IPomerLki o slovenskem pis an j i. XIX. D. I tebe je terkala Iunica, ko si str. 9 pisal, da nam rabi locenj, pedenj rod. Iocnja, pednja in locanj, locanja; nasprot pa, da nam je pisati Jelovščak, Jeldvščaka, n. Jelovšek, in. miglja/, mahljaj n. migljej, mahljej, kar se razločno vidi, praviš, iz tečdj, kričaj, divjak i. t. d.! h. Se ve da! Ravno tako iuia vatal, rod. vatla in vatala. D. Zakaj pa ne vatel — vatla? Jeli vatal slovenska beseda? 0. Meni se zdi sumna, in nekaj enakega mi kaže samo Vuk v serbskein: vat n. hvat t. j. seženj (decempeda), hvatljika (pars ligni secta) iz hvatili (prehendo cf. seči — spžem, šezenj). V drugih slovanskih jezicih in tudi v staroslovenščini rabi lak't' (laket — lakti, cubitus, ulna). K. Novoslovenski se glasi lekat ter je v edinstvu moškega, v dvojstvu in mnoštvu pa ženskega spola: Iehtii n. lektu kakor nohtu n. nogtu; dve lehti — tri lehti platna (str. 22). •) Pravite, da je ta oddelek izverstno osnovan; hipoma pa naštevate pomanjkljive rečil Vredn. D. Spreminja se torej, kakor seženj ali sežem, da je po nekterih krajih moškega, po nekterih ženskega spola; navadno se govori lekat, lehti, z lehtjo (y. Met. str. 14). — Da osat, panj, Ian, niah, meč, lev imajo a in e \z polglasnika in da ga v sklanjanji skozi in skozi prideržijo — kteri Slovenec, ali prav za prav kteri X~emec razume to? 0. Ktpri ve, da so se staroslovenski pisale tp besede s polglasnikom: os't' (čes. polj. oset), p'v? (rus. čes. polj. penj) ; tako tudi len, meh, meč in lev. D. Daseprav piše Svetca, Milca, Trobčev, Milčev namesti neslovanskega Sveteca, MUeca, Trobecev, Milecev . ., ti rad verjamem; le tega ne vpin, zakaj bi se ne smelo pisati Svehc, Mihc, in po tem Sveticev, Milicev? 0. Zlasti ako se pomisli na slovensko obrazilo ic p. stric, in sorodno jugoslovansko ie in ič: Svetic, Radič, Milica itd. Da se omenjene iastne imcna sklanjajo po občnih, je lahko umeti, ker so same tudi občnega pomena; drugač nam kaže ravnati s popolnoma ptujimi. K. Da spm končnico šek v Iastnih imenih dobro razložil, da je namreč namesti prave ščak, in da je ta oblika narejena iz pridevnikove ski in samostavnikove jak p. Borovski — jak = Borovščak, spričuje mi že to, ker jo je iskren pisatelj v Slovencu koj sprejpl. D. Ko nam je našega blagega in blagotnega Blagotinšeka spremenil, ali kakor kaže, popravil v Blagotinsca&a ! Vse mileje se mi je popred glasilo njegovo iirie, in sedaj me skorej groza obhaja, če se knjižniki naši sploh poprimpjo tega pravila, in bode vprihodnje le brati v knjigi slovenski p. Bhbščak) J&mščak, Konjščafc, Plminščak i. t. d.! 0. Xikar se ne boj! Slovenščina ni tako revna, temuc je silo bogata v obrazilih ali končnicah, ktere se natikajo koreniki in deblu, da nam obrazijo posebne besede. Te obrazila prav poznati in sukati, pravi Janežič, je perva dolžnost slovenskemu pisatelju. To dolžnost je dobro spolnoval že Metelko, kteri loči končnico ajm ej, ak in jak, ek in jek ("vid. str. 42. 58.). Lepo je razredil in popisal to reč tudi Janpžič, in berita zvesto, kar piše v izpeljavi samostavnikov (§. 252 ..) zastran obrazil aj in Ijej, ak in ek, jak in jek, in spoznala bota, da nam za K o n j š e k ni trebaravnosostave iz Konj-ski-jak-a, indaje kravjak vse kaj druzega, kakor pa kravjek — kravjeka!! XX. D. Xektere tuje besede s koncein elj (ne samo na IJ) vstavljiijo po vsej sklanji n: rabelj — rabeljna, tpmpelj-na, apostelj-na. Ali rabelj res ni slovenska beseda? K. Mar tpga ne veš, da je iz stn. raben nampsli raffen (prim. Rabenmutter, Rabcnstein i. t. d.)? D. Kdo bi si raislil! Meni se pa inočno zdi, da je slovanska iz rab — rob (sprvus, Knecht — Henkersknecht), rabovati — rabotati fservirp) i. t. d. 0. Drugi Slovani je nimajo; to kažp, da ni prav gotova. Berp se stsl. tudi mcčnik (gladium gpstans, speculator). A'. V7 mnogili krajih so še navadne oblike rabljn, lempIja, apostola, in te, praviin , so bolje minio rnbeljna, tempeljna, aposteljna. Morebiti pa vama spet niso všeč? D. Mpni že nc, razun apostol-a, pravilno po gerško — latinski obliki; tudi rablja, templja jaz še nikjer nisem slišal. 0. Truber je pisal že v 16. veku templa pa tudi rabeljna, in Miklosič sam uči, da se slovenski piše in govori rabeljna, tempeljna, &postelj?ia (^pg. 182.). — Zelo dvomim, da bi ta-le n bil staroslovensko zlasti narodovskiin imenom pridevano obrazilo in: Riniljanm t. j. Rimljan. D. Hočevarji so menda veseli, kpr njihov Stamfljin kaže Slovencem, da bi se imelo pisati rabljin! Sokolci pa gotovo veselja skačejo, ker zdaj vedd, da njihov ,,Brencelj" — dasi lastno ime — je vendar tujpga rodii in da bi se mu slovenski moglo reči Brencljin ali celo ^BrancIjin"'! 0. Rabljin-a je rabil že Kastplec (I., 1620 — 88); oblika učitelj-na je slovenska, po zgledu rabelj-na ponarejena še le pred tremi leti, vsaj jaz sem jo še le tedaj bral. K. Kdor jo je skoval in jo hoče pripraviti v slovensko knjigo, sklicevaje se na stsl. učiteljnico, kaže, da je kratkovidpn, in spodobi se mu po moji slovnici primck: die Kurzsichtigkeit des sogenanntpn Sprachkonservatismus" (pg. 10). 0. Xasproti je pa tudi ti nisi zadel, čcš, da je stsl. učiteljnica ^unmittelbar^ iz pridevnika učiteljen - teljna, o; marveč je na ravnost iz oblike učiteljnik, kakor iz stvarnik — stvarnica, oblastnik — oblastnica, jezičnik — jezičnica, in stsl. kr'miteljmca neposrednje iz kr'mi teJj n ik (cf. stsl. obreteljnik inventor i. t. d). D. Po tem taketn si pa, mili moj Krušic! predelec pogledal, in ker nasvetuješ reči, ki sta jih rabila Trubpr pa Kastelec, v sedanji in prihodnji knjigi slovenski, ti gre po tvoji slovnici res slovilo: ,,die Weitsichtigkeit des sogenannten Sprachkonservatismus"!