VOJNE BONDPI ' Najttarejii ■Ipventki dnevnik v Ohio Oglati v tem liatu •o uspeini Vol. XXVII.—leto xxvil EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE vV AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Beti Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK) JUNE 16, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 140 AMERIKANCI IE iEST MIU OD CHERBOURGA Zavezniške sile vztrajno napredujejo na vseh lektorjih v Normandiji VOJNO POROČILO IZ JUGOSLAVIJE Najnovejše vesti radio posta- i kove garnizije in prometne li-je "Svobodna Jugoslavija" o - ni je. borbah v Jugoslaviji se glase: Enote naše sestnajste divizije v sektorju Majeviča so za- vzele mesto Lazare po sedem-najsturnem ostrem boju. V bitki je padlo 350 nemških vojakov in mnogo jih je bilo ranjenih. Naše enote so zavzele osem Več sovražnih utrdb likvidiranih Nadaljne vesti pravijo: Ofenziva naših čet v vzhodni Bosni se nadaljuje vkljub naporu močnih sovražnikovih čet, kijih podpirajo tanki in zra B r L E T I N VRHOVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICM-SKK sile, petek, IG. jiiiii-— Od iiaeijev kontroli-fani pariški radio je danes %K«)daj zjutraj poro<;al, da M) Nemci prodrli nazaj na obronke mesta C&rentan, kjer so v teku vroči boji. ■ Poročilo je brez potrdila (hI strani zavezniških virov. VRHOVNI STAN ZAVEZ-J^lŠKE EKSPEDICIJSKE SI-16. junija. — Ameriške če-^ So včeraj udarile zapadno od ^arentana na 10 milj dolgi fron-' in so zavzele pozicije, ki se ^^hajajo samo šest milj od zad-J^Jsga kiižišča na progi v Cher-, ^rg, s katero dobivajo Nem-ojačenja v Cherbourgu. Ameriške čete se nahajajo ^di samo štiri milje in pol od me. Trgovino vodijo Zed. držav; in Anglija in značilno je da Pe ru še enkrat tohko izvaža ko znaša uvoz. Prometna sredstva -o večinoma last družbe "Peru vian CSortoration", ki si je v sporu med državama Čile ii Peru kupila mnogo koncesij 'železnic je 3,400 km in glavna proga veže prestolno mesto Li ma z vsemi predeli republike. V gorovju Kordiljer je svetovno najvišji predor — 4,770 m nac morjem. Glavno pristanišče je Callao (55.000). Enako površino kot Peru im? Bolivija, a fned 3 milijoni pre bivalcev imajo večino Indijan ci. Gorski d e 1 dosega višino 3,000 m in je znan po velikih slanih jezerih. Ljudje so najgo-steje naseljeni v kotlinah, ki sc še visoko nad morjem (5,500 m), a so zelo plodne. Bolivija izvaža rude in petrolej, kavčuk, kavo itd. Promet nima dobrih železniških zvez; važna pristanišča so na o bali Tihega morja — Antofa gasta, Arica in Mollendo, ob re ki Paragvaj pa Suarez. Glavno mesto je La Paz. Ekvador se imenuje 300,000 kvadratnih km obsežna pokrajina, ki je poleg Kolurnbije, Paragvaja in Bolivije najrevnejš del Amerike. Prebivalcev ima 2,200,000. Večinoma jo pokriva gozd, iz katerega se dvigajo najvišji vrhovi And z očakom Chimborazo (6,310 m). Na višini 2—3 tisoč se razprostirajo najlepša pilja in vrtovi. Nižje pa imajo Angleži velike plantaže za kakav (kakao) in pristanišče Guayaquil. Izvažajo tudi kavo, kavčuk, tobak in sadje. Za izkoriščanje rud (zlata, srebra, bakra, železa in svinca) se šele vršijo priprave, petrolejski vrelci so pa Angleški. Najbolj znani izdelki te dežele so Panama klobuki, proti katerim tekmujejo le še peruan-ski. Razvite so tudi sladkoina, mlinska, tekstilna in čokoladna industrija. Največji križ za deželo so slabe ceste, ki polovi ^ CO leta sploh niso za rabo. Železnice ni niti 700 km. Glavno mesto K v i n t o (95,000) ima krasno lego. Otoke Gallapagos je dala ekvadorska vlada Zed. državam kot .garancijo za zunanje posojilo. Urednikova pošta Poročilo od podružnice SANS št. 48, okrožje SDD, Waterloo Road Sledeče prispevke sem sprejel za mesec maj pri tej podružnici. Tajniku so darovali sledeči: Jos. Okar $2.00, Društvo "Svoboda" št. 748 SNPJ $5.00, Društvo "V boj" št. 53 SNPJ $12.50, Mrs. J. Česnik $1.00, Martin Plut $1.00, društvo št. 72 A.B.Z. $2.00, Paul Žele, član društva št. 53 SNPJ $10.00, dr. "Vipavski raj" št. 312 SNPJ $3 Angela Kalin $2.00, družina Gašper Bashel $3.00, Capt. F. Česnik $5.00. (Ta mlad ameriški Slovenec, ki je stotnik pri avijatičarjih Zed. držav, je že preje poklonil lepo vsoto za borbo in svobodo domovine svojih staršev. Posnemanja in priznanja vredna poteza mladega ameriškega Slovenca.) ^ A. Skapin izročil $2.00—darovala vsak po dolarju Louis PauHč ter A. Bolko. Frank Barbič izročil dar. Jos. smole $5.00. Torej skupnih prispevkov sprejel v mesecu maju $53.50 Ni veliko za ta mesec, bratje in sestre Slovenci. Naša podružnica bi morala zabeležiti večje finančne uspehe. Če nam je kaj iia tem, da se res osvobodi naš larod in združi v. pravo demokratično federacijo Jugoslavije, bo potrebno večjih finančnih žr-':ev od naše strani. Reakcija, kot v prvi svetovni vojni, dviga glavo proti vsaki taki osvoboditvi, katero zavzema O F, ki jo načelno tudi zastopa naša organizacija SANS. Ravno ko to pišem, prihajajo po radiu razna nepretrgana poročila o invaziji Evrnpe po naših neustrašenih borcih Združenih narodov. Brez dvoma, da tudi naši preko oceana pozdravljajo to veselo vest z vzhičenimi srci. Žrtve, katere so že doprinesli, so brez dvoma pripravljeni doprinesti še nadalje, kljub ogromnemu pomanjkanju in trpljenju, ker gledajo v skorajšnjo rešitev in svobodo. Bt-atje in sestre Slovenci, O-svobodilna fronta se bori ne le za združitev našega malega naroda v eno celoto pod mater Jugoslavijo, pač pa tudi proti domačim tiranom in izkoriščevalcem, da jim bo res domovina na njih lastni zemlji dala tudi dovolj socialne zaščite. Torej moj apel je na vas, dragi zastopniki in društva, kateri tvorite to podružnico SAN-Sa št. 48, da se vsi malo več potrudimo z nabiranjem p r i -spevkov s tem, da bo organizaciji možno pobijati laži—propagando tu v Ameriki. Pomnimo vsi to, da brez finance se ne more storiti nič, in tako' tudi tukaj, brez te se ne bo pridobilo svobode naši rojstni domovini. Žal, da se brez dolarjev ne da ničesar doseči. Pomnimo, da Fo-tič še vedno razpolaga z milijoni narodnih žuljev, ter hoče nadalje ohraniti sistem parasit-stva in sužnosti. Narod drugače misli v Jugoslaviji. Ne želi več povratek starih razmer, ko se bori za svojo narodno osvoboditev, si želi urediti tudi demokratičen in pravičen sistem za vse ljudstvo enako, to je da' bosta delavec in kmet, katerih je med našim narodom v večini, imela tudi svoje socialne pravice in dostojen obstanek. Za vse to je potreben tudi vaš in moj dar na oltar svobode domovini, v kateri s m o se rodili. Vsi želimo, da bodo tam imeli vsaj tak življenski standard kot smo ga mi ameriški državljani vajeni. Podružnica št. 48 bo tudi sedaj potrebovala nekaj dolarjev, ko se bo v početku prihodnjega meseca vršil drugi narodni kongres SANSa. To bo potrebno, da bo podružnica poslala nekaj svojih zastopnikov na kongres, ki bo važen za naš skupen razvoj. Sleherni rojak in rojakinja, kateremu ni vseeno, kaka usoda zadene našo rojstno domov-vino, naj prispeva po svoji moči mesečno. Malo se zahteva od vas, v primeri z žrtvami vaših krvnih sobratov v domovini, ki se bore že preko treh let za svobodo in združitev Slovencev v demokratični federativni državi Jugoslaviji. Naša prihodnja seja se vrši dne 23. junija. Želim, da se te seje vsi društveni zastopniki in ostali, kateri se zanimate za to gibanje, in ste člani SANSa, vdeležite. Vsak član, ki je v po-setu, ima pravico do vdeležbe sej. Torej pridite vsi in vse na prihodnpo sejo, katera je važna. Čas se giblje dalje, in je bližje m bližje do morebitne rešitve trpljenja in suženjstva tega trpečega ljudstva. Ne ozirajte se na propagando, katera prihaja od raznih monarhistov, al' Fotičev. Ali pa tudi iz rimske kovačnice, kateri žal, da so pri-sedli tudi nekateri naši duhovniki, kateri so v prvi vrsti pozvani stati v tej resni uri ob strani naroda. Dalje prosim, da tudi društva, katera so včlaajejia pri tej podružnici, da razpravljate med drugim, glede usode našega naroda. Zastopnikov dolžnost je, da podajo poročilo na vaših sejah. Društva, pa katera ste danes več ali manj še mlačna napram temu vprašanju, pridružite Se akciji SANSa, in poskušajte, da tudi vaše diuštvo doprinese svoj delež v prid narodne rešitve. Podružnica se pripravlja za večjo prireditev enkrat v jeseni, naj si bo z ljudskim shodom, ali z kakim primernim programom. Malo več akcije, in življenja med nami bi bilo zaželji-vo. Ne zahteva se od vas kakih pretiranih žrtev. Ne prepustite vse delo le mali skupini. Dolžnost je slehernega, kateri čuti kot Slovenec, da sodeluje in prispeva vsak po svoji moči. Naj bo tudi vaše ime med prispevatelji. Za podružnico št. 48 SANS, J. F. Durn, tajnik. je tajnica društva št. 162 Ameriške bratske zveze. S pismom je poslala tudi $100.00 za JPO,SS in $50.00 za SANS. Društveni člani in članice so priredili zabavo v korist obeh narodnih akcij. To je posnemanja vredno. Vsako slovensko društvo v Ameriki bi moralo storiti isto. Hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki je količkaj pripomogel k tako dobremu uspehu. Pred menoj leži tudi pismo iz Los Angeles, Calif. Piše ga 2%' vedna Slovenka, Mrs. Mary StU' cin, katero že poznamo po preJ' šnjih prispevkih. S pismom J® poslala deset dolarjev za pomožno akcijo. Hvala! Tako je! Ne zavedajo se vsi Slovenci in Slovenke v Amerik*' kako potrebna in času primerna je naša pomožna akcija, tod& imamo še usmiljena srca, ki rada darujejo. Čas hiti. Treba bo pohiteti, da nas čas ne dohiti. Zmagoslavn® zarje prave in svetle svobode ze vstajajo za naš narod v domovim- Na moji pisalni mizi je tudi Janko N. Rogelj: Poročilo o pomožni akciji Glavni blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, Mr. Leo Jurjovec, mi sporoča, da so v mesecu maju 1944 poslali denarne prispevke sledeči: John Vitez, tajnik lokalnega odbora št. 29, Barton, Ohio, vsoto $110.37; poslano po Glasu Naroda, $6.50; Joseph F. Dum, tajnik lokalnega odbora št. 35, Cleveland, Ohio, vsoto $1,000.00; Albert Kahlenberg, Los Angeles, $2.00; Mrs. Rose Sajovic, Chicago, 111., $10.00, in John Kerzis-nik, Kemmerer, Wyo., $13.00. Hvala vsem, ki so prispevali. Dne 1. junija je bilo v blagajni JPO,SS $72,573.81. Stroški v treh letih znašajo le $79.50. Ko pišem to poročilo, leži na moji pisalni mizi pismo iz En-umclawa. Wash. Pisala ga je v slovenščini turo jena ameriška Slovenka, sestra Mary Balint, ki pismo iz domovine od članov ku' turne skupine desete udarne Ljubljanske brigade. Iz tega P'' sma vam zapišem samo dva stavka : "Res je, naš narod jc ves ^ čas pretrpel nečloveške muke m napore, a pretrpel jih je ponosno in molče. Kajti naš narod vt. Preveč imamo sinov kremenit'^ in zdravih, doma in v tujini, da b* mogli biti v svojem pravične* boju poraženi." V domovini mislijo na naS našo pomoč. Ali jih bomo razočarali in zavrgli v največjem f'' žičnem in duševnem boju? Ce s® zanima za usodo Slovenije turo-jena ameriška Slovenka, Mary Balint, ki vodi in sodeluje z rojaki, kateri so prišli iz movine, potem je pač, dolžnos nas vseh, da pomagamo in lamo. Slovenska sekcija Jugoslova" skega pomožnega odbora priP^' da desetim slovenskim podpp^ nim organizacijam v Amerik'-Glavni odborniki teh organiza^J vodijo to pomožno akcijo. Ali ni dolžnost vsakega glavnega " , bornika in odbornice, da nekaJ stori za JPO,SS ? Ali ni tako reS • Ni dovolj, da je samo nekaj el^ nov in članic glavnih odborov a tivnih; pomagati bi morali vsii ker to je naša skupna ustanov Končno pa je to resna zadcva vsakega Slovenca in Slovenke Ameriki, neoziraje se na njeS® stan in poklic. Posebno pa J® zadeva izobraženih ljudi, kateri dolžnost je, da narod budijo i učijo o prihajajočih potrebah n®^ šega naroda onkraj morja. C® ti ne zanimajo, kako morete pi"' čakovati od ljudi, ki nimajo teg razgleda. Koliko dolarjev imajo dan®^ naši ljudje, ki so namenjeni^ možnemu odboru, toda jih ne vpraša, da bi dali. , ; Lokalni' odbori JPO,SS, s® je čas, da greste zopet d®^^ Skličite sestanke, organiziraj^, skupine ljudi, ki bodo šli rat denarne prispevke: Odn do hiše, od trgovine do trgo^"^^^ od pisarne do pisarn?, od tova^^ ne do tovarne, vsepovsod, kj®"" ljudje, ki so pripravljeni ..g Če ne boste vprašali, ne dobili: dolarji sami ne bodo 1® v vaše roke. To je moj nasvet, a zdaj ^ pa vi priliko, da spregovori dejanji. BUY MORE THAN Podprimo borbo kraciju in svobodo vojnih bondov in znamk! Amerilte tupf"' sveta 1 vojno- 16. junija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3- Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) III Judita se je oblekla in požvižgala Petru. Pes je veselo priskak-^jal k njej, nakar je počasi odko-''akala proti domu. Stopala je mi-severnih pašnikov, kjer je "ftel Kaleb med molznimi kra-^ami tudi nekaj mladih bikov. Naslonila se je na ograjo in je opazovala dva rejena junca, ki ®ta se Slikala po travi in se razposajeno trkala s čeli, kjer so ju ocividno pričeli srbeti pravkar poganjajoči rožički. Opazila je, sta se razvila, odkar ju je Zadnjikrat gledala. Koščeno, be-d&8to obličje se jima je utrdilo, ^oki so jima postali težji, nader Sladkejši, bolj beli in debelejši, ^^leb jima bo kmalu dal obro-skozi nos in ko bodo udušili •^JUno besno razposajenost, bosta opotela in postala grda. Lepi ži-^3li sta in bosta nedvomno vr-S^a Kalebu lepo vsotico od kake-Sa Islandca. Ko ju je Linda gle-je občutila čuden notranji l^ernir. Okrenila se je, da bi šla, •i se je hudovala sama nad seboj, so jo mlade živali tako dolgo Zamudile. Toda neka radovednost, ki se je ni mogla otresti, jo j voriti kakor slučajno o drugih I stvareh, se je obrnil k Juditi in dejal: "Judita, jutri lahko rabiš na vzhodnem vrtu novo brano." "Ely ne more iti z Martinom, ko jo boli. noga," je opomnila Judita. , "Menda zato ne, Judita, ker pride Sven Sandbo iz Nykerka. Ha, ha! Zdaj sem te ujel!" Kaleb se je prešerno zakrohotal in si potegnil z roko preko brkov. Oči so se mu svetile od odkrite škodoželjnosti. Kako ga je veselilo uganjati burke z dekletoma in njunimi ljubavnimi zadevami! "Premlada si, Judita, da bi frčala ! Nedavno sem opazil to. Vi tudi, kajne, gospodična Archer?" Linda se je nasmehljala Juditi, ki je razburjeno poskočila. Kaleb jo je z naslado opazoval. "Mati, bojim se, da se Judita ne bi spozabila." Okrenil se je, se skoraj neslišno zahehetal in stopil zopet ven, da bi nekaj pregledal. "Oh, Judita, saj veš, kaj pomeni to!" je zašepetala Ela, da je Linda ne bi slišala. "Za božjo voljo, čemu se ne premaguješ?" Ali J[udita je sedela nemo in mrko pri oknu in strmela v somrak. Cez nekaj časa je vstala in | gnala bike v Nykrek, zapomnite , ji je branil, da bi potožila. Ce je jasiiiti, kako si je mogel kupiti si," je zaklical za njimi. j mogla prenašati zaradi Amalije | Bjorn v tem letnem času tri či- jY , Ela, je mogla tudi ona. stokrvneJerseyske krave od "po- Vsa družina z Lindo vred ka-' ®ta odgnala bi- gana" Klovacza, ki ni niti pri- teri je bilo to nasilje čisto novo,padal cerkveni občini. Kaleb je je bila ob polšestih pri zajtrku. od njiju. | opazil v čredi nova živinčeta in To zgodnje vstajanje je bilo, i Stekla je ven in gledala, ko sta I jih je takoj spoznal, rekel Bjorn. Oči so mu begale nekod po poti; Kaleb se je ponovno zasmejal in se zamišljeno zamajal na petah. Bjorn je sedel na voz in oddrdral naravnost proti Yellow Postu, priganjajoč z bičem konja. (Nadaljevanje ) da se tako izrazimo, nekam pri- i P^l^goma izginila na cesti; Mar-1 Po seji je naglo stopil za hr-siljeno: človek je moral betBjorhu.kijeodvezovalkonje nočeš gledati plaho8vitanje.Svi.l^°''^.'^'^^"'=^''^(:'^^^^jG=ede. na privezovališču. I I o 1^*1 o V»<^ * W% r-v ^ ^ 1 y #—X *rt «r • »a*. -~ ~___ 1 . _ ■ _ _ tWo se je, kakor da bi se odpiral velikanski cvet na robu nebesnega svoda. Zemlja je bila jasna in temna, kakor da bi jo človek gledal skozi modro steklo. Prvikrat se je tedaj zavedel, da stoji na obli, ki se suče ritmično skozi svetovni prostor. To je bil čas kristalnočistih zaznav. Toda zajtrkovanje je bilo dolgočasno opravilo. Ela je bila bleda od bolečine na nogi in Amali- I la nenaravno trdo. Kaleb Gare je šel z doma k seji cerkvene občine v Yellow Postu. Kakor vidim, imaš nekaj novih krav," je dejal in potrepljal mladega moža po rami. Bjorn ji sta trgali srce materinska skrb zaradi tega, ker je malce sumni- Cetudi mu je to prikrajševalo ! se je zdrznil, Kqjeb se je zasme- ^ čas za lastne zadeve, ga je ven- Hal. j darle veselilo, da je zaupnik cer-! "Daa, tako je,." je odvrnil kve, kakor je zaupnik šole. To j Bjorn.' veselje je izviralo predvsem iz j "Si jih kupil na postaji ?" njegove čuječnosti, da se nobe-1 , i den od ostalih varuhov cerkve-! ^aak. Od Klovacza. On po-1 nega premoženja ne bi okoristil j ' preden odide," je j s tem denarjem. j Tisti dan pa je šel k seji zlasti: in zavest ženske podvrženosti. Kaleb in Martin sta se razgovar-jala o prodaji živine; niti z besedico nista omenila Juditinega bika, dasi je Martin sklenil skr- čil Bjorna Aronsona, ki je bil blagajnik cerkvenega imetja. Skoraj med vso sejo je opazoval mlajšega brata Rusija Aronsona, dasi so bili vsi zborovalci PrijateFs Lekarna ST. CL-^IR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom beti za to, da bo namesto pro- j trdno prepričani, da je denar, ki« danega dobila drugega. | go ga zaupali Bjornu, varno shra-' Ko je Judita izpila čašo kave, j "j®" ^ trdni blagajni na Aronso-je planila ven in pričela kidati i mogel po- gnoj na voz. Roke so ji bile sicer hes FANTJE IN MOŽJE! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St. Še otekle in ranjene, toda ponos m FAT WASTED Jutri živino z Martinom," je re-'a Judita sočutno. "Tvoja noga kakor od bramorja izjedena." 'Upam, da bo do jutri popol-IjOftia zdrava," je odvrnila Ela. hoče, da grem." "Hu!" jo je zavrnila Judita. Torej bi šla celo s hoduljami!" "Tiho, deklini!" je prosila ^%alija. "Ne delajta nam še ka-® nove neprilike nocoj. Za en pač zadostuje kobila." je obvladovala še dlie oa^a Oh ! ^ kab- "'J®'^^sa- Oh, pomagati Amaliji pri- ^ako8:lovita sta postala pri svo-jp^^^lj^ti večerjo. . "Oh, da bi pač za spremembo ■ Judita je začula Karlija, ki je j danes ali jutri nehali jesti," je jezdeč drobil suhljad v hosti in j vzdihnila Amalija. "Tako je dol-'ical živino. Stekla je domov s j gočasnc." za svojimi petami. j Kaleb sploh ni prišel k večer- Ela si je baš obvezovala nogo, i jj. vsi, celo Linda, so vedeli, kaj o _je stopila Judita v hišo. j to pomeni. Ko bodo odšli otroci Ela, saj bom lahko jaz gnala spat, ga bodo slišali, kako bo z nizkim glasom govoril z Amalijo, in drugo jutro bo imela mati temne kolobarje okoli oči. Med večerjo je Ela gledala Judito preko mize z očitanjem, ki je mlajši deklici že postalo nevšečno. Judita je naglo použila svojo večerjo in odšla po stopnicah. Kaleb se je vrnil v hišo, kar je pomenilo, da je čas iti spat. : Govoril je sicer prijazno, toda , _ ! Amalija je videla, kaj se skriva ; J kljub temu si je prizadevala ] pod njegovo prijaznostjo. Otroci ko je prišel Kaleb iz hle-1 in Linda so odšli na podstrešje, še enkrat, da bi dokazala Eli' um ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure ^ Parkwood Home Furnishings ■ 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrotat Domael mali oglasnik *SS3«83a«30Saa8S£3S3KSSXX3C3e*^^ AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. ['opravimo vaš ;ivto in prc-bai^vamo, da bo kot nov. Popravljamo body in foudcr-je. — Welding'! J. rOZNIK — M. ŽELODEC Gl^enville 3830 jj . ------ Kaleb je bil ura, ki je kazala dru- ^ ipravljenost, iti namesto nje. žini čas spanja, vstajanja, uživa- Giteljica, ki je delala za svojo nja hrane in kretanja. Wsaino mizo na drugem koncu ! "jutri morate biti ob petih vsi ,7^, je od strani opazovala Ka- j na nogah. Ela in Martin bosta Prepričana je bila, da se •eba None of the 500,000,000 pounds of kitchen fat« the Department of Agriculture estimates are wasted every year trickle down singing star Benay Venuta's drain. She skim# every soup kettle, scrapes every plate and pan In her Park Avenue apartment. For Benay, who has traveled 100,000 miles entertaining troops, knows the Importance of fat salvage In the manufacture of battlefield medicines, munitions and essential civilian needs. GOSTILNA 3E%%%%%3k%%X%%3aOtX%KKK%%%%%' Frank Mihčič Cafe ELVKIA AUTO REPAIR AND WELDING Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6cS15— 31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnicii l'UOOA.IAIVI<) Tum NOVE WILLIS AVTOMOBILE IN TKtJKE Kaleb delal, da ni slišal Ju in res je bilo tako. %e. leb ki 'gz nekaj časa je odvrnil Ka- oči od gospodarskega lista, Ba je čital, in je glasno pokli- Amalijo, ki je bila v kuhi-: Ji. j . Danes sem zvedel, da pride! /^tri Sven Sandbo s postaje," je i rekel. I . Judita je pri priči zardela. Ela ! JG pogledala. Obema, kakor MONCRIEF FORNEZ GESLO ZA TOPLOTNO UDOBNOST PREKO 50 LET Obiščite MONCRIEF prodajalca The Henry Furnace Co. Medina, Ohio i:E 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE PRIGRIZEK ENdicott 9359 IN m Jo tudi učiteljici, je bilo jasno, da