. in 29. oktobra v Lendavi srečanje mladih slovenske narodnosti, ki živijo zunaj naših meja ter mladih madžarske in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ob tej priliki bo otvoritev novih šolskih prostorov centra za usmerjeno izobraževanje v Lendavi. Ta center v Lendavi je v letošnjem letu začel uresničevati dolgoletna prizadevanja za nadaljnji razvoj dvojezičnega šolstva in s tem postaja uresničevanje pravic pripadnikov madžarske narodnosti še bolj popolno in celovito. Mednarodno srečanje mladih bo imelo poleg prijateljskega tudi delovni značaj, saj bodo mladi razpravljali o šolstvu narodnosti. Jani D. N JAKOVCIH — Poleg številnih občanov iz Prosenjčkovec in okoliških vasi so se proslave udeležili tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan, predsednik komisije za narodnosti pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman, predstavnica republiške izobraževalne skupnosti Milena Markič in predstavniki družbenopolitičnega življenja soboške ter ostalih pomurskih občin, kakor tudi delegacija iz pobratene občine Paračin. Ugodna ocena MDA „G0RIČK0 81” Ob koncu tedna je bila v Murski Soboti skupščina mladinske delovne akcije Goričko 81, na kateri so delegati obravnavali in sprejeli poročila o izvedbi nalog. V razpravi so zlasti poudarili, da so z uspešnostjo na deloviščih v treh krajevnih skupnostih: Gornji Petrovci, Šalovci in Križevci, lahko nadvse zadovoljni. 469 brigadirjev iz celotne Slovenije, katerih povprečna starost je znašala 1 7,5 let, so v treh izmenah opravili več kot 42400 nprmnih ur, s čimer so načrtovani program del presegli za blizu 8 tisoč normnih ur. Povprečna delovna norma na akciji pa je znašala 131,5 odstotka. Zaradi slabega vremena so brigadirji izgubili okoli 3800 delovnih ur. Tudi tokrat so omenili veliko pomoč pripadnikov JLA in brigade Rdečega križa »Karel Barbarič«, katere člani so se navzlic specifičnosti svojega dela izkazali tudi na trasi in udarniških akcijah. Enotna je bila ugotovitev razpravljalcev, da bi kazalo v prihodnje razmišljati o delo-vaniu brigadirskih vrtcev vsaj v dveh POPRAVEK V članku Za praznik invalidska delavnica v zadnji številki Vestnika je iz seznama tistih, ki so gmotno ali kako drugače pripomogli k ustanovitvi invalidske delavnice v Murski Soboti po naključju izpadel Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote. izmenah, ker je imelo to ogromen pozitivni odmev med tamkajšnjim prebivalstom. Hkrati pa so delegati opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti, katerim bi se s še boljšo organiziranostjo lahko izognili. Zlasti pa bodo morali v prihodnje pravoča-sneje sprejemati programe posameznih interesnih dejavnosti na akciji, čeprav so določen premik naredili že letos. Tudi možnosti za idejnopolitično usposabljanje brigadirjev še niso dovolj izkoriščene, kar bi naj poživili z javnimi tribunami in kritičnmi dialogi o aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih. Nekaj kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na račun določene nepripravljenosti delovišča, o čemer bodo morali resneje govoriti z investitorji del. Skupščino so sklenili s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom na MDA Goričko 81. Milan Jerše ZACIN PRI VSAKEM PRIPRAVLJANJU JEDI UPORABLJAJTE ZAČIMBE ZAČIN C.