i, praSf*°v b»sd dmly su»d»y» eJ^>t Saturday» ^ Holiday». PROSVETA (MAŠILO ■ i ■ ■■ ii MO ■■tiff Jmmtt It. IMS, M tkt pmIhiKIn u4> th» AM of Cotur— ur MmU I. 1ST». Ur»d nitki in o pravniški pro»U>rlt 8667 8. Lawndala A v». Offic» of Publication: 8667 South Lawndale Ave. ToUphono, leckwall 4904 1 __o, DL, ponddjek, 6, febraarja (Feb. 6), 1933. ICSySySrSK'at »padal rata od podtago provldak ftr tosSöTTlBrAc^rfOct. 8, 1917, authorlaad on Jnn» 14, 1818. Subscription |6.Q0 gxEV.—NUMBER 25 ■ Komentarji k dnevnim ¿ogodkam i» —apinswv r i bi Dolii na svojih hrbtih amtSlko " K ka na Triglav, bi jo prej r *\m kot oa jo moderni- r^kolu^ivpmtn^in,! * l ie stara približno 160 .¿"dnileSa komaj dvajaeti amendment ali popnjvek Dvajseti amendment, ki je Dii r ratificiran, pno polit^o starlno i« dobe onjske poŠte, ki jo baš idaj Liivljamo zadnjikrat. To J« CrkBesaion-alikon^ tedanje kruljavih rac po volitvah in čakanje novega pred-«ednika štiri mesece na nptop ¡vaje službe. Ta smešnoat je .daj odpravljena. V bodoča nastopita novi kongres in predsednik dobra dva meseca po volit-nh. In zakaj dva meseca? Ah ne more poražena oficiožnost «kidati iz Washington* v enem peiecu ali dveh tednih? Toda pomislimo, da se je senator Nor» m boril celih deset let—in koliko drugih je bilo pred njim!--predno je to absurdno medvlad-ikrčrl na dva meseca. In po 150 letih! . . To je samo eden dokaz, kako počasi deluje politična evolucija Ameriki. Vedno je Sto let od-tad za ekonomskim razvojem. Politična evolucija pa je evolucija ljudskega mišljenja. Večina Američanov Se danes misli v terminih in slikah is 18. stoletja, nekateri pa celo iz 15. in 10. stp-letja. Stare vraže in bajke, »tg-re tisočletja, imajo Se danea sa ¿itto resnico in v imenu teh vraž ln bajk se puste strahovito isko-riščati. Kar je pri izbolj&SfT tov 12. maica. Vlada nadaljuje s terorističnimi ukrepi. V dveh dneh je ustavila 80 delavskih čaaopisov, 20 komunističnih in deset socialističnih. Vsi volilni shodi in demonstracije delavskih strank na prostem ao prepovedani Berlin, 4. febr. — Železna pest Hitlerjeve vlade je včeraj uda- «u m uiia i»» ^"" Hitlerjeve vuui« j« vucr»j svetla točka iz morja kapitall- rlia po glavnem organu sopiall stične mlzerije. [stične stranke "Vonvaertsu." Če bo kongres predlogo pre- jel v tem zasedanju, jo bo Hoover najbrž vetiral, ker ji nasprotuje v principu in v detajlih. Govorice pa krožijo, da ji je naklonjen novi predsednik Roosevelt. Uprava tega fonda bi bila v rokah treh oseb; dve izmed teh morata biti izvetbana dobro-tvorna delavca. Prvotno je predloga določala, da upravi tega ¿klada načeluje direktorica otro- List je bU zaplenjen in ustav ljen za tri dni, ko je objavil vo-lilnl apel na delavatvo Nemčije, naj složno glasuje 5. marca proti profesionalnim patriotom i» za socializacijo veleposeetev t«r težkih industrij. 8 tem je Hitler pokazal, da ne bo dal socialistom kakor komur nistom svobodne volilne agitacU je. Med tem ae nadaljujejo krvavi poboji med fašisti in komu- «(klada načeluje direktorica otro- nigti ln število mrtvih, odkar je škega biroja, v odboru pa je bila Hitler na vlade, je narasle ta točka spremenjena v toliko, na trideset. Najhujši izgredi ao da bo uprava "noodviaaa.fp 40 odstotkov od predlagane vsote ali JPO v Poreaju ln Poi^u., Jkm sta t Wžko I bila tudi dva socialista tejßko ra San Francisco, Cal. — (FP) — V legteiaturi te države so bili predloženi dodatki, pet po številu za amendiranje kazenskega zakonika, ki v sličnih slučajih kot je Moonejrjev zabranjuje ponovno obravnavo neglede na novo evidenco, ki ee po obsodbi nabere v prilog obsojencu. Amend-mente je predložil poslanec Charles W. Dempster iz Los An-gelesa. Kalifornijski zakon je sličen zakonu driave Maasachusetts, ki je zabranjeval ponovno obravnavo Saccu in Vanzettiju. Kadar je proces zaključen ln obsodba izrečena, je vse končano v očeh postave ne glede na dej-atvo, da se lahko pozneje nabere gora nove evidence, ki poka-zuje obsojenca nedolžnim. Zakon s tem zadosti "justici," ne pa pravičnosti. Dempeterjevl a-mendmenti imajo namen odpraviti ta anahronlzem. , Od Mooneyjevega procesa se je nagrmadilo toliko nove evidence, kl jasno pokasuje, da je omrežen, ampak po kazenskem zakoniku ne more dobiti nove obravnave na podlagi originalnih obtožnic. Vae take slučaje zakon prepušča državnemu vrhovnemu sodišču, governerju in pomiloatitvenemu odboru. Val ti trlbunall pa ao v Mooneyje-vem slučaju odpovedali. Ker je proti njemu ie vedno buril senat Senatni reditelj suspendiran g* I ■radi članka, v katerem piše, I da so "krukl" v senatu Washington, D. C. — Senatna zbornica je imela v petek opraviti s «nagacinom "New Outlook," čigar urednik je demokrat akl vodja Al Smith. V tej reviji je senatni reditelj David S. Barry objavil članek, v katerem trdi, da so v senatu "kruki" Diia luui uv» iver j« pruu uj«»»« " njena v spopadu s fašisti. < naperjena neka obtožnica Izza rs«».^m» v.»—,«... — t----—. Llebknechtov dom v Berlinu, I «mrctevalnega procesa, je v te- prebivalstva, ostalih «0 procen-1 glavni gtan komunistične atran-1 ku akcija, da ae to obtožnico tov pa po potrebah. Predno pa bi je poUdja okupirala; prav mme 8 police in Mooneyju da bila posamezna država upravi- * k ip noliciia zasegla ostala nAVa obravnava. Prelimlnarn PLAČO »nam Program aa protekcljo delavk ln nedoraslih ao ksdelall zastopniki delavstva In driavnih de-partmentov pod vodstvom miss Perkins I Boston. — (FP) — Pet ln tri-trdi. da ao v senatu "*ru*i . ¿^ ' y m drUv. in "graftarji," ki prodajajo »^l^^^h departmentov je je glasove. naslovilo na govemsrje ln za- Senatorj so bill slhiottW e- ^ ^ ^ ^lucl- nl intakoj •^vallT^iteUa ™ * protekcijo delavk in ni odaek. Barry pa je v^raja , t0|M|M drUve Massachu- d. je piaal ranico, nalur je bU ^^necUcut, Maryland, suspendiran od alužbe Inuve^ N • Hmipth{r.t New Jersey, na je bila preiekava. Senator Yorkfohi0| Pennsylvania Walsh iz Montane je tudi zagro- ««J 1¡^J zli reditelju fSSm program je bil i* kriminalnega obrekovanja. Brd nafielatvom newyor- je lem tudi na Smltha, ki je ob-1 ^^ d€lavtk# komlsarke mlsa Frances Perklnsove. Vsebuje zahteve sa minimalno stan-dardlzlranje proUkUvne zakonodaje za iemfce in otroke v industrijah. OUvne točke ao: Ob- ___.vezna minimalna plača, odpra- V januarju 1.1 309 bank zaprlo! Va nočnega dela sa ienske ln o-vrata troke, prepoved olroikega dela - « , x pod 14. letom starosti laven šol- Waahlngton, D. C. — V letu ikegft čftM in pr|gUno oblskova-1082 je v Združenih <*ržavahlje ^ propadlo 14Ö6 bank. Prlgadetlh - je bilo 44 držav. Santo »Irl dr- . žave ao, v katerih ni bilo nobe- V KiRitf MMN MVS" nega bančnega poloma v prejšnjem letu; te driave so Maine, New Hempahire, Vermont in Rhode laland, vae na vshodu. Tako poroča odbor federslnsg* rezervnega finančnega aistema. Skupna vsota vlog v vseh propadlih bankah znaša f7*0,42«,-OOOr4 V letu 1981 je propadle javil senzacionalni članek. MoroBiMo Aserlkl lata 18» čena do svoje kvote, osnutek zahteva, da je upravičena do nje le tedaj, ko Iz svojih virov potroši ali je potrošila enako vsoto. Te pol milijarde bi ne bilo posojilo državam kot v slučaju sedanjih transakcij s rskonstruk-eljsko finančno korporacijo. Bil bi to direkten prispevek zvezne vlade za nasičevanje žrtev sedanje katastrofe. Vsled tega se pričakuje, da ji bo stara garda obeh strank nasprotovala z vsemi silami kot pred letom in pol, ko je La Follette predložil sličen osnutek. Proti predlogi je možen celo fUibuster s strani Goreja iz Oklahome, Walsha iz Massachuaettsa, Reeda iz Penne in drugih reakcionarjev, ki so komunistična središča v Prusiji. Monakovo, Bavarska, 4. febr. — Alban Schachleiter, katoliški menih benediktinskega reda, ee mora zagovarjati pred mona-kovskim škofom zaradi članica, ki ga je objavil v tukajšnjem fašističnem glasilu 'Voelkischer Beobachter." V tem članku piše menih, da so načela Hitlerjeve stranke popolnoma v soglasju a krščanstvom. Na drugi strani je menihov članek v direktnem nasprotju s psstlrskim listom katoliškega škofa v Uncu, kl je razglaail, da je Hitlerjeva atran-ka materialistična ln nekr«en- «ka. . «' , Moskva, 4. febr. -r- Tukajšnja Pravda, glasilo rurtce komunl- Konferenca državnih kov se iajalovtta. Bode mor aH tekati ns amendiranje ^ Ottawa. — Gibanje ______________________r _____.j«i«Ploš- OOOr V letu 1091 je propadlo no ^vardU^ijs proti bre6poeel-2298 bank in skupna vsota vlog noctl j# v Kanadi dobilo nov u- darec, ker ae js rasbiU konfe- in aruKin ^ rravaa, k«»«»"" «— zakrknjeni nasprotniki pomož- gtiine stranke, je slino napadla • If__I____I __1______UJj. I« /> M IIAr. Ali bo res, kakor pravijo naj-peKimisti, da ne bomo v Ameriki nikdar imeli moderne, J[«ne in reanično demokratične «•ve, dokler se od sta«»8 «sekamo s sekiro? • • • BuV,: • !mro1:Pe?,e • (kl federilne rtoHnlce K" nolt) v utetku Dohodki od Uh dolinic, obn-'10 d»v(n«m zakonu izvu- «>»vf.nj«. To M pravi, MnTku V°h0dk0v nl "•'"'ku TOtnic pl«f,ti —ft-i. ^'^ki inaiaJoU-»• Jon, dolarjev in vUa. J.1 r J« Uko Mumiu. da n« akcij« za brezpoielne. V Rvminiji kipi Obsedno stanje razglašeno Bukarešta, 4. febr. — Rumun-kka vlada, kateri načeluje Vaj-da-Vojvod, je včeraj doblU od zbornice pooblastilo, da lahko vsak čas razglasi obsedno stan je. Položaj v Rumunijl je zelo kritičen zaradi nemirov v oljnem okrožju Pleštlja in fašističnih izgredov med dijaki na bukare-ški univerzi. Vlada dolži, da ao komunisti iazvali nemire v oljnem okolišu. Cez 15,000 žandar-jev in^vojakov je bilo poslanih v Plešti, ko ao razkačeni deUvcl okupirali admlnistrscijsko poslopje rumunSko-smeriške oljne družbe. Več ko »00 delavcev je bilo aretiranih. Hitlerjevo vlado in jedko se norčuje iz Hitlerjevega štiriletnega načrta. Pravda piše, da je Hitlerjev namen pognati nemške komuniete pod zemljo ln o živi ti lcajzersko junkerstvo ln u-trdltl kapitalistično nadvlado v Nemčiji. Anglija ponuja Ameriki lOc na dolar London, 4. febr. — Tu poročajo, da bo angleška delegacija na ameriški konferenci za revizijo vojnih dolgov zaHUvala. nova obravnava. Prelimlnarn argumenti za to proceduro se bodo vrtlll dne 11, februarja. Moo-rteyja bosta zastopala odvetni ka Frank P. Walsh iz New Yor ka in Leo Gallagher. Ce mu bo dovoljena nova obravnava, še ne pomeni, da se bo sukala okrog vprašanja krivde ali nekrivde glede bombne eksplozije 1. 1916. Zagovorniki pa vsekakor upajo, da bo to vprašanje prišlo v o- V Interesu njegove osvoboditve se bo v Chicagu vršil dne 80. aprila do 2. maja splošni de-avski kongres. Sklicuje ga Moo-neyjev livarski obrambni odbor. Mooney je član livanfee unije ln je bil njen organizator, kakor tudi drugih unij. Rudaraiui konferenca Izjalovljena Springfield, 111. — Prizadeva-nje governerja Homerja, da pomiri rudarje dveh unij v okraju Christian, je bilo brez uspeha. Zadnji sestanek v soboto se Je zaključil brez kakega rezultata in zastopniki progreslv ne unije so izjavili, da v ponde ljek obnovijo piketlranje. ----a Je bila $1,«91,510,000. ___ _________ Sedemlnsedemdeset od6totkov I rtnoA pP0Vinčnih in federalnih propadlih bank nI bilo jf fede- L^topnikov, kl je imela premo-ralnem rezervnem sistema. gtltl ustavne aapraks, kl zabra-vetnajst odstotkov je bilo narod- nju)tj0 zvezno zavarovanje, do-nlh bank, vae ostale pa državne kJer nl im#ndlrana vsUvs ali se banke in v veliki večini mznjše I pr0vlB0a odpovedo nekaterim institucije. Naj vsč polomov je privlca|n# bilo na vzhodu in v centralnih Konferenca js bila Sklicana, državah. > ^^ da ae pride do slednjega apora»- Chicago. — V Januariu l»88 umtf da province dovole zvezni e v Združenih državah propad- l|ad| „aiconltev tega zavarovs-o 209 bank, I nja aa vso deželo. Do toga pa nl J i, province so blls pripravljene ee Zagreb, 2. febr.^-Dr. Vladko^^ uko fvanlm -itato Maček, naslednik Štefana ali drUvnlm pravicam ča v vodstvu hrvatske kmeUks|f ot[rrm nA to zakonodajo, ne pa Quebec in Ontario, kl »ta najstarejši ln obenem najkon-servativnejšl državi v Kanadi. Delavstvo ni bilo povabljeno na konferenco, dssl je insietlra-lo na to. Gibanje sa to zavarovanje je v Kanadi Uko močno, da je »vezna vlada pristala na uzakonitev, če ji province dajo da vlada Združenih držav vzame le deset centov na dolar od svojih evropskih dolžnikov. stranke, js bil te dni aretiran ln odpeljsn v Srbijo. Kakor dr. Korošec, slovenski duhoven In vodjs «lovenske ljudske Btranke, tako tudi dr. Maček zahteva jugoslovansko federseljo. Turčija izključuje tujerodne trgovce si nočejo znlžst! plač , Wasbington, N. C. Nlžjs kongresne zbornica je v soboto zavrgla predlog, da ae članom zbornice zniža letna plača z $10,000 na »9000. daja davka proste vrednostne papirje In s temi vsbl bogatine, da jtti pokupijo ia uidejo dsvku —nato pa stoka, da Ima deficit In ne more dobiti dovolj dohodkov za "balanclranje budgeta. Se razume, zakaj ae. ^ uzakonitev, če ji province daj< Istanbul, 4. febr. — Do 16. tvtoriteto. Zsvirovanje bi bi- junJjs 1.1. morajo vsi G Al, Ita- ^ koutrlbucljsko, kar pomeni, Hjsni, Perzl, Armenci ln ostali ^ w v prispevali podjet- tujci zapreti svoje trgovinei v niw df4j|Vg ln delavstvo—sllč- Carlgradu In drugih t"rtkl,h no ko v Anfffljl. mestih. Na tisoče tujcev je pri- Ta |n -p|0h vsa socialna za-zadetih. Novi zskon določa, d* konodaja ima sllčne zapreke tu-eela vrsto speclflclrsnlh trgo- d| v državah — za- vln, obrti ln profsslj mora hiti 1 ^i^ia konstltuclja, kl vsše kon-odslej Is v turških rokah. I^u roke. V Kanadi se bodo sedaj vrgli na agitacijo za a-mendirsnje ustave. Te zastarele Ustave, kl so oblečene v «sUzno srsjco, so nsjve-čja zapreka za naraven rsavoj nekdaj naprednih, danss pa kon-ssrvatlvnlh republik, kot sta A-mertka In Kanada. Za am«tdl- y ranje zvezne ttstove je posebno okorna In počasna procedura v Združenih držsvsh, kjer navad-no vzame več let za sprejetje novega dodatka. DanaAnje razmere pa zahtevajo elastično ustavo, kl omogoča splošno zakonodajo za vso deželo, B*sftnclsasr Hssdtao sklenil mir Managua, Niksrsgvs, 4. febr. — Augustino Ssndlno, kl Je vodil vstajo proti vladi od leta 1926, se Je pomiril Obiskal je predsednika gacaao In razšla sta ae kot prljstolja. Priser I» ftpsslje. PROSVETA THE BNIJCiHTKNlIKNT GLASILO I» LASTNIMA iu>vbhms NASODNS mt mmd rourosNB jsonots bf i* |i«ru/btM: M UntUm. drtmr» itov CH> ««.> trn Sm«*> HM «- •• ** krt«. tl.M m totrt tau; M Cfck^ro I. CUf r u m «rio I*». »1» M« l*Ui M S^JIHHUNI r*L~i i« InMf« CMM*»I CkUac» MU) C MOT IIA» |wr r«, f«r*i»o «watoto NS par >«w. Cm wtu»t po a» M milj» Ad~rtt»im* rutm M \SflNMMMHBaW»' Mrl*. »lil m* b. MurMl NMW. U U/ I- -tt » ItoUN«« PROSVETA ISI-N S«. LmmmdmU Ar... CM«^. I»«-^- MKMSEB OP THE FKUKSATICO PSSSS. Etat«* v M »rtaMr (DM. »1 ns». r*s M ■Mil. ilmmom Mr^RlM. pMMMTtU i* S M «.Uri. Domač drobiž j Glasovi iz naselbin Zanimiva bsietke Is rmfli krajev . Rojak umrl Gilbert, Mum. Tu je umrl John Gašperll, stur 65 let In dome is Mlake pri Komendi na Gorenjskem. Ujnrl Je zs srčno kapjo v bolnišnici v Evelethu. Ni bil član naše jednote. V starem kraju zapušča družino. Stavka v Mlchlganu Monroe, Mich.—-Dne 1. febr. je v tukajšnji železarski tovarni zastavkalo okrog 900 delavcev, ko jim je družba hotela znižati mezdo za dvajset odstotkov. Smrtna koaa v Clevelandu Cleveland.—Umrla Je Mary Knafelc, roj. Kern, stara 26 let ln doma is Pittaburgha»., Bila je članica društva štrM2 SNPJ. Zapušča mota, starse tin več bratov in sester. - "T Dslje Je umrla Mary Cerne, roj. Ložar, stara 46 fyt ln doma Iz Dol pri Beričevem. V Ameriki Je bila 26 let. Zapušča mota, tri sinove In hčer. Odšli v stari kraj Cleveland.—Na obisk v Jugoslavijo so odpotovali Ferdinand Jazbec, Louis Podpadcc in Jakob Modle. Mlada graduatlnja Cleveland.—Angelina ftterk je najmlajša med 164 dijaki In dijakinjami, ki so dokončsle študije v East srednji šoli. Stara je komaj 16 let. Angelina Je hči Petra In Mary Sterk, ki sta Šivala 23 let v Calumetu, Mich., a pred sedmimi leti se je družina preselila v Cleveland. Nesreča Milwaukee.—Valentin Troger, «18 W. Pierce st., Je padel na ledenem tlaku In si slomli roko. Dva vloma prt rojakih Milwaukee.—Prod nekaj dnevi so neznani bandltje vlomili v izložbeno okno slovenskegs zlatarja Joe Grandllča In mu odnesli zs okrog |S00 zlatnine.— V Isti noči so roparji obiskali trgovino Franka Lustiks, toda našli so le pet dolarjev drobiža. Suhaške nadležnoet West AUls, Wis.—John Turk Je Imel v per mesecih že četrti obisk prohibičnlkov, ki bi gs radi na vsak način ujeli v mrežo. Dosegli niso nič. Turk sumi ne-katere "olje prijatelje,0 da mu delajo sitnosti s ovadbami. Umrl v Brooklynu Brooklyn, N. Y.—Anton Žagar, star 62 let, je umrl za le-lodčnim rakom. Zapušča družino. Skapln bolan Cleveland.—Anton Skapln, tajnik soc is l i stične tru kluba Št. 49 JSZ, leti bolan na svojem domu. Prijatelji In člani kluba so vsbtjenl, da ga obiščejo. PosVind študirajo socialistična predloge Hsrrisburg. Pa. — Delavski odsek drftavske sbornlce je na svoji seji odglasovsl, ds imajo člani odseka 14 dni čase za štu-dirsnje dveh socialističnih pred-log — ta skrajšanje delovnika na 30 ur In bretposelnostno sa-varovanje. Do tega Jih je prisilil socialistični poslanec Hoopee Is Read-Inga, ki je član odseka Predsednik jih js skuša) poriniti podod-seku, kjer bi bili predlogi pori-njeni na stran. Hoopee Je a argumenti prepričal večino, da sta obe vprašanji tako važni, da es morejo v predlogi poglobiti vsi člsni od«eka. A ksr sta bila do-ločena dva tedna. Sedaj in nekdaj Mllwaekse, Wls. — V koogre su, ki gs kontrolirajo demokra-tje, razpravljajo in delajo načrte, kako bi se zavrtelo induatrij* ako kolesje» da bi ublažlM bedo milijonov brezposelnih in da b: pomogli bankrotiranim farmarjem in malim trgovcem. Dose dsj še niso uspeli, ds bi kaj po magali. Le besede so jih, to J f vse. Vse mogoče in nemogoče načrte delajo, nihče pa se ne drz ne dotakniti glavnega vpraša nja. da bi obdavčili tisti sloj, ki danes poseduje ves denar in vse bogastvo in ki bi lahko plačal, da bi se ljudstvo oddahnilo, ker bi mu bilo odvzeto davčno breme. Toda bogatih se ne sme obdavčiti, plačati morajo revni delavci in kmetje. Ubogo ljudstvo pa čaka In čaka, med tem čakanjem pa bo šel kongres na počitnice in ostalo bo vse nerešeno» Vsakemu je lahko znano, da ss lahko vzame le tam, kjer j« in da ae da, kjer ni. Revnemu ljudstvu se ne more več vzeti, ker nič nima. Lahko pa se vzame tistim, ki imajo. Vlada Ima moč, da to stori, pa noče, ker vedno dela za Interese velekapi tale, kateremu služi. Vsled tega je dolžnost ljudstva, da si se mo pomaga, da samo vzame \ svoje roke svoje delavske probleme In interese. To lahko stori na U način, da postavi v posta vodaje svoje delavske zastopni ka, kateri bodo delali in akrbell za pravično deljenje bogaatva te dežele. Delavstvo bi labko že davno spoznalo, da nima od vla dajočega razreda ničesar priča kovati kot le mrve in miloščino ter batlne. Kdaj pride do spoznanja de lavstvo — vse zatirano delav atvo, ki Je v večini? Sociallstič na stranka ima najboljši delav ski program, katerega bi se mo« ral okleniti vsak delavee in de lavka. Edino potom tega progra ma Je možna trajna rešitev is mize rije, ki so jo povzročili vladajoči radi profitov. Prod uci nt se naj za rabo, za potrebo, ne pa za dobiček. Edino soc. stranka je smožna rešiti vprašanje pravične proisvodnje in delitve, ker Ima jasen program in zdrave smernice za vse delavstvo. Čimprej se bo delsvstvo oprijelo njenih nsčel, tem pre| se bodo odpravile depresije in gorja, k jih povsročs sedanji sistem, k je že preživel svojo dobo. Neka minnesotska poročeval ka pravi, da Je čltala v Prosvet očitek, čež, da delavci ne znamo voliti. Tudi Prosveta sama naa je enkrat oštela vsled tega. Poročevalka dalje pravi, da tudi če so socialisti zvoljenl, da ne pomaga, če pa ničesar ne store ka pitalistom. Ona misli na sluča, is leta 1916-16, Če se ne motim Naj povem, da dotična oseba, k jo je poeta v 11 klub št 22 In je tudi bila Isvoljena v urad, n Imela nikdar v sebi sociallatlč nih idej in najbrž jih tudi ni kdar ne bo imela. V klubu je dotična oseba bila le radi oeeb-ne koristi. Clm pa ae je sposnalo da se ne ravna po socialističnih načelih Ln klubovlh željah, dotična oseba bila izključena. Tudi sam sem glaaovsl sa njegovo izključitev. In kaj Je naredil U človek? Predlagal Je v mestnsm svetu, da se mestnim delavcem, ki so imeli $8 dnevne plače, zniža mezdo na $2 dnevno, kajti on da Je vedno trdil, da taka mezda sadoatujo. K sreči niso bili ostali mestni odborniki njegovsgs mišljsnjs ln me-sda Js ostala po staram. Take osebe pristopajo v stranko is osebnih koristi In pa zato, da potem IJudatvo isgubi zaupanje vspjo. Toda takega ttčka se kaj kmalu sposna In se tudi s njim pošteno obračuna, da ostane bresmočen vae življenje. Posebno sedaj socialistična stran ka strogo pasi, da ne vzame pod svojo streho takih Oeeb, kl so dvomljive. Znano mi Js. kako Je delal dotičnl * v mestnem svatu In ponoči Je sboroval s člani Jeklarskega trusta. pa menda ns v prid stavkarjev. Nskl provokator Js bil navidezno aretiran. Stavkarji so od policije sahUvall, da ae grlapusti. ker so mislili, da je na njihovi straaL M ga je Is Policija gs ni sprvs izpustils, pa je prišel ¿etični mestni uradnik in izposloval, da so ga takoj iz-pustili. Zunaj je bila velika mno žica stavkarjev, kl Je po tem dogodku na rame dvignila dotlč-nega uradnika in ga nosila po ulicah kot junaka, dasi je bil v resnici njihov sovražnik, ki se je znal v svoji pretkanosti hli-niti delavcem, delal pa je za družbo. Taki dogodki so seveda pogosti v stavkah in delavskih bojih. Priklatijo se v stranko taki tipi z namenom, da ji škodujejo. S tem pa ni rečeno, da je stranka slaba sli njena načela ali njeno članstvo. Glavno pa je, da se članstvo čuva takih ljudi, da ve koga sprejme v svoje vrste. Posebno se je treba paziti pred provokatorskimi kandidati, ki se utttiotapijo v stranko in si znajo pridobiti zaupanje članstva na razne načine. V Minneaoti je preoej zavednih slovenskih delavcev. Radi glaaujejo za soc. kandidata, če S, le isiajo. Leta 1920 .so žen-e prvič volile. Bil srfh r volil nem uradu. Prihajale so žene in volile. Vprašale so me, kako se voIL Drage volje sem jim poks-zal. Rekle so, da bodo volile "za tistega, ki je po nedolžnem v zaporu." To je bil pokojni Debs. Prikazal sem jim kako lh kaj, da bodo njihove glasovnice veljavne. V mestu Chisholmu, ki je takrat imelo nad dva tisoč glasov, je dobil Debs nekaj nad 260 glasov večine nad vsemi o-stalimi kandidati za predsedni-ks. To je bilo veselja v naprednih vrstah delavstva, reakcija pa se je bala, da so tudi vsa o-stala mesta tako glasvala In da je Debs izvoljen.—Joseplt Ule. čati za tiskamo. Potem seveda ni čuda, da Prosveta nima novcev, ker jo nasprotniki zatirajo. Tudi za prihodnjo konvencijo ponekod želijo, da bi bili izvoljeni taki delegati, kl jim je Pro-«veta trn v peti. Zato pa naj bo savedno članstvo vedno ns straži!—Nace Zlemberger. 1— ezijo, češ, da so volili socialt stične odbornike v mestni svet, ne dobe ps dela pri meatu od odbornikov. Zopet drugI Tedenakl pomenki Piney Fork, O.—Namenil aem se, da bom veak teden napišsl dopis sa prosveto, in to ob pon-deljkih, ker nimam nikakega dela, posebno ne, da bi čital, odkar je sobotna številka Prosvete u kinjena in drugače sa eno kolono na vsaki strani prikrajšada. Nihče ne pride v vas, da bi tn l kaj novega povsdal in da bi se s kom kaj pogovoril. V sedanjem kritičnem času potrebujemo več poduči j ivegs in zabavnega štlva. Zato pozivam članstvo oziroma naročnike, da Zahtevamo vsi skupaj Prosveto nazaj tako kot smo je imeli pred novim letom. Ce ni drugače, naj se naredi dolg v tiskarni In pa na stanarini. Ko se vrne z ogla prisperiteta In upelje tehnokra-cija, bomo vse povrnili ln plačali. Pittsburška konvencija je sklenila, da jednota ustanovi dnevnik in da imata uredništvo in tajništvo skupne urade, če to ni mogoče, pa naj jednota postavi lastno poslopje za urade. Tako se Je sgodilo. Ko je bilo poslopje dograjeno, sta se uredništvo ln upravništvo nastanili v njem, pa je takratni jednotin tajnik Proaveti sssolil $50 za najemnino mesečno. Ravnotako je bilo s tiskarno. Članatvo je a splošnim glasovanjem odglasovalo sa tiskarno in vsak član js plačal en dolar v ta namen, da bo s tem pomsga-no tudi Proeveti. Ko Je bila tlakama tukaj, so rekli črnogledi, da dnevnik Proeveta mora pla- ,, Is mojih zapiskov Milwaukee, Wie.—Koliko pro-štora se porabi v Prosveti za razprave glede dnevnika — koliko nepotrebnega pisanja. Stotine predlogov, sugestij, načrtov ln vendar je tako jasno, da se da problem pravilno in temeljito rešiti samo potom določbe, da poetane dnevnik obligaten za vsakega Člana. Oglasi, novi naročniki — vse to je lepo, toda v zadoetnl meri nedosegljivo. Številni oglasi pomenijo povečanje lista in s tem stroškov in — kdo jih bo čital? Našli se bodo naeprotnikl, da, toda te nasprotnike je treba prepričati, kaj pomeni za nas delavee naš dnevnik, kako nefa> rečeno dragocena in potrebna je za nas izobrazba. Treba jih je prepričat* — in dnevnik bo to izvršil zčasoma, da je baš aedaj neobhodno potrebno, da se delavstvo izobra zuje, uči ln vežba — aa bodoče boje — za boje, ki bodo prinesli nam ln našim otrokom boljšo bodočnost, srečo in svobodo. >./Časopisje je tista moč, ki tako izvrstno služI vladajočemu razredu, toda delavstvo to orožje zanemarja. Pritožujemo se, tarnamo in vzdihujemo, toda obenem zame-tujemo vse to, kar bi nas vodilo v boljšo bodočnost, kar bi v prvi vrsti služIlo našim delavskim in teresom, . Pojdimo med sotrpine delavce in učimo jih, da bodo spoznali resnico. Žrtvujmo se mi, ki smo že videli svetlobo in smo prišli do spoznanja ter učimo o-ne, ki še tavajo v temi in nezavednosti. Ne strašimo se nasprotnikov in malodušnih slabičev, posebno prfce onih, kateri naatopsjo direktno kot naši sovražniki pod raznimi krinkami Zavedajmo se, da se borimo ZŠ pravico in resnico, za interese zatiranih in vodimo v te j Zavesti boj odločno, kot junaki. , Spartak. vr Naše lokalne razmere Weet A Ilia, Več rojakov me je že vprašalo, če sem zmrznil, ker se ne oglasim več v Prosveti. Odgovarjam, da do danes še nisem. Ako bi bil "mislil" zmrzniti, bi bil med 6. in 20. decembrom lanskega leta, ko je toplomer kazal pod ničlo, dostikrat tudi do 20°. Vse drugače se nam je pa priroda smejala po božiču in ves mesec januar. Bilo je brez snega in vedno okrog 40° gorkote in celo do 70 stopinj. Danes, začetek februarja, de ne vidi še nič slabega, vendar se pa še vedno bojimo zime, posebno kateri nimamo denarja sa premog. Da nisem pol leta nič poročal V Prosveti, je bil vzrok ta, da into bili nekateri ipeeeca junija pteoej posegli v njene kolone, (J se že precej bolje in upa, kratkem osdravi, da bo |J Sposoben iti sopet na agitj za Prosveto in Proletarca. y ju želim skorajšnje^ <3 vanja! ] Albina KraviajJ Dopis s zapada Rock Springs, Wye.—b J naselbine so redki dopisi. Za imamo milo, snega ni dosti, nj gnkrat pa je vreme tako pr3 no, da ee lahko sedi zun*j j aolncu. Z delom gre slabo. N mogokopi obratujejo le po «j ali. dva dni v tednu. Poleij delavce vedno odslivlu ker v jame dobivajo vednoj nakladalnih strojev. Kaj t» bodoče, ee ne ve, brezpoadi pa je že sedaj velika. Viirf] ga ne svetujem nikomur, «k sem šel za delom. Na 14. januarja ob 8. zv«| Je preminila moja 18-letnsMi ka Martha Porenta. Pomote 4e zavžila količino lugs kar je bilo sanjo usodepel Zgodilo se je na 8. januarji] poldne. Pri njej je bilo^ i nlh prijateljic, ki so se zabM pri radijskem programu. Ob 4. popoldne ji Je postalo sU Pomagati si je hotela z doiol sonove soli, v naglici pa je ] motoma vzela količino luga. mrla je v lokalni bolnici po i dnevnem trpljenju. Glede pogreba naj navd še to. (Z Ženo sva se doma da se pogreb vrši ns dan l4 ne obletnice najine poroke ii Isti uri, to je na 18. januarii 2. popoldne. Ker pa tukaj! župnik vse. Albin »Gnidovec Ae popoldanskih pogrebov, je jlnl želji odrekel. On namrež hteva, da mora biti vsak peg zjutraj z mašo in $$$. V tel dva nisva privolila in pofrd Je vršil po najini želji civilni tem je pokasal rev. Gni4« da mu nl nič za duhom i usmiljenje, mrliče pokopavd rev. Gnidovca pa vprsisti, I bo njegova volja, da izpolnit usmiljenja. .! Nsj iskrene je se zahvaljuj« vsem sorodnikom, prijatelje! znancem, kl so nam stali ob i ni v urah žalosti, kl so pota hčerito obiskali pri mrtvil o^ru, kl so darovali iter vence in Jo spremili k zadnji počitku. iNSŠa nepoiablj hčerka nas je zspustlls v c* mladosti. Ohranimo ji tn spomin! Za njo žalujejo z starši, dva brata in tri JosspkB Razmere Ia boleaea Glencoe, O.—Naj zapišem še Jaz malo o razmerah, o katerih vsakdo piše. Razlike ni dosti ne tu ne drugod. V premogovnem o-k rož ju se ne moremo pohvaliti, kakor drugod, ja tudi tu skrajno slabo za delavstvo. NekaCe\ imajo delo, drugi zopet ne, pa so ekoraj vsi v enakem položaju, ker oni, Id delajo, imajo h delo, zaslužka pa skoro nič. Družba plačujejo od 30 do 36c od tone premoga. Pa ko bi ae pošteno tsfcaio. da bi premogar dobil kolikor naleti, a mu eno tretjino gotovo Ukradejo. Vas drago dalo Je treba izvršiti zastonj, po. leg tega jih pa še šikanirajo ko-Ukor se da. Ras morajo imeti včaaih potrpljenje, da ae kateri ns spoaabi nad bosom. Tako ss aam godi, ker smo rasdvojeni ia «s Ban bo, *%lar 9« frUv- 2enske ss majnarje Springfield, IIL-Dan 2i r larja nam ne bo šel ii ** na. Tega dne Je bila tukaj' ka majnarsks demonstne Nastopile so šenske Woo* Auxiliary organizacije, ki * lujejo s radarji progreeifj nlje. Pohoda se Je uddeiik tO tisoč žensk. Zene se u« mo, da je boj naših moi Udi boj. Saj pa ravno šew* največ sedanjo kriso. Moies je ta nastop v vzpodbudo, vidijo, da niso sami, ds sel re na njihovi stranL Is m pra^l ____M Na 29. Januarja »mo slovanski ladijski Profr*^ MUwaukeeja. Dobro sol« J jali. Upam In želim, da** večkrat oglaaUi. Četudi ss« vencev ni mnogo, morda kako drage narodnosti. 1 eno as drage večkrat slW g polno Resultat! v prva» meeecu je: t*c skupaj 166.71 ss mesec •ti tun*! »«alsU^J* do 6216 ns mesec. Psi ■P§>: * * ■ poNDElJE^fi ¡Vesti* B^,' Tr»t, rr. j«. .—tal »a Vitik»*? IJSrSrilkeK. n«iikof. dr. IgtHŽ"^ E® t I „«»to I« nameri««» ln Wr %3uutmm hrv«Uk«- fcss« m pi4e ^Lri" Ktti Toda «daj ae spet govori, mZ hndo nazadnje vendar»Jm*. I? Potemtakem se je n»jbrf ftJTi i. poiod» * V.tn»- ■"7:. „«bo, ki IMJ prevx»me fc^ljTv Gorici, ki Je »lo Erfaa, ker je ob meji. Vatikan En Mussolini podpirata drug K ega pa bogta zbarantaia ■tudi ca 'nadškofa. Muaaolini ne Idovoli da bi Vatikan imenoval L to mesto kakšnega alovenrice- II duhovnika, marveč zahteva Sulijanikega. Zelo mogoče, da I ride na to mesto kakšen prtlat K Vatikana, ki bo zadosti Itali-Ijto in udan fašizmu. Ifie a te straiii.-^ričani-ka-Moliki imajo svojo Mohorjtevo ■družbo, ki jim vsako leto izdaja kuife. med njimi tudi vsakoletni koledar. Ta druiba stoji Kod pokroviteljstvom nadškofa, Ipa je uradi tega fašiati ne rha-Kjo kar razpustiti, pač pa aku-liajo x zaplembami onemogočiti ■družbo. Lani se je zgodilo enako kakor letos: cenzurna oblaat [dovoli natisk koledarja, ko pa I je dotiskan in razposlan članom, ■pride policija in začne pleniti ■koledarje po mestih in vaeeh. S Item hočejo preplašiti ljudatvo, L m bi maralo teh knjig in da I* i tem ognejo aitnoatim. I b Gorice v Trat — Policijaki upravnik, ki je vodil goriško policijo več let in ki pleni sloven-ake knjige, je prefekt Kari T|en-fo. Ta je zdaj Imenovan za prefekta v Trst. Zdaj bo v Tr-itu počel to, kar je počenjal v Gorici, kjer je izvršil fašizmu veliko uslugo: v dveh letih dvojega službovanja v Gorici je skoroda popolnoma uničil kulturno in gospodarsko delovanje goriških Slovencev. " Z« poitalijančevanje. — Z denarjem, ki ga je dala milanaka družba "UmaniUria" ao te dni otvorili tečaje italijanakega ja-aika v Stomažu, Skrinjah in Va-likih Žabjah, na katerih naj aa ilovenska mladina uči italijanščine. Nihče ne bi imel nič proti temu, da se mladina nauči tudi nekaj tujih jezikov, če bi jim istočasno dovolili tudi šole V materinščini. — V Nabrežini pa so fašisti ustanovili mešani pev-•ki zbor, ki sprejmejo vanj aa-mo Slovence in Slovenke. Povoda pa jih uči ssmo laških pesmi. Vojašnice, vojašnice. V «¿icah na glavni ceati iz fr-ff* «o začeli zidati veUka vdja-skladišča. Na Banah nad Tritom zidajo vojašnice in | novinjgke hiše za vojaške «ne. V Rocolu zidajo novo jjrno. Povsod same vojaš iuda, da nalagajo neprt no nove davke. Tako plačujejo tudi Slovenci za gradnjo vojn-. objektov, kaaarn in trd- PROSVET« šanje, kakšna bo rešitev krize v bližnji bodočnostih Ko so pred meseci rešil i krizo na ta način, da so spravili obe trfaškJ družbi V neposredno firtočno zavislost milanskih ln genovskih finančnikov ter fcima, so tršaški listi prav tako peli gtorijo Mussolini ju, ki je s energičnim ukrepom napravil koneč -krizi. diedpUae na tolmin- Odkar je zapUstil ravnatelj-l sko mesto v Skodnikovem zavodu v Tolminu šolski nadsomik Spaszapan, so ae razmere za dijake zelo poalabšale. Znano je, da ao apričo novih predpisov prizadeti zlaati slovenski Študentje, ki ne smejo niti svojim lastnim staršem pisati svojih pisem v slovenščini. Starši smejo obiskovati svoje sinove in hčere le vsako nedeljo, a tudi tedaj le v prisotnosti "čuječega očesa" predstojnikov. Dijaki imajo le po 20 minut prostosti na dan. Več ko dvajsetkrat dnevno1 pa jih poatavijo v četverostope in jih vzgajajo v vojaški disciplini. Tskšno disciplino so uvedli1 sedaj zaradi tega, ker je pričela zavod*podpir*ti država in z4 je preuredil v napol "naclona! ustanovo. Vaak gojenec bo noeiti posebno uniformo, o bo v ostalem sam kupil, in ae moral atrogo ravnati po pfed-piaih. VaUk pošar v Cerknem | Itidnje dni v preteklem letu je naatal v Cerknem velik po-iar. Ogenj se je nenadoma javil v podatrešju neke km« :e koče, ki je bila krita * i Slamnata atreha je bila na v plamenih in ogenj ae Je v1 hi t onalno" o moral >, ki ai njav. Nova "rešitev** krize v tržaški paroplovbi • L*«"«» i>»«>Piovne družbe *> našli novo rešitev krize. J>red J** *> ae vršili v Trstu in na «k» izredni občni zbori tržaške- » Uorda in družbe Cosulich, ki II 08tA,em Po imenu ssmo-^o Podjetje, Ur drušbe "A- 2 Na občnih zborih so zni- Snrl U n° uprivnih ur Rjavili uprsvnl odbor. Tudi ^videne dohodke podjegi so ■wau od 5 na 3, odnoano 2 ln W rt.totka. Na obeh občnih S» J«** adli neznanci, ki so celo streljali nanj ter ga . ranili. De Štefanija so odpeljali v goriško bolnico, kjer se vi in bo najbrže kmalu okreval Seveda ja sledilo več hišnih preiskav in nazadnje so aretirali tri kmete s Gradišča nad Renčami. Aretirani so bili Kari Uranov KerŠevan, star 28 lat, Albin Mi haelov Zorn, star 28 lat, in Ju«t Rudolfov Kerševsn, aUr 26 fet Policijska oblast meni» prijele prave krivce, dočim aretirane! zanikajo vsako krivdo. Je pa tudi Bkoro gotovo, da tu ne gre za političen napad, marveč za navaden rop. De 8tefani je sin slovenske matere, nekdaj alužkinje v Egiptu, in italijanakega očeta. Aretiranci ao bili odvedeni v goriške zapore. Aretiran zaradi žganjekuhe V Ajdovščini je bil aretiran pred dnevi Prane Liajak, ker je brez dovoljenja žgal žganje. Našli ao pri njem žganjarski kotel in zasegli ao nad 200 litrov žganja. Žganje je kuhati dovoljeno v Italiji le če plačaš taks? 12 lir za vsak. liter žganja. Tega Liajak ni storU, ker tudi nims denarja, pa eo ga aretirali in bo občutno kaznovan. Umrl aoeialiatlčnl delavec V Idriji je umrl ukopojeni rudar Ivan Novak, znan kot delaven priataš socialistične atran-ke. Socialistični delavci v Idriji pred leti ae ga gotovo še dobro spominjajo. — V Doler nad I-drijo pa je umri poaeatnik Franc Sedej. — O zdravstvenem ata~ nju v Idriji poročajo precej po-v olj no. Večina živi eioer želo slabo, a obolenja ao redkejša kot pred leti. Pravijo, da zato, ker ljudatvo samo nabira razna zdra-vilna zelišča, ae varuje in zdravi . pravočasno. Tudi razmšrje med rojatvi in amrtjo ae je izboljšalo. Lahsko leto Je bilo v Idriji rojenih 114, umrlo pa jih je 79. Poročilo ae je 81 parov. "Politična ura" na italijanaklh srednjih šolah V zadnjem čaau so uvedli na italijanakih srednjih šolah, zlasti pa po gimnazijah, tedensko "politično uro." V vsakem razredu se vršijo* enkrat na teden posebna predajanja, v katerih iznašajo profesorji razne "slav-ne Čine italijanake vojake in naroda v polpretekli dobi, ali pa komentirajo aktualne dogodke. Tako se nanašajo predavanja na bitke na Piavi, na kobariški polom (aeveda po fašiatični verziji), na boje v kolonijah, izauše-vanje pontinakega močvirja, rasne velike gradnje itd. V poslednjih dneh ao poirebno mnogo govorili o "neodrešeni" Dalmaciji in o komediji poavečajo fašistični profeaorji tem uram Še prav » posebno pozornost, ker se dobro zavedajo, da imajo pred eeboj same slbvenske dijake. Dijakom so te ure silno mučne, ker ne morejo izraziti odkrito avojlh mi-ali, marveč ao priailjeni navduševati ae za ideje, ki naaprotu-jejo njihovi narodnoatl in krvi. Iz Trata Leta 1982 je znašal promet akozi tržaško hiko 84 milijonov ton, medtent ko je znašal še leta 1981 nad 42 in pol milijona ton. Tako propada tržaška luka in tržaško mesto. — Banka di Credi-to Popoiare Je predložila tržaškemu aodišču prošnjo za poravnavo. Banka je bila uatanovljena leta 1911. Zadnje čaae Je zašla 11 vlaga-lobiti denarja, ki je po večini vložen v podjetja, ld alabo uspevajo. Zato je zaproaila za poravnavo. — Tako propada Trat. Spomenik v Kopru Med vojno ao avatrijake oblasti Ojele italijanakega lcapetana Nazarija Saura ter ga obeaile. Italijani zdaj že dolgo čaaa agl-tirajo za to, da bi poaUvlli Sau-ru apomenlk v Kopru, kjer Je bH doma. Pred kratkim ao ae apet vršile aeje glede tega apomenika. Koper dobi torej nov apomenlk. Dva ekapresidenta, leze v pozabnoat._ Imenovanja navaga pred tsislMraaa kahhata •SwWSSH■MHPSSiwM v težave, ker ao navalili vi telji, banka pa ni mogla dobi loŽen Izmed takojšnjih nalog novoizvoljenega predaednika Rooaevelta je imenovanje kabineta. Dočim v parlamentarnih državah kralj; oziroma predsednik republike, kadarkoli politična al-tUacija zahteva, aeatave nove vlade, pooblašča kakega vodilnega političarja, naj aeatavl novo ministerstvo, v katerem bo on premier ali miniateraki predaed-nik in zato dejanaki šef vlade. V Združenih državah je izvršilna oblaat v rokah predaednika sa vao štiriletno dobo in on imenuje kot av(>Je pomočnike člane svojega kabineta, ki odgovarjajo ministrom v evropskem amiaiu. On jih imenuje in aenat Jih potrdi; on lahko vaakega poaa-meznega člana odslovi, kadarkoli hoče. Kajti člani kabineta, oziroma "tajniki," so njegovi zaupniki. Ko naatopi nov predsednik, zlaati ako ta apada k stranki, ki ni bila poprej v vladi, ae vea kabinet tudi apremeni. Kakor je razvidno iz tega, kar amo rekli, ni mogoče govoriti v Ameriki o "miniatrskih kriaah," o katerih nepreatano čujemo v Evropi. V evropski pariamen tarni državi je vlada ali mlnl-aterstvo odgovorno parlamentu in podaje avoje oatavke, čim parlament izrazi nezaupnico. Ameriški kabinet, kot tukaj zo-vemof ministerstvo, pa je odgovoren le predaedniku. Zato kabinet v Ameriki ne zaatopa vedno večinake atranke v kongresu. Tako imamo aedaj republikanskega preeednika a kabinetom te atranke, dočim je vaaj ena zbor-niča v rokah demokratične atranke. Taka aituacija bi bila v Franciji ali na Angleškem nemogoča. Tam ao Člani kabineta vedno tudi člani parlamentarne večine. V Združenih drŽavah član kabineta ne ame biti lato-Čaano član konfreaa. Ustava Združenih driav nima posebnih določb glede aeatave kabineta, oziroma poedinlh ml-nlaterstev ali "departmentov," kot jih tukaj naslvljemo. Začetkoma za vladanja Washingto-na js bila le četvorica teh "departmentov": državni (State), finančni (Tre as ur r), vojni (Wsr) in prsvosodni (Justice). Polagoma je bilo dodanih še šest drugih "depsrtmentov." Seda- nji člani kabineta navedeni po redu, kakor bi postali predaedni-ki Združenih držav v slučaju odstopa ali smrti predsednika ln podpredsednika Združenih dr-Žav, ao: državni tajnik (Secretary of State), finančni tajnik (Secretary of the Treaaury), vojni tajnik (Secretary of War), generalni pravdnlk (Attorney General), generalni poštar (Poatmaater General), tajnik mornarice (Secretary of the Navy), notranji tajnik (Secretary of the interior), poljedelaki tajnik (Secretary of Agiculture), trgovinski tajnik (Secretajr of Commerce) ln delovni tajnik (Secretary of Labor). Val člani kabineta dobivaj? iato plačo: |15,000 na leto. Ka« kor rečeno, predaednik jih imenuje (n aenat odobri njihovo Imenovanje. Le predaednik jih more odstraniti, oslroma kongres, valed obtožbe (impeachment). V iaberi članov kabineta prevladujejo neke tradicije, ki kolikor toliko ao obvssne sa vaakega novo-lzvoljenega predaednika. Ena izmed teh tradicij je ta, da ao val deli dežele aasto-panl v kabinetu. Meato državnega tajnika ae doBtikrat nudi molu predaeniškega kalibra, kajti doatikrat je bilo to meato atopnja k predaedništvu. Jefferson, Madison, Monroe, J. Adama in Van Buren bili ao val državni tajniki, predno ao postali pred-aadnlki. Lincoln Je Imenoval za avojega državnega tajnika Sew arda, avojega glavnega tekma ca na republlkanakl konvenciji 1. 1860. WilBon Je dal to meato Bryanu, ki je bil poprej trikrat predaednlškl kandidat, In Hard-Ing Je imenoval Hugheaa, pred-aednlškega kandidata republi-kanake atranke pred Štirimi leti. V ameriškem kabinetu Je manj Članov kot v tipičnem evropekem kabinetu. Ni tajnika ca proaveto, kajti šolstvo Je zadeva posameznih drŽav. Pač pa se nshsjs v depertmentu notranjih stvari tskosvsnl prosvetni urad (Bureau of Education), ki ims le nslogo nsblrstl informacija o prosvetnih stvsreh, nima pa nlkake kontrole nad državnimi šolskimi sistemi. Niti ni nfkskegs departments, Id bi odgovsrjsl mlnisterstvu sa koloni js. Ursd za otoške zadeve (Bureau of Inauiar Af-faira), ki apada pod vojni department, upravlja take stvari. Niti nlmsmo v tej deželi depart-menu, ki bi odgovsrjsl mlnl-sUrstvu zs bogočsstje, kajti ameriške visda nims nič opravljati z verskimi stvsrml. Socl-alna oskrbs js stvsr posameznih dršav, saU nlmsmo possmezne-ga depart menu sa to. Delovanje federalne visde ns socialnem polju, kot pokssuJeU Children's Burssu in Women's Bureau v Department of Labor, se omejuje ns prsiskovanje socialnih problemov in podučevsnjs Jsv-negs mnenj s o Ukth vprsšsnjlh. Člani ksbinete so šefi svojih departmentov In obenem osebni svetovalci predaednika. Na ee-|ah kabineU, ki Jim predseduje predaednik, se nič ne odločuje po večinskem glssovanju. Predaednik vprašuje sa njihov* ¿menja, sli nI cbvessn, ds ae po njem ravna. Pravijo, ds je ne-koč Lincoln, ko so vsi člani ka-blneU na seji odklonili njegov predlog, odločil: "Sedem proti, «a-spraJato." Secretary of SUte js glavni Član predaednikovega kabineU ln prvi v vrati za nasledstvo v predaedništvo. On vodi po navodilu predsednika aunanje aa-deve, kajti on je edini federalni uradnik, ki js opolnomočen pogovarjati ae z sastopntki lno-aemakih drŽav v imenu Združenih držav. On ja na čelu dlplo-matične služba, ki obsega 82 po-alanlkov v Inozemstvu kakor tudi konaularne alužba. On tudi predBUvlja vea med vlado Združenih drŽav ln poaamesniml drŽavami Unije. V njegovi ahram-bl bo izvirniki mednarodnih pogodb, sakonov in uradnih arhivov kakor tudi veliki pečat Združenih drŽav. Zato on s svojim podpiaom In pečatom povtrja podpis predaednika na vaakevn proglasu ali v Isvlrniku ksks pogodbe. Potni Usti ameriških državljanov nosijo njegov podpis. Pod njim as nahaja državni podtajnik (Undsrsscrstary of SUU) in štirje pomošni UJnlki (AssjsUnt Secretaries), Delokrog departmenta js raadeljen msd rasne oddelke (divisiona) ln urade (buroaus). Tako imamo poaebne oddelke sa aadevs Daljnega Vshods (Fsr Eaatern Divl-alon), centralne In Južne Amerl* ka (Latin American Division), sspsdns Evrope (Wsstsrn Euro-pesn), blišnjegs vshods (Near EasUrn Division)—pod katero apadajo tudi zadeve s Jugoalavi-jo—, mehikanski oddelek in oddelek za vahodno-evropake zadeve. Poleg Uga Imamo poaebnl oddelek za paaporU, pogodbe, viae In urad aa prevode. Delovanja osUlih departmentov opišemo v nadaljnjem Član* A WM» Gangsi pokopan s vojaškimi častmi Chicago. — Te dni Je bil odpeljan na "iapravoz" Tad Naw-berry, aden večjih gangežev v Chlcagu. Odkar ae Je lotil novega poklica, Je bil "aktiven" tudi v unijah, kaUre Ja domini-ral. Umorjeni kralj gangežev ja Imel pogreb z vojaškimi čaatml. Oskrbela mu ga Je Yarmo-De Vere poetojanka Ameriške legije, nakar je neki cinik augeatlral v nekem dnevniku, naj ae legija prekrsti v "Hoodlum Post No. 1." Ts kompliment pa ni bil všeč nekemu vodilnemu članu U postojanke. Pojaanil Ja, ds ''vlada prispeva fiksno vsoto aa pogreb vaakega vojnega va-Urana. Možje, ki ao Tad New-berryja apremill na pokopališče in oddali aalvo, ao brez dela In potrebni zaslutita. Komandant legije je pri aranilranju tega pogrSba imel v mislih edino to, da Je brezposelnim veteranom preskrbe! nekoliko zaalulka." Nauk Uga Je: Čimveč pogrebov veUranov, toliko manj breipoeelooetl med osUlImi "Junaki" vojne la demokracijo. A* II pa, da bi vlada moral* sUb-venciratl vse pogrebe in priklicati veliko kugo v dešeio, kar bi bila tudi "remedurs" sa bras-posel nos t. Devet žensk zgorelo v zavodu Cleveland, O.—V ognju, ki ja labruhnll v ženskem dormitoriju v sanlUriJu Redcliff v predmestju Wlrkllffe pred par dnevi, je našlo smrt devet paeisn-tinj. Med Umi Je bila tudi neka Helena Kovač, aUra 46 lati ŽELEZNA PETA Ivas Vak. 'v, Hx , Zato m« potne je ni presenečalo, ko je cel teden opravljal pri podjetju nam nasproti poele poetreščka. Bil je zaposlen kot nočni čuvaj, prodajal je na ulicah krompir, lepil je tlkete v neki trgovini za konzerve, bil raznašalec v neki tovarni za lepenke, noeil je pri nekem oddelku drulbe za gradnjo cestne železnice vodo. PHdruiil ee je ravno društvu pomivačev, ko je ono bankrotiralo. Najbrte ga je primer Ikofa, kar ae tide obleke, vzpodbujal ker je noeil cenene bombaževe srajce In hlače opasane z ozkim paaom. Ali pri v»em tem je vendar ohranil navado prejšnjega življenja in prišel k večerji vedno lepo oblečen. \ __ A . M u Povsod, kjerkoli bi $>lla z Eraeetom, bila bi srečna. Ali očetovo veselje pri teh naiih spremenjenih razmerah je mojo srečo povečevalo. "Ko sem bil fante," je govoril oče, "sem bil zelo ukaželjen. Hotel sem doznati postanek in zvezo vseh reči. Zato sem ee tudi lotil fizike. In te danes sem ravnotako ukaželjen, kakor v mladosti, in ta želja po nauku je, ki mi ustvarja življenje drsgoceno." Včasl je poskušal svojo srečo na zapadu tržne ulice, v kraju trgovin In gledališč, kjer je prodajal časopise, opravljal posel kažipota in odpiral vrata kočij. Tam se je nekega dne srečal z Wlcksonom, za katerim je zaprl vratica. Z "veliko veseloetjo nam je pripovedoval dogo-deg tistega večere. , "Wfckson me je ostro pogledsl, ko sem zaprl za nJim vratica in zamrmral: "Naj bom pro-klet." Natančno tako je rekel. Njegov obraz je bil rdeč in bil Je tako zmeden, da Je pozabil dati napitnino. Ali moral si Je kmalu opomoči. Zakaj kočija te ni bila petdeset korakov proč, ko ee je obrniis in obstsla pred mano. Wlckson se je nagnil iz okenca. "Profeeor," je rekel. "To Je preveč. Kaj naj storim za vas?" "Zaprl sem vratica za vami," odgovorim. "Zato se daje navadno deeetica." "K vragu," je zasopihal. "Mislim nekaj res-ničnega." Mislil je gotovo reeno — glasnosti ali take-ga nekaj; In tako sem za trenutek premltljal. "MoJo hito mi vrnite," sem rekel, "In mojo akcije v Sierra predilnici!" Oče Je obmolknil. "Kaj je odgovoril?" vpratam z napetostjo. "Kaj naj odgovori? Nič. AH jaz sem rekel: 'Upam, da ste srečni/ Pogledal me Je čudno. 'Povejte, ali ete srečni, vpratam'?!" Ukazal Je kočijažu, naj vozi in ee je odpeljal s divjo kietvieo. In nI mi dal deset ice, te manj pa mojo hito In moje premoženje. Kakor Vl-dlt, duties, da prigodno kariero tvojega očeta vedno spremljajo razočaranja." In tako je ostst oče v Peli ulici, ko svs midva s Emestom odftle v Washington. Do odločilnega konca jo stari običajni red izginil in odločilni konec Je bil bližje, kot sem si mogla misliti. Zoper vss pričskovsnja ee socialističnim poslancem v kongresu nI delalo zaprek. Zasedli so nemoteno svojs mesta. Vse je tlo gladko In smejala eem ee Ernestu, ko je otnačil to kot slab predznak. Našla eva nate eocialistične prijatelje zaupljive, optimiatično se zanatajoče na svojo moč in v to, kar imajo Izvrtitl. Nekateri od kmečkih zvez, ki eo bili Izvoljeni v kongres, so pomnožili nato moč in skrbno izdelan delovni program je bil podan skupno. Ernest je glasoval zvesto In s povdarkom, ni pa se mogel vzdržati, da bi tulntam ne pripomnil: "Ako bo trebalo udariti, spoitaite se, da so kemične mlksture boljte nego gola pest." Nemir ee Je začel te le s "kmečkimi z veza r- ji" v raznih državicah, katere so pri zsdnjih volitvah pridobili. Bilo Je ducat državic, ali izvoljeni poslanci niso mogli nastopiti svojih mest. 8tari poslanci so se protivill odložiti ovo-1 je mesta. Bilo je zelo priproeto. To je bila opssns okoitčina. Ako uporsbijo ogoljufani kmetje nasilje, bo vse izgubljeno. Kaj vse nismo mi socialisti delali, da jih zadr-žimo. Marsikateri dan in marsikatero noč Emest nI legel. Veliki voditelji kmetov eo videli nevarnost in nam krepko pomagali. Ali vee zaman. Oligarhija je hotela nasilja in je epustila avoje agente provokaterje na delo. Brez vsakega dvoma so bili to oni, ki so povzročili kmečko buno. Buna je vzplamtela v malone vseh državicah. Razlatčeni kmetje so nasilno vzeli v roke posestva. To jo, kajpada, bilo proti ustsvi in Združene države eo seveda odposlale vojaštvo. Povsod so ščuvali agentje provokaterjl ljudstvo. Ti odposlanci "Železne pete", so hodili erterog kot malotrgovci, kmetje in poljski delavci. V Sacramentu, glavnem meetu Kalifornije, se je kmečkim zastopnikom posrečilo vzdržati red. Tisoče tajnih agentov je bilo v naglici poslano v to mesto. Kot poulična' drhal, katero so tvorili sami, to požigall in ropali hite in tovarne. Ščuvali so ljudstvo tako dolgo, dokler eo ni z njimi udeležilo ropanja. V velikih množicah se je med to drhal delila Iganjka. Tako so maso še bolj razpallll. In potem, ko je bilo vee pripravljeno, eo se pojavili vojaki Združenih držav, ki so v resnici bili vojaki "Železne pete." Enajsttisoč mož, žen in otrok je bilo poetreljanih na ulicah Sacramenta ali pa umorjenih v hišah. Nacionalna vlada je vzela zopet vlado in za Kalifornijo je bilo vse končano. In kakor je bilo v Kaliforniji, tako je bilo povsod. jVsaka kmečka država (ki se je v tej buni ustanovila) je bila opustotena in okopana v krvi. Najprej so tajni agentje in črne stot-nije razrušile red, nato so pa prišli vojaki. Vstaje in oblast drhali je vladala v podeželskih o-krajih. (Noč in dan je napolnjeval ozfačje dim gorečih kmetij, trgovin, vasi in mest. Dina-mit je posloval. Železniški mostovi in tuneli so se rssstreljevall. Vlaki uničevali. . Uboge kmete se je streljalo in obešalo v množini. 0-sveta je bila pg grenka. Marsikateri častnik plutokracije In armade je bil umorjen. Kri in osveto eo nosili možje v srcih. Regularne čete so so bojevsle s kmeti tsko divje, kakor da ee koljejo z Indijanci. In imele so zato tudi dovolj vzroka. Osemindvajsettiooč od njih je Wlo ubitih s onim mahom o strašno eksplozijo dipBr mita v Oregonu. In na isti način je bila uničena cela vrsta vlakov v različnem času in na različnih mestih. Bilo je nič več in nič manj, da oo se vojsške čete borile s kmeti za svoje življenje. Zakon o milici Iz leta 1908 je stopil v veljavo. In delavci ene državice so pod grožnjo smrtpe kasni bili primorsni svoje sodruge In sotrpine streljsti v se sakon drugih državicah, o milici nI v začetku da gladko Razumljivo, mogel g uveljaviti. Mnogo častnikov milice j^bilo u-morjenih in mnogo miličnikov Je bilo ustreljenih po prekem eodiftču. Prerokovanje Ernests v sadevi Kowalta In Ausmunsena se je porazno ureenlčilo. Oba eta bila obvezana stopiti v milico in oba eta bila določena, da morata Iti o kazensko ekspedicijo, ki Je bila poslana v Kalifornijo In proti kmetom v Missouri. Kowalt In Auomunsen sta se temu upirala. Bil je kratek proces. (Postavljena ste bila prod preki sod in vojaška justifikacija Je bil njun konec. Bila eta, obrnjena a hrbtom k eksekucijski četi, *u-streljena. (Dalja *r!hodnil&) Mark Twain s INTERVJU Zastaven in okreten dečko se j« na moje povabilo v sedel. Dejal mi je, da je v zvezi z li slom "Dnevni grom," in potem dodal: "Upam, da ne boste nejevoljni, če vee intervju vam." "Ce me — kaj?" sem vzkliknil. "Ce vns Intervjuvam." "A — tako! Aha! Kakopak, da! Mm! Da — seveda!" Tisto jutro je bilo v meni nekaj napak. Duševne moči so mi bila v slabem stanju. Stopil sem k polki, kjer Je stalo lepo število knjig. Ko aem kakih šest ali sedem minut zaman brskal med njimi, aem čutil, da se moram obrniti proti mladeniču. "Kako to pišete?" sem vprašal. "Pišem? Kaj menite?" "Intervjuvanje." "Nebesa ... Pa čemu hočete pisati r "Ne, ne, nočem pisati. Pogledal bi le rad, kaj to pomeni. "Hm! Priznati vam moram, da Je to čudno— sicer vam lahko jas povem, kaj to pomeni, če namreč — če . • "Oh. zelo ete prijetni. levret-not To aadoatuje. Jako sadoatu-je. Jako vam bom hvaležen." "In: i-n, ter: t-s-r. fnter .. "A vi pišete torej t IT" , "Seveda. Kajpada I" "Radi tega aem, glejte, tako dolgo lokal." • "Toda, dragi moj goapod, čemu ste pa hoteli plaatl?" "Jaz — v resnici niti ne vem. Imel sem pred seboj enciklopedijo pa sem Iskal sedaj. Nadejal aem ae, da najdem med slikami. Na Žalost je knjiga selo stare Isdaje." "Dragi prijatelj, tudi v najnovejši isdajl bi med olikami— ali, dovolite ml, goepod. In. ne štejte mi v hudo — vi nlete videti tako — tako bistroumen kot sem pričakoval. Ne zamerite ml, proeim." "O, proeim, proeim 1 To sem slišal že velikokrat Resni ljudje, ki nimajo navede laskati se, ki nimajo niti vzroka, da bi se laskali, eo ml čeeto omenili, da eem v tem oslru naravnost čudovit. Da, dal Z navdušenjem eo govorili o um." "To el lahko mlalim. Zdaj pa. kar ee tiče intervJuVa—anano vem je, da je običaj današnjih čaaov intsrvjuvetl vsakogar, čigar ime je prišlo v Javnoat.*' "Ree? Tega nleeoi še nikoli elišal. To mors biti močno sanl-mlvo. g čim ss ps to Izvede?" "(Oh, oh! To jI obupno!) Včasih ss to izvrši s bičem, ne-vedno ps tisti, ki Intervjuvs. stav» vpfašenj«, na kalare in-tervJuvanl odgovarja. Ts način Jo «daj močno priljubljen. Dovo- lite ml, da vam podam neka, vprašanj, ki naj rasavetlijo nekatere najvažnejše točke vaše javne In ssaebne preteklosti." , "Dobro! Z veseljem sem pri pravljen odgovarjati. Z radostjo! Moj spomin je eicer malce slab, pa to menda ne bo mnogo škodilo. Zares, nereden je mo, spomin, selo nereden. Včaelh mi dirja, da ga ne morem dohajati včaai pa potrebuje štirinajat dni, da preide neko točko. Velike skrbi ml povsroča. "O, to nič ne de. da le storite, ker je v veši moči." "O, to bom. Zelo ee hočem potruditi.* "Hvala. Ali ete pripravljeni r' "Da." "Torej začnimo s prvim vprašanjem: Koliko ete stari T Odgovor: "V juniju bom imel devetnajet let" Vprašanje: "Kaj govorite 1 Sodil eem, de bosta Imeli petintrideset let Kje ete ee rodili r Odg.: "V državi Mlsaouri." Vpr.: "Kdaj ote začeli pieato-Uevatir Odg.: "1896." ' Vpr.* 'Toda kako je to mogoča če ete stari komaj devet ngjejt Odg.: vem sdl Vpr.: "Zaree ee mi sdl. izmed vaših snsncev je vsšem mnenju največji Odg.: "Aroa Buit." "Ne vem. to čudno." Vpr.: "Ne, veste kaj! Ce ete stari tele devetnajst let, ne morete poznati Arona Burra." Odg.: "No, če vi bolje veste, zakaj me vpratujete?" Vpr.: 'To sem le tako domneval. Kako ste se seznanili z Bur-rom?" Odg.: "fteki dan sem bil slučajno na njegovem pogrebu in ob tej priliki mi je rekel, naj ne delam takega trutča, ker . . ." Vpr.: "Sveta nebesa! Ako $U bili pri njegovem pogrebu, tedsj je vendsr moral biti mrtev. In če je mrtev, kako ga je neki moglo brigati, če delate trutč ali ner Odg.: "Keko naj to vem? Zmeraj je btf^udak." Vpr.: "Tega vsekakor ne morem eporočiti javnosti. Pravite, da se je pomenkoval z vami in da je bil mrtev?" Odg.: "Saj nisem dejal, da je bil mrtev." * . Vpr.: 'Torej ni bil mrtev?" Odg.: "Hm, nekateri pravijo, da je bil, drugi pa, da ne." Vpr.: "Kakšnega mnenja ote biU vi?" Odg.: "O,, mene ni ta etvar prav nič brigala. Saj ni bil moj pogreb." -Vpr.: "Pa ste potem — no, saj tega ne bova mogla opraviti na čieto. Dovolite, da vas .vpratam kaj drugega. Katerega dne ste se rodili?!" i Odg.: "V pondeljek 31. oktobra 1698." Vpr.: "Kako! To vendar ni mogoče! Potem bi bili stari Sto osemdeset let. Kako boste to pojasnili?" Odg.: "Saj ne nameravam pojasnjevati." Vpr.: "Prej ste trdili, da Ima-te devetnajst let, sedaj pa pr* vite, da jih imate sto osemdeset. To je vendar velikansko proti elovje." Odg.: "Ho! Tsk ste opazili! (Stisneva si roke.) Tudi meni se je dozdevalo, da je to protislov je, prav na trdnem pa le nisem bil. Kako brž ste to opazili!" Vpr.: "Prisrčns hvala za pokloni Ali ste kdaj imeli, oziro-ms, ali te Imate kaj bratov in sester?" Odg.: "Hm. Menim... menim, da. Ne spominjam se več." Vpr.: 'To je najčudovitejša izjava, kar sem jih doslej slišali" Odg.: "Kako to menite?" Vpr.: "Prosim, poglejte sem kaj. Čigava je ta slika na steni? Ali ni to vat brat?" Odg.: "Oh, da, da, da! Sedaj eem se tele domislil. To je bil moj brat Viljem. Bili smo mu rekli. Ubogi, stari Bili!" Vpr.: "Zakaj? Ali je mrtev?" Odg.: "Kakor se vzame. Menim, da je. Gotovega pa nihče ne ve. Bil je skrivnosten dogodek." Vpr.: "To je žalostno, zares žalostno. Torej Je izginil?" Odg.: "Da. Na kar enostaven način. Pokopali smo ga." Vpr.: "Pokopali? Pokopali, ne da bi vedeli, ali je mrtev ali ne?" Odg.: "O ne, tega ne! Bil je mrtev dovolj." Vpr.: "Priznati vam moram, da tega nikakor ne morem razumeti. Ako ete ga pokopali in vedeli, da je bil mrtev . . ." Odg.: "Oh, ne, ne! Mi smo le mislili, da je mrtev." Vpr.: "Sedej tele rezumem. Torej se je spet zevedel?" Odg.: "Kaj še! To mu še ne um nI prišlo," Vpr.: "Kej takega še nisem ollšel, kar eem živ. Nekdo je mrtev. Pokopljejo ga. Kje torej tiči zagonetka?" Odg.: "Saj to jo ravno, vidite, sa kaj gre! Poelutajte! Bila sva dvojčka — BIH In jas — In ko nama je bilo komaj ttirinajet dni, eo naju zamenjali. In eden od naju je utonil. Nekateri eo menili, da je bil to VUjem, dru gi pa, da Jas." Vpr.: 'To je etratno čudno. Kaj menite?" Odg.: "Vrag si gs vedi) Ta strašne uganka je vrgle senco ne vee moje življenje. Hočem vem zaupetl skrivnost, ki je te iivi dutl nisem zaupal. Eden is-med naju jo Imel posebno zns-menje. veliko znamenje na levi roki. To aem bil jaz. Ta otrok Jo bil tieti. ki Je utonil T Vpr.: "No. tedaj. Po veem, kar ete ml povedali, ne vidim na stvari prav ničeaar akrivno-stnega." Odg.: "Ne? Jas pa. Ne noben nečin ne morem razumeti, kako so mogli ljudje pograbiti nspsč-negs otroka in ga pokopetL To- 8 as, 1939 ¿ y»gsedk«rssi«lsss>Up»séispdsBdarisMliSfc/as*dl«e.<¿ l^vBS éi iSijp tadm hea—r s4ea i iliH. hr i 2 wdarMfad^I s— «raaafr' "i ii mt \ t* Nov "¿eaar" za brezposelne v New sa gotova dela pod direkcijo "Mutual trgovci ga vzamejo za živila. iUmud Ptamm Yorku. Izplačujejsi Exchange" in iT da, psssst! . . . Molčiva o tem. Družina bi utegnila kaj slitati in vrag ve, da imam že brez tega dovolj skrbi." Vpr.:' 'Tako — zdi se mi, da bom imel za enkrat dovolj gradiva. Zelo sem vam hvaležen za vašo prijafMMt in trud. Le ono poročilo o pogrebu Arona Rjirra me te vedno zanima. Ali bi mi hoteli povedati, katera okolnoet vae je dovodla do mnenja, da je bil Burr čudak?" Odga: "O! BiU je le malenkost Izmed petdesetih ljudi bi je niti eden ne bil opazil. Ko je bil pogrebni govor končan in se je sprevod začel pomikati proti pokopališču — Burrovo truplo je ležalo lepo v krsti — tedaj si je bil rekel Burr, da bi ne bilo tako napačno, če bi te en krat■ poslednjič pogledal po svetu. In v tem je že vetal ter prisedel h kočijažu." Po teh besedah ae je mladenič prestrašen umaknil in izginil skozi vrata. Nikoli več ga nisem videl. Skoda, prijeten družabnik je biL SREČA Ta pravljica — kaj naj pa že bo, če ne pravljica — ima vendar to dobro stran in veliko, ne precenljivo vrednost, da je resnična. Vsa, kakor jo boste sllšs-11, se je zgodila na Silvestrovo, in prav to dvigne njeno pesnitko vrednost najmanj za sto odstotkov . .. Tudi v Parizu Čakajo na novo leto pri vinu v razkošnih dvoranah, pletejo in se vesele. Na neki dobrodelni prireditvi je torej oedel na Silvestrov večer znani tvorničar avtomobilov R. v družbi svojih dam. Nepričakovano jo stopilo mlado dekle k mizi s košarico srečk. Lepa, nenavadno lepa je bila. Mehanično je ponujala erečke in hvalila sijajne dobitke, ki čakajo srečnega kupca. IndustrijČeva žena je kupila orečko. Tako mimogrede je vpratal bogati goepod ljubko dekletce, zakaj je tako žalostna. V očeh je imela takoj solze, kakor po naročilu. Obotavljajo se je pripovedovala, de je te pred tednom imela dobro službo. Prav za božič so jo odslovili in zdaj si mora pač na tak ali podoben način služiti kruh. Da ne bi bilo videti kakor milotčlne, e da ji vendar dado nekaj zaslužiti, je vsa družba pri mizi kupila te nekaj srečk. Komaj je napočilo novo leto In so utihnile proelavilne trombe in eo ee ljudje izpuetili iz objemov, eo Že pričeli nenovedevati izžrebane erečke. Indust omizje je zadelo dva dobitka, kakor da bi se dil čudež. Ta usodni slučaj je imel no posledico. R., ki je bil praznovereal kor more biti samo bai stekel iskat malo d njemu in njegovi druibi nepričakovano prineslo! kar v prvih minutah nove ta. Našel jo je skromno no v neki kotiček in jo I goslavno vodil od mize i V borih desetih minutah njena košarica s srečkami ne. In potem . . . Počakajte! Stvar se n* k£ razvila, kakor morda te. Ne bomo priče pri zaroki, ki bi napravila i karico na mah za ženo tejšega Francoza. A vendir Komaj je minulo zopet deset j nut, je imelo malo dekletcu trdno pogodbo v žepu. zelo odgovorno in dobro mesto tajnice v slavni fr tvorniei avtomobilov. Taka je torej pravljici o I nezaposleni deklici, ki je ii solze v očeh. Sicer ni natisi jega kraljeviča, kakor i prav za prav to v pravljicah ti, vendar se je je Bog i da s| bo v novem letu pot zaslužila vsakdanji kruh .. Is otroških ust "Mamica! Tako rada bi io novo punčko!"' "Zakaj, Dušica? Saj je nja še čisto dobra!" "Jss sem tudi te čisto dot mamica, pa si vendar kupih eno sestrico!" a 'Tehnika koraka dandta velikanskimi koraki nap razlaga učitelj, "Kdo mi ve imenovati, Česar pred petdtt mi leti še ni bilo?" Mirko vzdigne roko: "Mene, goepod učitelj!" v jugoslavl Preko Harra Na Hitrem Ekspresncm Psnl paris 10. FEB.—4. MAR.—24. M Lain FB&—11. MARCA fayette 18. MARCA ■ v vso kroje v Jafsstsfl 80« N. MICHIGAN AVE., CHICI 128 S. Third SU Mlnnespolis. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča jj> Tiska veblle ze veselice In ehode, vizitnke, čsssfti knjige, kolederje, letake Itd. v slovenskem, hrvstsl« elovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drnl» VODSTVO TISKARNI APELIRA NA clansfflf 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vadatvo tiskarna Cana smerna, uSfjska dalo prva vrsta Piftlto po infatusaeijs na S.N.P.J. PRINTERY 2*67-1» Tam se ss Mfcjt^i vss