M 83
V uubljoni, v petek, dne 10. aprila 1988.
leto xxxui.
Velja po poŠti:
a telo leto naprej K 26'—
ia pol leta „	„ 13'—
ia četrt leta „	„ 6 50
aa en mesec „	„ 220
V upravniStvu: tfa celo leto naprej K 22 40
za pol leta
1 E
sa fetrt leta xa en mesec
11-20 5-60 190
2a poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
F--—	
	i J
\	r
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
_ dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi s *
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
----Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
g™
Današnja številka obsega 6 strani. "•L
Vseučillška afero.
Afera Wahrniund, ki je zbudila toliko hrupa — mnogo več, nego ga zasluži njen ne posebno duhoviti provzročitelj — jc zbudila veliko zanimanje za vseučiliške zadeve. Opozorila je na usodepoln nedosta-tek, da pridejo po sedanjih vseučiliškili klikali do stolic ljudje, ki razumejo pod svobodo znanosti svobodo sraniotenja verskega prepričanja. Plitvi duhovi, ki imajo edino-Ie predrznost zabavljanja in zmožnost gladkega jezika in feljtonskega peresa, se predstavljajo kot maliki učenjaštva, pred katerimi morajo vsi drugi smrtniki ležati v prahu in moliti v njih moderno božanstvo — svobodno misel.
Na Tirolskem so sklenili, da bodo toliko časa prirejali protestne shode, dokler vlada ne odstrani zabavljača s stolice cerkvenega prava in ne namesti zmožnega in sposobnega docenta, ki bo objektivno predaval o svoji stroki. Pri tem se je pa pokazala potreba, da morajo skrbeti katoličani za svoi naraščaj, kajti vseučiliški profesorji se ne dobe na cestah, ampak morajo biti možje, ki so z jasnim namenom, gotovi si svoje znanstvene karijere, posvetili vse svoje življenje in eksistenco poklicu učenjaka. Za to morajo katoličani poskrbeti, da bo mogoče i;a sedanja vseučilišča spraviti katoliških učenjakov.
Podobna potreba je tudi za bodoče slovensko vseučilišče. Tudi slovenskemu vseučilišču je treba žc naprej preskrbeti učiteljev. A to ne smejo biti nikaki Wahr-mundi, kajti če bi na slovenskem vseučilišču nastal tak škandal, bi bil tudi odpor vsega naroda vsaj tak, če nc hujši, kakor na Tirolskem. To jc dobro naprej povedati onim, ki imajo skrb za bodoče slovensko vseučilišče!
Obštrukcija u Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu.)
B e 1 g r a d , 7. aprila.
Kakor sem napovedal v zadnjem svojem poročilu, so mladi radikalci res v skupščini začeli z obštrukcijo. 6. aprila t. 1. je šef mladih radikalcev Ljuba Stojanovič prečital v skupščini tozadevno izjavo, v kateri se zahteva razpust zbornice. Pri-
družili so se mu dr. Voja Veljkovič v imenu narodnjakov, Samurovič v imenu na-prednjakov. Šef socialnih demokratov Dragiša Lapčevič je povdarjal, da je iz tega mučnega položaja edini izhod ta, da se skupščina razpusti in se razpišejo nove volitve na podlagi splošne volivne pravice. Ministrski predsednik Pašič je na to odgovoril, da opozicija s tem, da zahteva nove volitve, uzurpira zase pravice krone in večine, s tem pa pripravlja, če prav nehote, pot za reakcijo. Kar opozicija hoče, je protiustavno in protiparlamentarno, večina pa se bo za varstvo parlamentarizma in narodnih pravic borila proti vsakomur. Kakor je to svobodo branila pred onimi odzgor, tako jo bo proti onim, ki ru-jejo odzdolaj. Vzlic Pašičevi izjavi se je včeraj splošno mislilo, da se bo skupščina, če ne takoj, pa vsaj čez osem do deset dni razpustila. Včeraj se je saborska večina štiri ure posvetovala, konečno pa vlado pooblastila, naj tako postopa, kakor se ji zdi primerno. Danes od 8. do 12. ure pa je vlada konferirala s kraljem o položaju.
Kaj se je definitivno sklenilo, to sc zdaj še ne ve, izvedel sem pa iz najkompetent-nejšega vira, kaj je vlada kralju predlagala. Neki član ministrskega kabineta mi je namreč dejal, da je odločna volja vlade obštrukcijo streti, in sicer z izvanrednimi sredstvi. Ojktroirala bo en paragraf v poslovniku, s katerim hoče onemogočiti obštrukcijo. Ako kralj v to privoli, bo ob-štrukcija propala, šc predno se začne. Seveda bo svobodoumna radikalna stranka s tem korakom mnogo izgubila na svojem ugledu med ljudstvom, kajti posluževala bi se na ta način istili nasilnih sredstev, s katerimi so 25 let proti nji delali Obre-noviči. Opozoril sem na to ministra. Minister je to priznal, pa mi dejal, da je radikalna stranka pripravljena svoj ugled staviti na kocko z izvanrednimi, skoroekt reakcionarnimi protiobštrukcijkimi sredstvi, samo da se preprečijo nove volitve in se ne strmoglavi sedanja vlada baš v trenot-ku, ko se gre za gradbo transbalkanske železnice. Minister je doslovno dejal:
»Prilike su se spoljne (zunanje) danas stekle tako, da nam patriotizem imperativno nalaže, da svu svoju brigu poklonimo spolnjoj (zunanji) politici. U novim izbo-rima mi bi se izgubili u našim sitnim strančarskim zadjevicama, a propustili bi jedinstvenu prilik ii za povoljne izglede za transbalkansku željeznicu, a tirne bi
ogromno mnogo izgubili. Take prilike se u vekovima pojavljuju i njih treba brzo eksploatirati. Propustili se prilika mnogo se izgubilo, a izgubljeno je nenaknadimo. Za to čemo mi, protivno svojoj volji, pro-tivno svojim načelima učiniti en korak, koji je toliko isto protivparlamentaren i nelega-lan, koliko i opstrukcija. Momentano če nam se to upisevati u greli, ali če vreme pokazati, da smo u pravu.«
Kdor le nekoliko pozna razmere v Srbiji, ta bo priznal, da je res že skrajni čas, da se napravi konec političnim homatijam, ki jih izivljajo ljudje samo zato, ker želijo priti do oblasti. Čim preje se to stori, tem boljše za deželo. Radikalci so se gotovo zelo težko odločili za izvanredna sredstva, ker se je z njimi svoj čas proti njim samim operiralo. Ce so se jih lotili, je znak, da so potrebna. Kajti opozicija jc izjavila, da bode tudi v novi zbornici obštrukcijo nadaljevala, »ako volitve ne bodo čiste«. Ker pa je svoboda volitev v Srbiji ustavno in zakonito tako osigurana, da so zlorabe nemogoče, znači izjava opozicije to. da bode obštruirala, ako dobi radikalna vlada tudi v novi zbornici večino, kar je absolutno sigurno. Zato je pametno obštrukcijo streti.
Razgovarjal sem se o stvari tudi z enim voditeljevmladoradikalcev Joksiamo-vičem. Moja vest ga je očividno iznena-dila in dajal si je poguma s tem, češ, kralj ne more odobriti namere vlade. No — mislim, da bo kralj preje odobril načrte Pa-šlčeve vlade, kakor da bi privoli! v demi-sijo ministrstva. Kralj nima povoda, da bi z mladimi radikalci sirnpatiziral, ki so ga ravno v zadevi prestolonaslednikove apa-naže tako kruto razžalili.
Pošteni in zares svobodoumni politik, voditelj socialnih demokratov Dragiša Lapčevič, mi je dejal o obštrukciji sledeče:
Ja sam suviše ozbiljan, da se upuštam u tu nemoralnu politiku. Opstrukcija jc poslednje sredstvo i ona sc ne sme potrzati kao keba iza pojasa. Ona se ne vodi na državnome proračunu i trgovinskom ugovoru, no samo na opštim velikim nacionalnim pitanjima.«
Tako mislijo resni ljudje, ki ne gledajo politiko skozi strankarska očala. »Es ist et\vas faul im Staate Dancmark . . .«
Nnjnouelša politična poročila.
Burian gre!
Dunaj, 9. aprila. Vest, da bosta odstopila Burian in bosanski deželni šef fzm. VVindzor, se od dobro informirane strani potrjuje. V prihodnjih delegacijah ga že več ne bo. Izvršile se bodo obenem velike izpremenibe v statusu deželnih uradnikov in skupnega finančnega ministrstva. Vzrok temu so informacije vojaških krogov o velesrbski propagandi, ki bi v najkrajšem času lahko povzročila oboroženo vstajo proti Avstriji'. Glas o tem je prišel do najvišjega mesta. Sklenilo sc je, sedanji popustljivi sistem streti in velesrbsko propagando, katere je kriva politika Buria-nova, zadušiti.
Papež sprejme Biilovva.
R i m . 9. aprila. Papež bo sprejel Biilovva v avdijenci. Zadnjikrat je bil Biilow v Rimu 1903, sedanjemu papežu se še ni predstavil. Obisk bo baje samo zasebnega značaja. Razmere med Nemčijo in sveto stolico se vzlic vladni politiki proti Centru niso poslabšale vsled previdnosti vatikanske diplomacije. Govori se pač, da je Vatikan pritisnil na kardinala Koppa, da se je z vsemi močmi zavzel za Poljake in vsaj v gosposkozbornični komisiji dosegel, da se jc razlastitvena postava zavrgla — seveda pa je stvar tajna. Kar se tiče poz-nanjske škofije, hoče Vatikan obdržati status quo in stolice ne preje zasesti, dokler se ne izboljšajo razmere. Sedanji upravitelj škofije je itak Poljak.
Svobodontislec dr. Bartošek blainiran.
P i z e n , 9. aprila. Vodja čeških svo-bodomislecev, glavni mazač pri »Svobodni Misli«, dr. (!) Bartošek je tožil priorja P. Maierja, ker ga jc baje slednji s tem, ker je kritikoval njegove nazore, razžalil. Pri-zivno sodišče — P. Maicr je bil pri prvi in-štanci obsojen — je oprostilo priorja, Bar-toška pa obsodilo na 143 K poravnave za stroške. V razsodbi se naglaša, da je pri-orjeva kritika bila opravičena, kajti ne gre eksistenco Kristusovo označevati za legendo. Torej Bartošek taji, da bi sploh Kristus bil kdaj res živel! O ti preljuba svobodna misel!
Razpad mladočeške stranke.
Praga 9. aprila. Nezadovoljstvo v mladočeški stranki narašča od dne do dne. Člani, ki stoje za »Nar. list.«, hočejo ob-
LISTEK.
Trije poročevalci.
(Spisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
»Še dva. Dingasci, kakor je videti. Prav isti, kakoršne dobivamo v svoje bataljone. Dokler se le lahko bore, jim je vse eno, kdo je za nje, kdo zoper nje; ako bi ti tepci imeli le toliko razuma, da bi kaj razumeli, pa bi videli, da so Arabci njih dedni sovražniki in mi njih dedni prijatelji. Poglej ga, neumnega tepca, kako škriplje z zobmi zoper ljudi, ki so odpravili trgovino s sužnji!«
»Ali mu ne moreš razložiti tega?«
»Razložim mu s tem-le samokresom, ko se malo približa. Zdaj sedi mirno, Aner-ley. Zdaj gredo!«
Šli so res. Rujavi Arabec z zelenim turbanom je vodil naskok. Koj za petami mu je bil zamorec s srebrnimi uhani —■. velikan, in ostala dva sta bila samo malo zadaj. Ko so skočili čez skale drug za drugim, se je spomnil Anerley na šolske igre, ko je še mislil, da vrsta dirka z zaprekami.
Divno je bilo videti njih divje navdušenje in njega neprisiljenost, plapolanje pisanega gaiabecaka, svetlikanie orožja.
mahanje s črnimi rokami, blazne obraze in urno udarjanje nog po pesku. Anglež, ki je navajen spoštovati zakone, je tako prepojen z mislijo o nedotakljivosti človeškega življenja, da je mladi časnikar ie težko bil prepričan, da imajo vsi ti ljudje namero ubiti ga, in da ima on ravno tako svobodo storiti isto z njimi. Ležal je in strmel, kakor bi bila to predstava in on gledalec.
»Zdaj, Anerley, zdaj! Pomeri na Arabca!« je vpil nekdo.
Vzdignil je puško in videl rujavi, pogumni obraz na drugem koncu cevi. Pritisnil je na petelina, toda obraz je rastel in postajal divjejši z vsakim korakom. Strel iz revolverja se je razlegal pri njegovem komolcu, potem šc eden in videl je. da se je udri rdeč curek iz arabčevih rujavih prsi. Toda bližal se je še vedno.
»Streljaj, osel, streljaj!« se je zadri Scott.
Zopet je potegnil, toda zastonj. Zopet sta zadonela dva strela iz samokresa in veliki zamorec je padel, vstal in zopet padel.
»Napni petelina, tepec!« se jc razlegal besen glas; v istem trenotku je skočil Arabec čez ležečega velbioda in padel z golimi nogami na Anerley-jeve prsi. Kakor v sanjah se mu je zdelo, da se divje bori z nekorn na tleh, potem je slišal grozovito eksplozijo prav pri svojem obrazu
in tako se je končala zanj prva bitka v vojski.
* & *
»Z Bogom, dečko! Ti prideš ravno prav. Le daj si časa!«
Bil je Mortimerjev glas in nejasno se je zavedal njegovega dolgega obraza z očali in težke roke na svojih ramenih.
»Zal mi je, da te zapuščam. Srečna bova, če prideva pravočasno za jutranjo izdajo.«
Scott je pritrjeval jermenje, ko je govoril to.
»Ustavila bova v brzojavki, da si bil ranjen, tako da zvedo tvoji ljudje, zakaj ni nič glasu o tebi. Ako pride sem Reuter ali pa poročevalca večernih listov, nc izdaj ničesar. Abbas te bo oskrboval, a jutri popoldne sc vrneva midva. Z Bogom, z Bogom!«
Ancrley je slišal vse to, akoravno ni čutil dovolj energije, da bi odgovoril. Ko je potem zagledal dva gladka, rujava ponija s svojima jezdecema v rumenih oblekah izginjati med skalami, se mu je enkrat povrnil spomin in začutil je, da mu je izginjala prva velika časnikarska sreča. Bila je majhna bitka, toda bila je prva v tej vojski in vse občinstvo doma je hrepenelo po novicah. Imeli jih bodo v Cou-rieru«; imeli jih bodo v »Intelligcnce-i«, a niti besedice v »Gazzete-i«. Ta misel ga je spravila na noge, akoravno sc jc moral
opreti na deblo palme, da ni padel, tako sc mu je vrtelo v glavi.
Pred njim je ležal velik črnec, kjer je padel; prsa je imel polna krogelj in okoli vsake rane je bil zbran krog muh. Arabec je ležal nekoliko vatlov od njega in se držal z obema rokama za grozno stvar, ki jc bila njegova glava. Preko njega je ležala Anerleyjeva puška za ptiče; ena cev je bila prazna, a druga nabasana in zaprta.
»Scott efendi ustrelil ga z vašo puško«, je rekel neki glas. Bil je Abbas, njegov služabnik, ki je znal angleško.
Anerley jc tarnal nad svojo nesrečo. Bil je tako popolnoma zmešan, da je pozabil napeti puško; a vendar je vedel, da ga ni strah, ampak zanimanje tako zmotilo. Potipal si jc glavo in začutil moker robec, ki ga je imel zavezanega okoli čela.
»Kje sta druga dva derviša?«
»Utekla sta. Eden je bil zadet v roko.«
»Kaj se je zgodilo z menoj?«
»Efendi je dobil rano na glavo. Efendi zgrabil hudi mož za roko in Scott efendi ustrelil ga. Obraz zelo gori.«
Anerlev je nenadoma začutil, da ga srbi koža in da grozno smrdi po sežganih laseh. Hotel se ic prijeti za brke. Ni jih bilo. Njegovih obrvi tudi nc! Ni jih mogel najti. Njegova glava je bila gotovo jako blizu derviševe, ko sta se valjala skupaj po tleli in to je bil vzrok, da se je razletela njegova lastna puška. No, toliko časa
noviti politiko ustanovitelja stranke, dr. Gregra. Govori se, da se še v tem mesecu osnuje nova stranka.
Klavrni rimski občinski svet.
Rim, 9. aprila. Zdaj je nastopil vendar enkrat mir po krvavih dogodkih na trgu »del Gesti«. Celo republičanski in radikalni listi ostro grajajo nastop drhali. ki je brez povoda napadla vojake ter slednje hvalijo, ker so ostali hladni in se le v skrajni sili branili. Generalni štrajk, ki so ga rimski sindikalisti proti volji socialnih de-mokraških voditeljev samih uprizorili, je mestu povzročil škodo dveh milijonov lir. Najklavrnejšo vlogo pri celi stvari je igral framasonski občinski svet, na čelu mu jud Ernesto Nathan. Občinski svet se je demonstrativno udeležil pogreba »žrtev« in celo dal na Kapitolu razobesiti črno zastavo. Vse seveda, ker hlapčuje občinski svet drhali, ki ga voli.
Povišanje gaž italijanskim častnikom.
Rim, 9. aprila. V torek je ministrski svet sklenil dovoliti sedem milijonov lir za povišanje častniških gaž.
Utrjeno pristanišče v Anconi.
Rim, 9 aprila. Vlada se je odločila pristanišče v Jakinu (Ancona) modernizirati in utrditi, Beneško pristanišče je ne-pripravno. poleg tega pa preblizu Avstriji, ki bi lahko preprečila zbiranje italijanske mornarice okolu te točke. Jakin pa leži med Puljem in Kotoroin. Italijansko brodovje bi iz Jakina lahko operiralo proti združitvi avstrijskih eskader v Pulju in Kotoru in bi lahko nadlegovalo južnodal-matinsko obal, ne da bi mogla to eskadra iz Pul.ia preprečiti. To velja seveda za slučaj vojske. Zazdai ima jakinsko brodovno opirališče ta pomen, da Italija vedno lahko demonstrira za svoje aspiracije v Albaniji. Pretekli mesec je križarka »Giovanni Bau-san« izkrcala v Jakinu več težkih topov za obrežne trdnjave.
Delavni knez Nikola.
P e t e r b u r g , 9. aprila. Knez Nikola črnogorski je prispel semkaj, da prosi carja za gmotno in diplomatsko podporo za železnico Donava-Adria. Knez se jevFran-kobrodu na Meni posvetoval z nekim bankirjem, ki naj izposluje za Črnogoro v Nemčiji posojilo. Garancijo za obresti naj bi prevzela Rusija. S tem posojilom bi knez rad kupil zahodni del železnice Do-nava-Adria. Nikola zastopa namreč stališče, da Srbija ne sme imeti pri tej železnici izključenega lastništva, ker ima Crna-gora na Adriji največ interesov. Železnica se mora končati pri Baru, kjer je neka italijanska družba napravila pristanišča in ne pri Sv. Ivanu na albanskem obrežju. Upati je, da knez Nikola v Peterburgu doseže, kar namerava.
Dnevne noulce.
+ »Gospodarska zveza« je imela včeraj v prostorih S. K- S. Z. svoj občni zbor. Otvoril in vodil ga je podpredsednik, deželni odbornik dr. Evgen Lampe. Računsko poročilo je podal prokurist g. Mali. Odboru se je podelil absolutorij. O občnem zboru objavimo še obširno poročilo.
+ Osebne vesti. Kanonično umeščen je bil včeraj na župnijo Turjak pesnik č. g. Anton Medved. •— Premeščen ie č. g. kaplan Iv. Sever iz Predoselj v Žužemberk.
+ Siavnost v Cerkljah. Siavnost bla-goslovlienja zastave »Katoliškega sloven-
skega izobraževalnega društva« v Cerkljah na Gorenjskem se prične v nedeljo, 12. t. m., ob 2. uri popoldne. Svojo udeležbo so prijavile še naslednje društvene de-putacije: Slov. katol. izobraževalno društvo iz St. Jurija pri Kranju z zastavo, slov. katol. izobraževalno društvo v 01-ševku, izobraževalno društvo sv. Jožefa iz Tržiča z zastavo.
+ Slovenski krščansko-soclalni zvezi. Stolni vikarij č. g. Jos. Potokar jubilejno krono. — G dr. V. Pegan iz neke kazenske poravnave 40 K. — Hvala! Naprej!
+ Goriška »Gospodarska zveza« je ustanovila dve novi kmečki hranilnici in posojilnici: v Grgarju in Križu na Vipavskem.
—	»Slovenska kršč. - socialna zveza« na Goriškem kaj krepko deluje. Preteklo nedeljo je imelo »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Cerknem v dvorani »Gospodarskega doma« svoj občni zbor. Članov in gostov je bilo navzočih nad 200. Društveno življenje je bilo jako živahno; na novo se je ustanovil telovadni odsek, ki šteje že nad 30 rednih telovadcev. Na občnem zboru je veleposestnik in c. kr. poštar g. Ravnikar v krasnem govoru navduševal mlade telovadce k neumornemu delovanju za svoj blagor in korist cele mladeniške organizacije. — V Batnjah bo v nedeljo predavanje.
+ Predavanje priredi »Strokovno društvo delavstva Kranjske industrijske družbe« v nedeljo ob pol 4. uri popoldne pri Jelenu na Savi. Spored: 1. Dohodninski davek. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Vojaške vesti. V sredo sta prišli v Gorici dve kompaniji pionirjev 11. bataljona iz Pfemysla. Na kolodvoru jih je pričakala godba 47. pešpolka. Zastopnika goriškega municipija ni bilo, dasi je dobil mu-nicipij povabilo. Pionirji so nastanjeni na gradu. — V Tržiču (Monfalcone) so pričakali lovce z godbo, nagovoril je poveljnika vladni komisar, ki vodi občinske posle.
-	V Gradišču ob Soči je sprejel lovce iz Trsta okrajni glavar, zastopnika županstva ni bilo blizu, tudi godbe ne. Pred 3 leti pa so bili sprejeti lovci jako slovesno. V Sežano je došel en bataljon 97. pešpolka iz Trsta. Sežana je sprejela slavnostno vojake. Sežana je bila v zastavah, vse pa je prišlo pozdravit došle vojake. — V Ro-vinj je prišel iz Budimpešte 24. lovski bataljon.
—	Petnajst in tridesetdnevni abone-menti pri avstrijskih državnih železnicah.
Kakor prejšnja leta izdajalo se bo tudi letos v dobi od 1. maja do 30. septembra pri avstrijskih državnih železnicah časovne vožne listke s 15- in 30-dnevno veljavo za določene železniške skupine. Poleg dosedanjih devetih železniških skupin za solinsko ozemlje. Češko, Moravsko, Galicijo in dunajsko izletniško okrožje uvede s z veljavo od 1. maja t. 1. tudi abonemente za deseto skupino (južne Alpe) t. j. za proge Št. Vid ob Glini — Celovec (glavni kolodvor) — Trst — drž. železnica — Divača, Št. Vid ob Glini, — Beljak (juž. žel.),
—	Trbiž — Pontafelj, — Trbiž — Ljubljana (juž. žel.), Beljak (juž. žel.) — Pod Rožico (Fužina), Ljubljana (drž. žel.) — Kamnik in Podklošter — Sv. Mohor. Ti 15- in 30-dnevni predplačilni listki dajejo pravico do neomejene uporabe vseh v voznem redu določenih vlakov dotičnega območja ter so radi ugodnosti in nizke cene občinstvu zelo priljubljeni. Cene so za po-
1 samezne skupine za predplačila s 15-dnev-
no veljavo: I. razred 66, II. razred 46, III. razred 26 kron; za predplačila s 30-dnevno veljavo 98 K za I., 66 za II. in 40 K za III. razred. V zvezi s temi abonementi se izdaja tudi predplačilne listke za prtljago po 30 kilometrov in sicer za ceno 6, oziroma 9 kron.
—	Pletarsko šolo ustanavljajo v Štu-riji na Vipavskem. Upamo, da v kratkem začnemo.
—	Predstava v izobraževalnem društvu v Šturiji na Vipavskem bo skioptična predstava »I3en-Hur«.
—	Plačilni boj tesarjev v Celovcu.
Pretočeno soboto je bilo v Celovcu odpuščeno od dela polovico tesarskih pomočnikov, ko so zahtevali plačilo 40 vinarjev od ure in temu mojstri niso ustregli rekoč, da jim radi predragega materijala ni mogoče plačilo zvišati. Polovico pomočnikov je ostalo pri delu za staro plačo 30 vinarjev od ure.
šV Šturiji na Vipavskem so se vršile občinske volitve popolnoma mirno in soglasno. Prodrla je S. L. S. s celo svojo listo. Zupan dični naš g. Avgust Schlegl, in vsi svetovalci, kot prvi Ludovik Novak, so vsi trdni in značajni pristaši naše stranke in ugledni občani.
—	Poneverjenje na pošti. Iz Bohinja sc nam poroča, da se aretirani pismonoša piše Valentin Stare iz Cešnjice. Oškodoval je mnogo strank, posebno je oškodovana gospa Medja. Stare je »nobel« živel in se jc peljal tudi na zadnji planinski ples v Trst.
—	Umrl je na Brezovici deželni dacar g. Matej Oblak, star 76 let.. V tej službi je bil neprenehoma 46 let.
—	Premestitev. S prvim aprilom t. I. preselil se je gospod Anton Lchrman iz Tržiča za stalno v Ljubljano, ž njim seveda tudi uredništvo strokovnega lista »Perotninar«, kateri bode sedaj pričel izhajati v svojem tretjem letniku.
—	Lovski bataljon št. 19 je dospel 7. t. m. zvečer iz Komorna v Celovec, ter je nastanjen v jezuitski vojašnici.
—	Nenavaden pojav. Na Ozbenu se je videl pretekli teden čuden, nenavaden pojav. Iz tal ven je plapolal nad dva metra visok raznobarven plamen, in sicer ob nevihti in dežju. Od kod ta nenavaden »kres«?
—	Cene mesa so znatno poskočile v New Yorku.
—	Največji hotel v Istri. V Pulju so začeli poleg kolodvora zidati »Hotel Riviera«. Stavba meri v dolžini 60 metrov. Imela bo štiri nadstropja s 150 sobami in 75 kopalnimi kalibam i .To bo največji hotel v Istri. Lastnik jc Nemec Jakob L. Miinz, ki mu je občina prodala stavbišče za zelo nizko ceno.
—	Katehetski sestanek v Spljetu bo. 4. in 5. septembra t. L Vdeleže se ga dalmatinski veroučitelji srednjih, meščanskih in Ikidskih šol. Predaval bo pomožni škof V. Palunko.
—	Spor med zavezniki na Reki. Kakor znano, je večina reškega prebivalstva hrvatska, oziroma slovenska. Vkljub temu vladalo v mestu Italijani v zvezi z Madžari. Sedaj sta si ta zaveznika v laseh. Mestni zastop je sklenil nedavno, da se da mestnim ulicam nova imena. Izvolil se je odsek, ki bi imel določiti nove nazive. V odseku so bili zastopniki obeh vladajočih strank. Italijani so hoteli, da se po tržaškem vzgledu da imena slavnih Italijanov, Madžari pa so hoteli dati Reki madžarsko: obeležje ter imenovali ulice po ju-
nakih a la Rakoczy in Ludvik Kossuth. Ker se bratje niso mogli sporazumeti, naznanil je župan v zadnji seji občinskega odbora, da je odsek odložil svoje časti, ne da bi kaj opravil.
—	Vlak je povozil dne 8. t. m. na državnem kolodvoru v Zagrebu čistilca vozov Jakoba Giažarja, ko je hotel iti čez progo. Zdravnik ga je dal prepeljati v bolnišnico. Med vožnjo je GJažar umrl.
—	Kočija trčila z električnim vozom. Dne 8. t. m. je trčil v ulici Ghega v Trstu tramvajski voz s kočijo Leopolda Rosaro. Tramvaju se ni zgodilo nič, kočija pa se je razklala na dva dela. Sreča, da se ni 'zgodilo kočijažu nič hudega.
—	Zanimiv železniški načrt za železnico čez Kvarner. Železniško ministrstvo je podelilo odvetniku dr. Henriku Viljemu Grafu na Dunaju v zvezi z Josipom pl. VVenuschem, železniškemu ravnatelju v p. za dobo enega leta pravico za tehnična pripravljavna dela za gradnjo normalno-tirne železnice, ki bi vezala Dunaj z Za-drom v 17 do 18 urah. Proga bi se imela zgraditi od postaje Matulje do> zaliva Pre-luka; med otoki Cres, Krk in Kvarnerol bi prevažal vlake prevozni brod na otok Pag; tu bi sledila železnica čez. ravnokar imenovani otok, potem pa zopet brod do
| dalmatinske kopnine in železnica do Zadra. | Imenovana sta predložila tudi načrt za f preosnovo zaliva Preluka v trgovinsko pristanišče; stroški te preosnove so pro-računjeni na pet milijonov kron.. 1, — Še o sprejemu bosanskega polka v Trstu. »Balkan« poroča, da so glasovi himne »San Giusto«, ki jo je bosanska godba zasvirala kot prvo točko,, razgreli gledalce, ki so odgovorili s frenetičnim ploskanjem. Takega sprejema še morda ni doživel v Trstu noben avstrijski polk. — V vojašnici je nagovoril bosanske vojake polkovnik Rudolf Vukovič pl. Podkapelski ter končal svoj hrvatski govor z- »živijo« cesarju. — Italijanska publika je z raznimi vzkliki in vprašanji pokazala zopet, kako malo so jo naobrazili »Piccolo« in »Lavo-ratore«. Ti ljudje so resno mislili, da bosanski vojaki govorijo madžarski? Kje je Bosna in v kakšnem razmerju je z našo monarhijo, o tem se seveda tržaškemu italijanskemu ljudstvu niti ne sanja.
—	Odlikovanje. Stotniku računskemu vodji I. razreda, Štefanu Ferlanuv pešpolka št. 7. je podeljen zlat zaslužni križec s krono.
—	Vinska razstava'in vinski semenj v Tomaju. Kraško vinarsko društvo v Tomaju priredi dne l.„2: in 3. maja v Tomaju vinsko razstavo isn vinski semenj. V nedeljo, dne 3. maja popoldne bo obenem v Tomaju shod kraških vinogradnikov,
—	1300 kg modre gailce Je razdelila vlada med revne vinogradnike iz nekaterih občin na Vipavskem in v Brdih, ki so prišli vsled toče leta- 1905. m vsled suše v letu 1906. v veliko gospodarsko stisko.
—	Ker je svoji ženi pretil s smrtjo in streljal na njenega brata, ko jo je hotel varovati prei/ napadi, je bit obsojen pred okrožno soduijo v Gorici Štefan Cejan iz Moše. 31 let star. na 13 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
—	Nentški cesar v Pulju? Nemški cesar se snide v Pulju z avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodo Frartc Ferdinandom najbrže prve dni meseca maja.
—	Obstreljen deček. V Zagrebu so se dečki zabavah" s streljanjem iz- flobertice. Prišel je mimo deček Konrad! Knoeh, ki ga zadene kroglja v bedro leve noge..
bo že imel, da mu vzraste nekoliko las, predno zopet zagleda Fleet Street. Toda rana, to je bila mogoče bolj resna stvar. Ali je dosti velika, da mu prepreči, da ne prinese brzojavke v Sarras. Nič drugega ne preostaja, kakor poskusiti.
Toda imel je samo ubogega, majhnega sirskega sivca. Stal je v večernem soln-cu s pobešeno glavo in sključenimi koleni, kakor bi ga še jutranja pot težila preveč. Tu pač ni bilo upanja, da bi mogel prepotovati z njim petintrideset milj težkega pota. Vse drugače bi se jahalo na sijajnih ponijih njegovih tovarišev — to sta bila najhitrejša in najsijajnejša v celi deželi. Najvztrajnejša? Še neka žival je bolj vztrajna, in to je pravi jezdni velblod. Ako bi ga imel, bi prišel vkljub vsemu prvi na brzojavni urad. Mortimer je rekel, da prekosi na trideset milj vsakega konja. Da. ako bi le imel pravega jezdnega velbloda! A tu so mu šinile kakor blisk v glavo Mor-timerjeve besede: »To je ona vrsta živali, ki jih jezdijo derviši, kadar se podajajo na svoje urne pohode.«
Živali, ki jih jezdijo derviši! Kaj pa so jezdili ti ubiti derviši? Hipoma je splezal na skale in za njim Abbas, ki se je upiral temu. Ali sta ubežnika odgnala vse vel-blode ali sta se zadovoljila, da sta se rešila? Zagledal je rumene naboje za Re-mingtonovo puško in to mu je kazalo sled,
kam se jc skril sovražnik. Od veselja bi bil zavriskal, ko je zagledal nedaleč v votlini, da se je vzpel dolgi, vitki, beli vrat in elegantna glava takšnega velbloda, kakoršnega ni videl šc nikdar preje — bil je kakor labod, krasna žival, tako različna od navadnega, okornega velbloda, kakor je vprežni konj od dirkača.
Žival je klečala v zavetju pod skalami in na njej je visel meh za vodo; prednji nogi je imela zvezani po arabsko z vrvjo okoli kolen. Anerley je zlezel v sedlo, a Abbas je odvezal vrv. Najprej je zdrsni! Anerlev proti velblodovcmu vratu, a potem zopet z vso silo nazaj in se ves zmešan oprijemal stvari, ki bi ga mogla re-išiti, a zopet ga je vrgel nazaj sunek, ki bi mu kmalu polomil ledje. Toda velblod je bil zdaj na nogah in mladi časnikar je srečno sedel na brzonogem puščavskem velblodu. Bil je ravno tako prijazen kakor hiter, zibal je svoj dolgi vrat in pogledoval okoli sebe s svojimi velikimi, ruja-vimi očmi, dočim jc Anerley pritrjal svoje noge na sedlo in pograbil krivi bič za velblode, ki mu ga je podal Abbas. Imel je dve uzdi, eno z nosa in drugo z vratu velbiodovega, toda spomnil se je, da je rekel Scott, da se mora voditi z uzdo z vratu, in zato je zgrabil spodnjo uzdo. Potem sc jc dotaknil z bičem dolgega, tresočega se vratu in naenkrat se mu je zdelo, da prihaja Abbasov »z Bogom!« od daleč
za njim in črne skale in rameni pesek je izginjal po obeh straneh.
To je bilo prvič, da je jezdil na jezdnem velblodu in prvi trenotki ježe niso bili neprijetni, akoravno se je premikal neenakomerno in nepravilno. Ker ni imel stremen niti kake druge trdne točke, se ni mogel vzdigovati na njem, ampak ga je tiščal s koleni kolikor mogoče trdno in se skušal zibati sem ter tja, kakor je bil videl, da se zibljejo Arabci. Bilo je veliko, konkavno makloofsko sedlo in v njem je poskakoval, ker se ni mogel držati dosti trdno, kakor biljardna kroglja po neravni mizi. Oprijemal se je obeh strani s svojimi rokami, da se je mogel vzdržati. Žival je prešla v dolg, zibajoč se miren korak in njene stopinje se skoraj čule niso po trdem pesku. Anerley se je naslonil nazaj, z rokami se je trdo držal in naganjal velbloda.
Solnce je že zašlo za vrsto črnih, vul-kaničnih, strmih gora, ki so bile podobne velikanskim kupom rudniške žlindre. Zahodno nebo se je pokazalo v oni prijazni, svetlozeleni in bledordeči barvi, ki dela krasne večere ob Nilu, a stara, rujava reka, ki se vali med črnimi skalami, se je šc nekoliko bleščala v teh barvah, ki so zlatile zapad. Svetloba, vročina in čvr-čanje žuželk jc ponehalo obenem. Vkljub svojemu glavobolu bi bil Anerley zavriskal od samega fizičnega veselja, ko je
dirjala hitra žival pod njim v. tem hladnem,, krepeilnem zraku, dočim mu je močan sever hladil pekoči obraz.
Pogledal je na uro in Hitro preračunal, koliko ima časa in pota. Bilo je že šest, ko je. bil zapustil taborišče. Ker so bila tfa slaba, ni mogel upati, da bi prepotoval več riego sedem milj v eni uri— manj po slabili krajih, več po ravnih.. Kolikor se je spominjal pota. je bilo mafo ravnega in dosti slabega. Srečen bi bil torej, ako bi dospel med dvanajsto in eno uro. Poročilo rabi potem še dobri dve uri, da pride v London, kajti v Kairi se mora prepisati. Ako mu gre vse po sreči, je mogel upati, da dobe njegovo brzojavko v Fleet Street ob dveh ali treh zjutraj. Mogoče je bilo, da doseže to, toda sreča mu je bila zelo nemila. Okoli tretje ure zjutraj je jutranja izdaja gotova in njegova sreča je šla po vodi za vedno. Samo to je bilo jasno, da je samo za onega nekoliko verjetnosti, da odda pravočasno brzojavko, ki bo prvi pri brzojavu in Anerley je hotel biti prvi, ako se mu posreči to z naporno ježo. Udaril je torej zopet na rahlo po ptičjem, dolgem velblodovem vratu in njegove prožne noge so se pomikale hitreje, kadarkoli se ga je le dotaknil. Kjer so se spuščali skalnati griči proti reki, so morali iti konji naokoli, a velblodi so šli naravnost in tako je Anerley slutil, da prekosi svoja tovariša,	(Dalje prih.)
Strelci so zbežali ter prepustili ranjenega | samemu sebi. Pozneje so ga drugi ljudje spravili v bolnišnico, kjer so mu kroglo izvlekli.
—	Brezžična brzojavka z Marsa. »Narodni listy« so priobčili 1. aprila t. 1. brezžično brzojavko z Marsa, ki je baje obljuden z bitji podobnimi človeškemu rodu. Brzojavka se glasi: »Sesu nisa sider cc ohis rotccl erac.« V navadno latinščino prevedena se glasi brzojavka (ako se jo čita od zadej): »Care lector si hoc credis asinus es«, t. j.: Dragi čitatclj, če. to verjameš, si osel.«
š Vsled padca umrl. Ko se je pred nekaj dnevi vračal vpokojeni orožniški po-stajevodja Franc Jurak iz Podčetrtka v Olimje, je medpotoma padel v neko tri metre globoko jamo in bil na mestu mrtev vsled pretresa možganov.
—	Povozil jo ie bicikelj. V Zagrebu se je vozil nek biciklist tako naglo, da je povozil vpokojeno učiteljico Dorotejo Sed-mak, ki sc jc precej poškodovala.
—	Tatvina v banki. Zasebnici Ve-koslavi Kralj je neznan tat ukradel v nekem denarnem zavodu v Zagrebu novča-rico z 28 kronami, ki jo je bila položila na mizo.
—	Puljska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je imela leta 1907. dohodkov 4809 K 68 vin., stroškov 1676 K 2.3 vin., blagajnični preostanek znaša torej 3133 K 45 vin. Ako se došteje prebitek leta 1906. v znesku 2.488 K 91 vin, znaša vse premoženje podružnice 5.622 K 36 vin.
Ljubljanske noulce.
lj Ljubljanske občinske volitve. Volivcev v III. razredu je 2761, v II. razredu 1554, v I. razredu 789.
Ij Prememba posesti. Gosp. Peter Sterk, trgovec v Vinici, je kupil od g. Iv. Podlesnika hišo na Sfcrem trgu št. 18, v kateri je gostilna Zupanova.
Ij Občni zbor pevskega društva »Ljubljane« se vrši jutri zvečer ob 8. uri v »Uni-onovi« kleti, ki bo jutri za »Ljubljano« rezervirana. Za občni zbor je bilo že pred tremi tedni naročena mala ozjr. velika dvorana »Uniona«, a pri izvestnem redu, ki vlada v »Unionu«, jc bila dvorana predvčerajšnjim oddana gg. podčastnikom. Ker »Ljubljana« noče biti na poti zabavi gg. podčastnikov, se bo vršil njen 16. občni zbor v prostorni »Unionovi« kleti, ki bo nalašč za ta namen prirejena. Na dnevnem redu je prememba društvenih pravil, zato prosimo gg. somišljenike, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Ij Zelezničarski shod se je vršil včeraj 9. t. m. zvečer v gostilni pri »Levu«. Shod je otvoril g. Josip Udovč, ki mu je tudi predsedoval. Prvi govornik g. Jos. Petrič pravi, da jc naloga tega shoda, da sc pokaže, da so sc zbrali in so primorani staviti svoje zahteve vsled splošne nezadovoljnosti in bede. Mnenje njegovo je, da shod sklene resolucijo: 1. merodajni faktorji naj se začno resno brigati za stanovanja železničarjev, zidajo naj se stanovanjske hiše iz provizijskega zaklada ter naj se vsakemu nastavljencu brez ozira na kategorijo poviša stanarinska doklada za 10 K do onega časa, da bodo te hiše sezidane; 2. zahteva se enkratna podp. 30 K za vse nastavljence; 3. delavcem, ki niso dc-finitivno nastavljeni, naj se določi minimalna plača 2 K 50 v na dan. Te tri točke naj se predlože merodajnemu mestu z zahtevo odgovora do 1. maja. — G. Crednik, uradnik, govori nemško in izjavlja, da so uradniki solidarni z drugimi uslužbenci. — G. Kopač trdi, da vlada na direkciji v Trstu največja konfuzija. Se danes so nastav-ljenci, ki so bili službeno prestavljeni v Trst in zopet nazaj v Ljubljano, a se jim ni povrnilo stroškov. Fden je celo že upokojen, pa še ni nič dobil. Transalpinska železnica ima sicer lepe postaje in lepe vozove, a za železničarje se ni ničesar storilo. Poskrbelo se niti ni, da dobe novonastavljeni železničarji stanovanja. Najslabše je bilo na Jesenicah, kjer so morali železničarji z družinami stanovati v železniških vozovih, po noči pa so jih premikali vlaki semtertja. Nič boljše ni bilo po zimi. Ko smo imeli dne 2. aprila t. 1. v Trstu shod, kjer smo zahtevali izboljšanje naših razmer, so prišli Slovenci kot »Narodna organizacija« in so nam shod razbili. Konštatiram, da so Italijani in Nemci simpatizirali z nami. Ne zamerimo tega zapeljanceni, ampak dr. Mandiču (fuj-klici), ki je organiziral izključno slovenske delavce proti slovenskim delavcem. Mi bi jih lahko pometali ven, a se nismo hoteli pretepati, ker smo imeli žene s seboj. Sli smo prepevajoč v »Delavski dom«, kjer smo nemoteno zborovali. — Ministrstvo je izjavilo, da ne da ničesar uradnikom. Sedaj je določeno, da dobe uslužbenci 10% doklade na Krasu, a samo do Podbrda. Mislim, da bo kmalu prišel čas, ko se bo to raztegnilo do Jesenic. Prebere resolucijo, ki je bila sklenjena na shodu v Trstu 2. t. m., v kateri se zah-
teva odgovor do 15. aprila. Čudi se da so bili ljubljanski železničarji toliko časa mirni. Poživlja uradnike, naj upoštevajo skupno delo in jih vabi v organizacijo. Ne strinja se s predlogom sodruga Petriča, naj se določi delavcem minimalna plača 2 K 50 v na dan; določi naj sc na 3 K. — G. Petrič spreminja svoj predlog glede plač delavcev od 2 K 50 v na 3 K, ter predlaga, naj se naroči vodstvu podružnice železničar-ske organizacije, naj pošlje 15. aprila t. I. na odločilni shod v Trst dva delegata. — Predlagane resolucije se sprejmejo; za delegata v Trst se izvoli g. Petriča in g. Crednika. — Nato se oglasi k besedi še več drugih govornikov. — G. Schott predlaga, naj se izpremeni resolucija glede enkratne podpore 30 K, da se zahteva 60 K. — G. Petrič odgovarja, da se mora pač upoštevati razmere. Drugod so v slabših razmerah, a ne dobe dosti več. — Nato je g. Kopač h koncu pozival železničarje državne in južne železnice k združenju in skupnemu boju. — Nato se zaključi shod, ki je trajal do Vi 12. uro in se ga je udeležilo okoli 200 železničarjev ter nekoliko uradnikov.
lj O samoumoru lekarnarja Gjegerca
se nam piše iz Bjelovara: Stjepan Gjege-rec, lekarnar, prispel je iz Ljubljane v Bje-lovar dne 3. aprila t. 1., ob 12. uri po noči. Nastanil se je pri svoji sestri, poročeni Pe-jašinovič. V soboto jutro šel je s svojim svakom Pejašinovičem na južino v gostilno, odkoder sc je okoli 10. ure vrnil v hišo svoje sestre, dočim je svak odšel v svoj urad. Ni dolgo trajalo, kar se začuje pok revolverske kroglje. Ko so stopili domači v sobo. našli so ga vsega v krvi. poleg njega pa revolver najnovejšega sestava. Ustrelil se je v desno sencc. Pozvani mestni fizik dr. Fischcr jc mogel konstatirati samo smrt. Mrliča so prenesli v mrtvašnico na pokopališču sv. Andreja, in v nedeljo, dne 5. aprila, so ga pokopali. Kaj ga jc nagnalo v smrt, tu ni znano; tudi ni zapustil nobenega pisma. Misli se, da se je ustrelil zaradi nereda v bolnišnici, ker jc sam pripovedoval, da je iz bolnišnice suspendiran zavoljo nerednosti, ki so se našle v lekarni.
Ij Občni zbor gostilničarske bolniške blagajne se včeraj popoldne ni mogel vršiti, ker je prišlo na zborovanje le okolu 20 gostilničarjev in dve gostilničarki. Cez štiri tecfne se skliče znova zbor.
lj Osebna vest. Za praktikanta »Gospodarske zveze« je imenovan gosp. Ivan Verhovc.
lj Frida Groševa je 8. t. m. debitirala v zagrebškem gledališču v opereti »Mam-zelle Nitouche« ter dosegla popoln vspeli. Ze po prvem činu jc morala petkrat na oder. Groševa je pela svojo vlogo slovenski. Zagrebški listi jo zelo hvalijo ter je gotovo, da bo mlada subretka angažirana v Zagrebu, s čemer bo rešeno tudi zagrebško subretsko »vprašanje«.
Ij Nevarno operacijo je moral vsled hudega revmatizrna prestati krojaški mojster g. Fr. Kreč. Hudomušni tiskarski škrat nam je napravil iz g. Kreča g. Kraigherja, menda zato, ker je mislil, da g. Kraigherjeva blamaža pri stavki potrebuje operacije. Kakor čujetno, bo g. Kraigher res kmalu >-operiran«. Operiral ga bo — Bol-tatu Pepe.
Ij Red pri kolodvoru in okolici. Pred nekaj tedni je izdala mestna policija strogo odredbo glede javnega reda okoli kolodvora in po gorenjih Kolodvorskih ulicah, glede priganjačev ondotnih obrtnih podjetij in njihovega počenjanja z Amerikanci na ulici in raznih lokalih. Prve dni po tej odredbi se je navidezno v resnici pojavilo neko izboljšanje teh kričečih razmer. Včasih se jc prikazal kak stražnik pred kolodvorskim izhodom in semintja (toda pre-redkokrat!) tudi zavrnil dotične priganja-če, ki so se obnašali, kakor da bi se za policijsko odredbo zmenili kakor za lanski sneg. Včasih se je prikazal drug stražnik po Kolodvorskih ulicah, kjer jc najbolj cvetelo priganjaštvo in umazana konkurenca. Kadar Amerikancev ni, vlada po ulici pač tako lep mir kakor drugodi; v onih dneh pa, kadar navadno prihajajo, cvete priganjaštvo in umazana konkurenca, javno in očito, bolj kakor pred ono odredbo, in priganjačev in agentov je po ulici toliko, da ovirajo promet in potujoče ter drugo občinstvo. Ali je mestni policiji ljubljanski v resnici že dovolj, samo da je izdala odredbo ter misli, da je s tem že storjeno vse ? !
Ij Nevaren gnanec pobegnil. Meseca avg. lanskega leta je bilo ukradeno nekemu delavcu v Latermanovem drevoredu kolo, nekemu delavcu pa na Starem trgu, ko je bil na vozu zaspal, iz žepa srebrna ura. Tata je policija prejela, ko je prodajal kolo in jc takrat navedel, da sc piše Gvi-doti Nigris iz St. Daniela v Italiji, za kolo je pa povedal, da ga je ukradel v Mariboru. Ko jc bil izročen sodišču, je tam zopet navedel, da je Angel Bionchi. Preiskovalni sodnik je pa pozneje dognal, da jc tat
dninar Otilij Trnant in da je doma v videm-ski provinciji. Dne 1. t. m. je bil izgnan in in odgnati po 6 mesečni prestani kazni proti svojemu domu skozi Trbiž. V odgon-skem zaporu v Trbižu je pa lopov pre-, kopal zid in pobegnil. Trnant je zelo nevaren tat in nasilen človek.
lj Tatvini. Pri vratih nekega stanovanja na Dunajski cesti ste bile včeraj ukrar deni dve medeni kljuki. — Nedavno sc je dosedaj še neznan tat splazil pri kuhinjskem oknu v gostilno pri »Novein svetu« na Marije Terezije cesti, potem pa vlomil v kredenco in ukradel natakarici Frančiški Hostnikovi 40 K denarja.
Ij Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec sušeč je bil srednje topel in dosti moker. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevili stopnjah: ob sedmih zjutraj 0-8 stopinj, ob dveh popoldne 7-5 stopinj, ob devetih zvečer 37 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 4 0 stopinj, za 0-3 stopinj nad normalom; največ 16-4 dne 31., najmanj — 3-8 stopinj 27. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 10 mm pod normalom; najvišje 744-3 dne 28. zjutraj, najnižje 7214 dne 1. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 14; padavina, dež in sneg, znaša 75-1 mm; največ 30-3 111111 je padlo dne 10. — Med vetrovi je prevladoval jug, vendar se je tudi čestokrat oglašal severovzhod. — Meglo smo imeli ob četverih jutrih. — Proti koncu svečana započeto, na sneg nagibajočo vreme se je tega meseca nadaljevalo, vendar je bilo tudi nekaj lepih dni in pomlad je dne 21. brez ovire svoj prihod praznovala. — Tekočega meseca malega travna pride luna dne 21. zjutraj v zemljino obližje.
Ij Izgubljene in najdene reči. Postrež-kinja Frančiška Podlcsnikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gospa Marija Pretnerjeva je izgubila srebrno uro z zlato verižico. — Šolska učenka Terezija Jelenova je našla srebrno uro s kratko častniško verižico. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden suknjič, usnjata torbica, volnata ruta, jopič in črna torbica s proprietetami.
STRELNE VAJE.
Deželnobrambovsko poveljstvo v Gradcu je dobilo od bramb. ministrstva ukaz od dne 10 febr. 1908 št. III. 1206, ex. 1907., da pospešuje med prebivalstvom strelne vaje. Radi tega je naročeno 4. dc-želnobramb. pešpolku, ki biva od aprila do septembra po goriških hribih, da vodi in nadzoruje strelne vaje. Toplo priporoča omenjena okrožnica snovanje strelnih društev. Orožje in streljivo dobe društveniki brezplačno. Orožje jc popred ministrstvo ponujalo veteranskim društvom, a ta so enostavno to odklonila. No, sedaj pa bodo strelna društva, ki vendar ne bodo samo za parado.
Razne stvari.
Lucchenija, morilca avstrijske cesarice Elizabete, je v ječi zadela kap. Tako poroča iz Ženeve list »General Anzeiger«.
Peklenščeka je predstavljala. — Iz Appletona, Wisconsin v Ameriki se poroča: Krinka peklenščkova je postala usodna gospici Mary Schmidt, učiteljici v Black Creeku, Wis. Gdčna. Schmidt jc umrla v Cikagi za zastrupljenjem krvi; dne 23. januarja t. 1. se je udeležila maškaradnega plesa, ošemljena kot satan, in njena krinka je povzročila zastrupljenje. Nosila je navadno rdečo opravo, v kateri sc peklenšček navadno predstavlja kot prikazen, z dolgimi, šiTastimi čevlji, rogljastim repom in rogovi na glavi. A glavni prikaz njene preobleke je bila debela krinka, doma narejena iz mastnih barv in mazil, tako, da je vzbujala največjo pozornost na maske-radi. Nobeden izmed plesalcev in plesalk ni bil na plesišču boljše volje, nego gdčna. Schmidt. Satan je bil tu, tam in povsod, smejoč se in šaleč. Ko pa je gdčna. Mary Schmidt prišla domov ob jutranjem svitu, ni mogla odstraniti mastnih barv. Drgnila je svoj obraz nekaj časa, a ostrgala je malo barve. »O vvell,« je vzkliknila vpričo neke sorodnice, »pretrudna sem, da bi se s to rečjo ukvarjala sedaj, sc pa jutri očistim.«. Drugega dne je začela gdčna Schmidt strgati barvo s polnim zaupanjem, ampak v njeno začudenje in grozo, se je barva tem trdnejše prilepljala, čim bolj jo je drgnila. Poklicala jc svoje sorodnike na pomoč. Vsak jc nekaj predlagal. in vse so brž poskušali. Pa nič ni pomagalo. Ker sc je prestrašila vsled množine raznih barv, sedaj spojenih v mešano goščo, ki je krila ves njen obraz in jo resno nadlegovala, je gdčna. Schmidt poklicala zdravnika, ki jc rekel, da nc bo težko odstraniti barvo. Sel je na delo, rabil ločbe-nine in vsakovrstne kemične tvarine, ter upotrebljal vso svojo spretnost in znanost. Pa barva se ni hotela odstraniti, nego sc jc zajedala pod kožo in je že povzročala
hudo bolečino. Drugi zdravniki so bili poklicani od blizu in mnogo milj daleč okoli Black Creeka. Posvetovali so se in poskušali mnogotero zdravljenje. Nič ni pomagalo, prav nič. Barva je kljubovala vsem naporom številnih zdravnikov, kakor je prizadevanju gdčne. Schmidt. Štiri tedne po maškeradi se je gdčni. Schmidt zdravje tako shujšalo, da je bilo potrebno, poslati jo v Cikago zaradi zdravljenja. V Cikagi so odstranjevali barvo na nove načine, a spet brez uspeha. Znaki zastrupljenja krvi so se nazadnje pokazali in nesrečno dekle jc umrlo v nekaj dnevih.
Poštar Giometto zaprt. V Cherbour-gu na Francoskem so aretirali v nekem restavrantu italijanskega poštnega uradnika Giometta, ki je nedavno pobegnil s 466.000 lir. Hotel je s svojo ljubimko Ka-rolino Zanotti v Ameriko. Potoval je pod imenom Zanottinega soproga. Pri defrav-dantu so našli skoro ves denar in bančne nakaznice. Žensko bržkone izpustijo, ker ni vedela, da je Giometto ukradel denar.
V Rimu je povozil avtomobil, v katerem sta bila avstrijska grofa Traun in Claiti-Martinic, pri Campo Darscgo neko kmetico. Bila je na mestu mrtva.
Ekshuinacija. Državni pravdnik v Budimpešti je dal izkopati truplo nedavno umrlega odvetnika Novaka, ker se je dognalo, da se je sam usmrtil. Novak je bil več let blagajnik odvetniške zbornice. Zadnja leta je zakrivil velike poneverbe, ki so jih razkrili šele po njegovi smrti.
Srbski list v Dalmaciji. Upravni odbor srbske narodne stranke za Primorje jc sklenil ustanoviti delniško društvo z glavnico 30.000 kron, ki uredi tiskarno, v kateri bo izhajal srbski list vsaj trikrat na teden. Delnice bodo znašale 50 kron.
Zavoljo izpričevala v smrt. V Borovi se je ustrelil sin premožnega kmeta Mer-kija, ker je dobil na realki, ki jo je obiskoval, slabo izpričevalo. Starši so ga zaradi tega okregali in mladenič je vzel puško, se zaklenil v sobo ter se ustrelil v srcc.
Indijski rotivci kač in novodobna znanost. Ako v Indiji koga piči strupena kača, pljune mu kačji rotivec v rano, in ista zaceli brez zlih posledic. To ni morda pravljica, ampak dokazana resnica. Kako je to mogoče? Rotivci kač puste, da ugriznejo njih otroke stare kače, ki imajo že slab strup. Otroci večinoma pik prebolijo, ali pa pač umrejo. Taki otroci so sedaj že tako utrjeni proti kačjemu strupu, ali, kakor bi se znanstveno reklo, immunizirani, da jim navaden kačji pik povzroči le še malo mrzlice. To se nadaljuje, in ko je rotivec dorastel. je že tako utrjen in napolnjen strupa, da je v vsaki tekočini njegovega trupla protistrup, ki je v stanu, da nevtralizira, t j. stori neškodljivim, pravi kačji strup. Ze kapljica slin zadostuje, da veže, uniči strup. Rotivec je popolnoma utrjen. Naj ga piči kakršnasibodi strupena kača, posledice niso hujše, kakor če bi sc zbodel s trnom ali žebljem. Znanstveno izraženo: rotivec se je aktivno immunizi-ral, njegove sline pa se rabi za pasivno immuniziranje pičenih. Lahko bi sc tudi reklo, da je rotivec vaciniran, cepljen. Kajti cepljenje z oslabljenim strupom je vacinacija, ki jo poznamo od stavljenja osepnic. Novodobna znanost se je hodila torej k Indijcem učit uporabe protistru-pov, samo da sedaj za pridobivanje takih protistrupov ne rabimo ljudi, marveč živali. V toplih krajih jc uporaba seruma (krvne sirotke) proti kačjemu piku običajna in uspešna. Živali pa so rabili za nabavo protistrupov tudi že pred Kristom. Kralj Mitridat Pontski je krmil gosi z raznimi strupi ter pil kri te proti strupu utrjene perutnine. Tako sc jc proti strupom popolnoma immuniziral, vsled česar se mu je celo ponesrečil samoumor, ko se je hotel zastrupiti, ker se mu je lastni sin spuntal in ga oblegal. Zvest vojak ga je moral prebosti. Genijalni Behring, ki se mu imamo med drugim zahvaliti tudi za serum proti davici (difteriji), ni torej pravzaprav izumil nič novega, kar mu pa seveda ne manjša zaslug, ki jih ima za moderno seroterapijo. Ben Akiba ima prav: Nič novega pod solncem!
Stoletni jubilej newyorške škofije. Katoličani v Ne\vyorku se na vse mogoče načine pripravljajo, da bi kolikor mogoče slovesno praznovali stoletnico škofije. Sodijo, da sc tega jubileja, ki se praznuje po velikonočnih praznikih, udeleži nad 100 škofov, med njimi štirje kardinali.
Svobodom'selno sleparstvo.
Eppur si muove! — In vendar se giblje! Kdo? — Dunajska »Arbeitcr-Zci-tung«. Zakaj? Ker sc v članku peča s francosko svobodomiselno vlado, ki je konfis-cirala ccrkveno premoženje, likvidacijo izročila svojim pristašem, poslancem, bivšim ministrom in judovskim finančnikom in, da rop opravičuje s plemenitim namenom, obljubila, da bo iz zaplenjenega cerkvenega premoženja, ki je po njenih ra-
čunih iznašalo celo milijardo, ustanovila fond za splošno delavsko zavarovanje.
Kako pa se je ta likvidacija izvršila? 677 samostanskih premičnin in nepremičnin se je zaplenilo, likvidiralo pa dozdaj • samo 115, torej nekako šestina. Likvidacija je leta 1906 prinesla državi 550.000 frankov, likvidacije iz prejšnjih let pa pa-sivo 310.000 frankov. Od 115 kongregacij ima torej država 220.000 frankov dobička, torej komaj toliko, kolikor velja ena srednje velika hiša v mestu! To je torej tista milijarda, s katero so framasoni slepili delavce, češ, da bodo odslej vsak dan imeli piščanca na krožniku!
Socialnodemokraška »Arbeiter Zeitung« se zdaj jezi in huduje na buržoazij-ske kapitaliste, ki so na Francoskem na vladi. Toda, čemu se neki socialni demokrati tako razburjajo? Med likvidatorji je bil tudi bivši minister, socialni demokrat Millerand. Ta voditelj socialnodemokra-ške stranke je pri likvidaciji zaslužil celih 300.000 frankov, torej več kot znaša ves dobiček likvidacije za državo, kar priznava »Arbeiter Zeitung« sama! Kdo pa je oddajal likvidacijo? Ali ne vlada, v kateri sedi tudi socialdemokrat, minister za javna dela Viviani, ki je za postopanje vlade odgovoren?
Sicer pa je ta uspeh, oziroma neuspeli zaplenjanja cerkvenega premoženja nekaj čisto natornega, kakor kaže zgodovina. Nemški protestantski knezi n. pr. so ob Lutlirovem nastopu tudi zaplenili ogromno cerkveno premoženje, uspeh pa je bil, da so bili po 30letni vojski desetkrat hujše zadolženi kot pred polstolet-jem. Denar je izginil v žepih dvorjanov in špekulantov, nemške kneževine pa so propadale od dne do dne bolj. Prva francoska republika je zaplenila domala vse cerkveno premoženje in umetnine, in uspeh? Republika je postala bankerotna, mastili so se pa oderuhi in bankirji. Kdo pri nas ne ve, kako žalostno je končala konfiskacija cerkvenega premoženja v jožefinski dobi v Avstriji? Do vratu se je vlada zakopala v dolgove . . .
Socialni demokrati bi bili to lahko vedeli. Toda oni so z liberalci šli roko v roko v boj proti katoliški cerkvi. Zato so ravno tako odgovorni za vse gorje in nič manj^ tudi za gmotni bankerot, ki bo tretjo fran-° cosko republiko neizogibno privedel do propada. Malokje je med ljudstvom toliko bede in gorja kot na Francoskem, dočim si milijarderji in milijonarji prišpekulirajo ogromne vsote in se vse narodno premoženje kopiči v rokah maloštevilnih ne-katernikov. Veliko krivde je pri socialni demokraciji, ki je usužnjena liberalni svobodomiselni kliki!
SOMIŠLJENIK!!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Conan Doyle in kočijaž.
Slavni pisec povesti o Sherlock-Hol-mesu je potoval po Ameriki ter prirejal po večjih mestih predavanja. Povsod so ga seveda slavili. Ko jc prišel iz Chicaga v Boston, najel je kočijo ter se peljal v hotel. Tu je hotel plačati kočijaža. Ta pa ni maral sprejeti denarja, marveč je namesto plačila prosil za vstopnico k predavanju. Začudeno ga je Doyle vprašal, kako da ga pozna. Kočijaž je prekanjeno pomežikal, rekoč: »No, čujte, to je pa vendar strašansko lahko. Logično sklepanje nič druzega! In pravilno opazovanje! Ko ste ravnokar segli v levi hlačni žep po denarnico, porinili ste suknjo kvišku, in opazil sem, da nimate telovnika.« (Conan Doyle namreč nc ljubi telovnika in zapenja suknjo, da bi se tega nedostatka v toaleti ne videlo.) »In škrici Vaše suknje so popolnoma zmečkani, ker se je trop teh presnetih ne\vyorških časnikarjev in intervieverjcv nanje 'obešal in zarije lovil. Lase imate ostrižene na način, kakor kvekerji v Filadelfiji, in klobuk Vam je spredaj že docela oguljen, ker ste v Nc\vyorku tolikim odzdravljali. Vaš desni škorenj nosi na levem robu podplata sledove belkastega blata, kakor je v ulicah v Chicagu, in na tej-le cigarnici vidim, da ste pušili »utiko«. Vaše desne prsi so močno napete — od debelih bankovcev, ki Vam jih neso predavanja. Vaš kovčeg je pokrit s finim prahom od cementa, ker so
v Springfieldu popravljali urad za prtljago in koncem koncev : Tale Vaš kovčeg ima v velikih črkah napis — Conan Doyle.«
Kitajska naselbina v Berolinu.
Kitajsko poslaništvo v Berolinu, ki je doslej stanovalo v nekem najetem poslopju, namerava postaviti si lastni dom, kot jih imajo poslaništva drugih držav. To nameravajo že dalje časa kitajske oblasti. Kdor pozna natančneje kitajski ljudski značaj, se temu ne bo čudil, kajti noben drug narod se ne drži tako domačih šeg, kot ravno kitajski. V berolinskih stanovanjih je torej nemogoče stanovati sinu nebeškega kraljestva, ki hoče isto opremo, kot doma. Po dolgem iskanju za primernim zemljiščem se je kitajskemu poslaništvu posrečilo kupiti ga na jugozahodni strani Berolina. Zemljišče je veliko in na njem ne bodo sezidali samo ene hiše, ampak celo naselbino hiš, sezidanih v kitajskem slogu. Načrte je napravil pekinški arhitekt Tam-Tam-Mau, ki je sezidal v Pekingu veliko pagodo. Slavnosti, ko so položili prvi temeljni kamen, so se vršile 1. aprila. K tej slavnosti je prišlo veliko število kitajskih dostojanstvenikov v Berolin. Tudi nemški cesar je poslal svojega zastopnika.
Tgigfonsno sn toj« poročim,
ČEHI, SLOVENCI IN POLJAKI SE NE UDELEŽE JUBILEJNIH SLAVNOSTI NA DUNAJU.
Praga, 10. aprila. Gostovanje češkega narodnega gledališča na Dunaju se je vsled intrig in groženj od nemške strani definitivno odpovcdalovCeški listi napovedujejo, da se vsled tega Čehi ne bodo udeležili jubilejnih slavnosti na Dunaju in da se bodo temu sklepu Slovenci in Poljaki gotovo pridružili.
POSLANEC GOSTINČAR ZA DELAVSKO MINISTRSTVO. — SLOVENSKI POSLANCI PROTI WAHRMUNDU.
Dunaj, 10. aprila. Pri meritorični debati o delavskem ministrstvu za javna dela je največjo pozornost med vsemi vzbudil govor posl. Gostinčarja, ki je med splošnim odobravanjem nastopil za del. ministrstvo. Med predlogi se nahaja predlog dr. Korošca in tovarišev, da se profesorja \Vahrmunda odstavi od stolice za cerkveno pravo in pokliče na to stolico drugi za to kvalificirani profesor.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 10. oprila. Gosposka zbornica je dovolila rekrutni kontingent.
PREISKAVE V BOSNI.
Budimpešta, 10. aprila. Vlada je odredila hišno preiskavo v nekem srbskem samostanu blizu Mostarja, kjer je bil skrit kolovodja bombnega atentata na kneza Nikolaja črnogorskega. Mož je izginil, ker se je izvedelo za nameravano preiskavo.
V DOBI DINAMITA.
Pariz, 10. aprila. Tu so zaprli tri anarhiste, ki so hoteli v mesto vtihotapiti velikansko množino dinamita. Hoteli so povzročiti eksplozije 1. maja na dan narodne slavnosti in vojaške parade.
GROF NAKO DEMISIONIRA.
Budimpešta, 10. aprila. Baje bo guverner Reke, grof Nako podal demi-sijo.
BULOVV.
Berolin, 10. aprila. Danes odpotuje knez Biilovv v Rim kjer bo od papeža in kralja Viktorja Emanuela sprejet v avdi-jcnci.
+ Prvi vagon naših vžigalic »V korist obmejnim Slovencem« je razprodan! Drugi vagon je že na potu ter prispe te dni v Ljubljano. Jasno je govorilo ljudstvo ter pokazalo s tem, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeniki! Vstrajajte pri započetem delu! Zahtevajte te naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnah! Rabite dosledno te naše vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, h kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo i vsi naslednji vagoni teh naših vžigalic tako hitro razpe-
čani, kakor je bil prvi, skrbite za to, da bodo prihajala naročila na te naše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili Vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter podpreti naše obmejne brate Slovence povsod in vsikdar, kjerkoli in kadarkoli bode to potrebno. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem!«
Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« v malem (merkur) formatu so včeraj prispele v Ljubljano, na kar smo jih takoj razposlali. Njih zunanjost je lična in gotovo se prikupijo te naše vžigalice vsem onim, ki rabijo rajši male škatljice. Somišljeniki! Segajte po njih, da prinesejo ono korist obmejnim Slovencem, ki jo oni pričakujejo od naših vžigalic.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 10 aprila.
Pšenica za april.......10 96
Pšenica za oktober......9 39
Koruza za maj........6 28
Oves za april........7-16
Efektiv: 5 nižje
*i ir*»'Ti'-l "i/V r*n*ii*-ii - i_i— i■ ■ — H'LI'IIIJ-,._III*I,r i_II"i
Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine v Ljuoljani naznanja tužno vest, da je njegov £lan gospod
Matevž Oblak
uradnik c.kr. užitnine
! danes dne 9. ob 10 uri dopoiudne umrl.
Pogreb bode v soboto dnell. aprila ob 4 uri popoludne iz hiše žalosti na Brezovici pri Ljubljani.
Bodi mu blag spomin!
Meteorologično poročila.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736 0 mm,
Cm opn-
»OTftKJA
9. ■jvef.
1. zjutraj. pop.
3ta,lj6
barometra ▼ mm
7373 2*9 26 2
Temperatura p» CeUljo	Vetrovi	Neba	ii ► »
			-"U
31
-0 1 112
sl. svzh.
brezvetr sl. vzh.
del obl.
m.gla pol. obl
Srednja včera)Sn1a temp. 4 5», norm 8 5'
0'0
Marija Mayr roj. Prevc naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Petra, Pavla, Anice, Danice, Cirila In Metoda vsem sorodnik om, prijateljem in znancem tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, sin, brat in stric, gospod
Peter Mayr
po-estnik, mestni odbornik, član ravnateljstva mestne hranilnice, častni član .Sokola', predsednik moške podružnice Ciril-Metodove družbe itd.
po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes, 9. aprila 1908, ob 7. uri zjutraj v 54. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb preljubega pokojnika bo v soboto, dne 11. aprila 1908, ob 4. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Bodi blagemu pokojniku ohranjen ljub spomin.	871
V Kranju, dne 9. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Mestna hranilnica v Kranju javlja tužno vest, da je prezaslužni član njenega ravnateljstva in upravnega odbora blagorodni gospod
I3eter ]VIayr
posestnik, občinski odbornik itd.
danes ob 7. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 54. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika vršil se bode v soboto, dne U. t. m. ob 4. uri popoludne.
V Kranju, dne 9. aprila 1908.	872 1—1
Prof. dr. pl. Valenta
ne ordinira do konca aprila
867 1-1
i rti 'rftrrfis 'cža ca Wa"rfti HBSUBHIž
873 M*" Iščem ^m 2-1
KttJIGOUODKINJO
veščo nemščine in slovenščine, ako mogoče tudi nekaj laščine. Ponudbe naj se stavijo na G. Vidmar, lesotrieo v Gorici.
Portland in Roman=cement
Kdor misli zidati oemetiMovarno in bi želel izvedeti, če je dotični apneneclapor ali glina sposobna za izdelovanje cementa, naj se blagovoli obrniti pismeno na stiokovnjaka, že več let v tej stroki delujočega, ki napravi radevolje natančne preizkušnje, proračune in načrte. 869 2—1 Pismene ponudbe pod šifro „K. A. 8" na upravništvo „Slovenca".
Podružnica « v ^plje-tm, t
dalMi«««- glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po ___Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. ——-
Podružnica a w Celovcu, y
I flt«xervnifond « > s i T 300.000, s s >
Državni zbor.
Dunaj, 9. aprila 1908.
Novo ministrstvo.
Zbornica je danes nadaljevala raz-ravo o nujnosti predlogi za novo ministr-tvo. Nujnosti se upirajo le socialni demo-ratje, in sicer ne iz stvarnih, marveč iz .trankarsko-političnih nagibov. Ko bi bil :a novega ministra imenovan n. pr. dr. idler ali katerikoli njegovih sodrugov, si socialni demokratje bi kakor en inož ili zanj v ogenj. Ker pa so nanesle raz-nere, da je dr. Gessmann imenovan za lovega ministra, pobijajo socialni demo-;ratje z vso silo svoje zgovornosti in po-itične veljave v zbornici ustanovitev mi-listrstva za javna dela. To pa tudi ni čud-io. Ravno dr. Gessmann je v krščansko-iocialni stranki že dolgo vrsto let vodil lajodločncjši boj proti socialni demokrati na javnih shodih in v parlamentu. In sedaj ta mož dobi v roke vodstvo soc. jol. vprašanja rudniških in mnogih industrijskih delavcev. Boj socialnih demokra-jv torej ne velja ministrstvu za javna de-a, ampak ministru dr. Gessmannu. V tem smislu so danes govorili vsi socialno-de-mokraški govorniki H o r n o v, Cingr in B e e r.
Zato je med živahnim odobravanjem naglašal dr. R e d 1 i c h nasproti socialnim demokratom: Presojajmo novo ministrstvo s stvarnega in ne z osebnega stališča. Stvarni razlogi govore za ustanovitev novega ministrstva. Oseba je sedaj postranska stvar. Sedaj je načelnik nove-g;i ministrstva dr. Gessmann, pozneje morebiti tudi drug mož. Bodimo optimisti in upajmo, da bode dr. Gessmann spretno in nepristransko vodil novi urad za javna dela. V ostalem pa je dr. Redlich jako toplo zagovarjal novo ministrstvo. Četudi je židovskega pokoljenja in nemški svobodnjak, a je kot človek in govornik jako simpatična oseba, v narodnih in drugih vprašanjih spravljiv politik. Zato so mu danes ravno krščanski socialci najživah-nejše pritrjevali, ker izvajanja njegova so bila v istini zanimiva in s*tvarna.
Izjava ministrskega predsednika.
V razpravo je posegel tudi ministrski predsednik baron Beck, ki ie naglašal, da je ustanovitev ministrstev pravica krone. Tudi v republikanskih državah ima poglavar države to pravico, kakor pričajo dejstva na Francoskem in v Ameriki. Tako je predsednik francoske republike dne 25. oktobra 1906. z dekretom ustanovil novo delavsko ministrstvo, dočim je potrebni kredit dovolil poznejši zakon z dne 16. novembra 1906. Pa tudi delokrog novega ministrstva je določil predsednik sam. Kar pa more predsednik republike, to pravico mora imeti tudi ustavni vladar. Tudi proti nujnosti ne morejo biti stvarni pomisleki. Ako smejo poslanci vlagati nujne predloge, ima isto pravico tudi vlada. (Živahna pohvala.)
Češki poslanec H r a s k y je naglašal, da je novo ministrstvo nastalo iz političnih nagibov. Govornik načeloma ne nasprotuje novemu ministrstvu, lc z narodnega stališča se mora vprašati, ali bode vlada nujno ustregla tudi češkim zahtevam.
Tudi novi minister dr. G e s s m a n n ie pobijal pomisleke in ugovore socialnih demokratov ter zagotavljal, da hoče nepristransko voditi posle novega ministrstva kot prijatelj delavcev, obrtnikov in industrijcev.
Kot glavna govornika sta govorila krščanski socialist Bielohlavvek in dr. M a s a r y k. Bielohlavvek jc z velikim humorjem in sarkazmom odgovarjal socialnim demokratom. Bil je danes jako srečen v besedi, da je vzbujal mnogo smeha in mu tudi socialni demokrati niso dosti ugovarjali. Masaryk je govoril kot glavni protigovornik. Končno pobija še poročevalec Malaliovvski ugovore protigovorni-kov in apelira na zbornico, naj prizna predlogu nujnost. Slede stvarni popravki poslancev Hajna in Starka. Pri glasovanju se prizna predlogu nujnost, za katero jc glasovalo 292, proti pa 99 poslancev. Proti nujnosti so glasovali socialni demokrati, Vsenemci, češki radikalci, dunajski demokrati, nekaj članov nemške napredne stranke in dva Rusina.
Ko se zopet prične seja, se otvori razprava o meritumu Malahovvskega predloga. Češki radikalcc Burival govori češko. Razpravo nato prekinejo.
Zavarovanje za starost In onemoglost.
Danes ob 9. dop. se je zbralo do 200 članov agrarne zveze, da sc posvetujejo o pripravah za starostno zavarovanje kmečkega in rokodelskega stanu. Vlada namreč pripravlja načrt zakona za starostno zavarovanje tovarniških in polje-
delskih delavcev. Iz tega zakona pa bili izključeni mali kmetje in rokodelci, in siccr zato, ker so zavarovalnotehnične ovire prevelike in ker vlada nima še dovolj statističnih podatkov in drugih priprav. Istina je, da je težko napraviti zakon, ki bi odgovarjal razmeram in potrebam tovarniških delavcev iu kmečkega ter obrtniškega prebivalstva. Ako pa parlament n. pr. letos sklene zakon samo za delavsko zavarovanje in siccr z znatnimi prispevki države, jc pač opravičen strah kmečkih poslancev, da bi morali precej let še čakati na zavarovanje tudi kmečkega in rokodelskega prebivalstva. Namen današnjega shoda kmečkih poslancev jc torej bil, da vladi povedo svoje mnenje. In to mnenje je izraženo v resoluciji, katero je v imenu ožjega odbora utemeljil in pre-čital poslanec S t o c k I e r. Resolucija se glasi: »Z ozirom na splošno in pravično željo kmečkega in obrtniškega prebivalstva, da se zavarovanje za starost in onemoglost razširi na vse delavske kroge, zahteva agrarna zveza državnih poslancev, da se zavarujejo ne le tovarniški delavci in kmečki posli, ampak tudi samostojni kmetje in rokodelci. Agrarna zveza poživlja vlado, da ne predloži polovičarskega načrta, marveč skrbi, da so dobrote starostnega zavarovanja deležni vsi revnejši delavski stanovi.
Ako torej vlada doslej ni mislila na tako splošno ljudsko zavarovanje, ali če so morda velike težave in zavarovalno-tehniški pomisleki proti skupnemu zavarovanju vseh delavskih stanov v enem zakonu, potem pa zahteva agrarna zveza, da vlada obenem z načrtom starostnega zavarovanja za tovarniške in poljedelske delavcc predloži tudi načrt za tako zavarovanje kmečkega in rokodelskega stanu.
S tem pa agrarna zveza tudi odločno zavrača očitanje, češ, da hoče onemogočiti delavsko zavarovanje. Agrarna zveza mora zahtevati «iunctim« med obema načrtoma zakonov.«
To resolucijo so priporočali še poslanci P o v š e, dr. Danim in dr. Waldner. Resolucija je obveljala soglasno z dostav-kom, naj vlada čimpreje preskrbi vse poizvedbe in priprave za zavarovanje kmetov in obrtnikov za starost in za slučaj onemoglosti. To zavarovanje naj se razširi tudi na bnodarje in ribiče. Izvoljena jc bila dcputacija. ki naj vladi raztolmači to zahtevo agrarne zveze. V deputacijo so izvoljeni: Povše (načelnik), Stockler, Iro, Danim, Ivaniševič, Kadleck. Fink in Mesky.
Slovenščina pri maturi.
Poslanec Fon in tovariši so danes vložili na naučnega ministra naslednjo interpelacijo:
»Goriška gimnazija in realka sta čudna izjema avstrijskega srednjega šolstva. Nemci na Goriškem niso praprebivalstvo in tudi nimajo mnogo šolskih otrok, vendar je na vseh srednjih šolah nemščina učni jezik za večinoma slovenske in italijanske učence. Le krščanski nauk se v nižjih dveh razredih poučuje v slovenskem in italijanskem jeziku. Posledica te nezdrave pedagogike so dijaški nemiri in neredi, učni nevspehi in pritožbe roditeljev. Sedaj pa pride še nov udarec naučne uprave. Doslej sta bili slovenščina in italijanščina ravnopravna predmeta za maturo. Nova navodila za maturo pa popolnoma izključujejo oba deželna jezika pri zrelostnih izpitih. To sc mora še o pravem času popraviti, in sicer tako, da za slovenske in italijanske učence odpade izpit iz nemščine ter se nadomesti z izpitom iz materinščine. Zato vprašajo podpisani naučnega ministra: 1. Kako opraviči določbo, da sta na Goriškem izključena oba deželna jezika kot predmeta pri maturi? 2. Ali hoče gospod minister takoj potrebno ukreniti, da že pri bodoči maturi na goriških srednjih šolah materinščina velja kot izpraševalni predmet namesto nemščine.«
Pri tej priliki pripomnim, da sta poslanca dr. K o r o š e c in dr. Žitnik v proračunskem odseku zahtevala od naučnega ministra pojasnila, zakaj je slovenščina izključena pri maturi. Minister dr. M a r c h e t je v torek zvečer odgovoril, da ima matura pred očmi sploh zrelost učenca za univerzo, nc pa znanja kandidatovega iz mnogih predmetov. V bodoče bode mogel kandidat dobiti izpričevalo zrelosti, četudi ni zadostil iz enega predmeta. Kdor pa hoče delati izpit iz slovenščine, ne bode se mu branilo.
Ta ministrov odgovor nam ne zadošča. Mi zahtevamo, da slovenski dijaki delajo zrelostni izpit iz slovenščine, a so oproščeni nemškega izpita. Besedo imajo deželni šolski sveti.
Stranke. #
O posvetovanju nemške devetoricc so izdali izjavo, da vlože glede na razne pritožbe interpelacijo. Nemška agrarna
zveza je sklenila, da glasujejo proti trgo- j vinski pogodbi s Srbijo. Predsedstvo »Ru-sinskega kluba« je odstopilo. Klubove seje vodi zato najstarejši klubov poslanec. Ministrski predsednik je povabil na posvetovanje načelstvo »Rusinskega kluba«, ki jc pa izjavilo, da ne more posredovati za klub. Beck je povabil nato vse člane »Rusinskega kluba« k sebi. V klubovi seji, ki je sledila razgovoru z ministrskim predsednikom, ni prišlo do sporazumljenja. Izvolili tudi niso novega predsedstva. Klubova večina zahteva odločno opozicijo, bivše načelništvo pa zastopa mnenje, naj se še počaka.
Proračun.
Takoj po Veliki noči nameravajo v državnem zboru pričeti razpravljati o proračunu, čeprav še proračunski odsek nc konča proračunske razprave. Poslanec Steimvender je izročil žc danes zborničnemu predsedniku nujni predlog glede na razpravo o proračunu.
Gosposka zbornica.
V jutrišnji gosposko-zbornični seji vloži dvorni svetnik Ludvig predlog, ki poživlja vlado, naj predloži državnemu zboru zakonski načrt o izpolnitvi državne sanitetne postave iz leta 1870. Dr. Grab-mayr pa vloži predlog, ki zahteva reformo kmečkega realnega kredita.
Naši poslanci za gostilničarje.
Poslanec Fon in tovariši so vložili sledeči predlog glede na oprostitev užit-ninskega davka na vino, ki ga rabi gostilničar zase, za svojo rodbino in za svoje delavce. Zasebnik redno nc plačuje užit-ninskega davka za vino, ki se spije v lastni hiši. Gostilničar pa mora plačati užitninski davek za vino, dasi ga sam pridela, uživati mora torej dražje vino kakor ne-gostilničar. Razloček med gostilničarjem in negostilničarjem je tim večji, čim večjo ima rodbino in čini več delavcev. V marsikaterih krajih dobi kmečki delavec eden liter do 1 Vi litra vina na dan. To kaže jasno, za koliko je oškodovan gostilničar. Mnogokrat se pripeti, tla gostilničarji posestniki zapro gostilno, ko imajo delavce, da jim lahko dajo užitnine prosto, toraj ceneno vino. Od zaprtih gostiln pa nimajo koristi ne država, ne dežela in ne občina. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: Vlada se poziva, da predloži nemudoma zakonski načrt, po katerem bodi užitninskega davka prosto ono vino, ki ga rabiio zase, za svojo rodbin:) in za delavce. V formalnem oziru se predlaga, naj sc nakaže predlog brez prvega čitania davčnemu '.'.'seku. Slede podp:s:.
Pravosodno uprava.
(Govoril poslanec dr. Žitnik v proračunskem odseku.)
»Iustitia regnorum fundamentum«. Ta lepi rek čitamo na pročelju zgradbe pred ccs. dvorom. Kmalu bode že časa zob iz-dolbcl črke, toda rek se še vedno ni uko-reninil v javnem, državnem življenju, najmanj pa v uradnih vprašanjih, kedar bi moral veljati tudi za slovenski narod. In čudno je pač pri nas v Avstriji, da najbolj prezira slovenske pravice ravno pravosodna uprava, ki bi morala biti utočišče pravičnosti. Naše trdno prepričanje je, da je pravosodna uprava vedno v službi nem-ško-narodne politike. Nečuveno jc, kako ravno pravosodna uprava krši zakon ve-doma in namenoma, da ustreza nemškim politikom ter varuje in čuva takozvano nemško narodno posest.
Načelo »narodne posesti« je lepo in pravo v teoriji, a ne v praksi, kakor jo izvršujejo Nemci v Avstriji. Ti so povsem nasičeni, povsod imajo prednost, zato pa kriče, naj ostane vse pri starem. Na večne čase si hočejo zavarovati svoje posestno stanje, katero so si prisvojili nezakonitim potom in s silo. S tem pa še niso zadovoljni, marveč hočejo meje svojega le dozdevnega posestnega stanja prestavljati na tuja tla. Pravosodna uprava pa še podpira to krivično početje. Zato z vso odločnostjo obsojamo sistem, v katerem tiči vse zlo, ki je povod vednim jezikovnim bojem in parlamentarnim krizam.
Za to svojo trditev navedem najnovejše dejstvo, ki jc sramota za pravosodje, udarec s pestjo v obraz »pravici« in javen dokaz, kako nemški politiki ustvarjajo in širijo svojo narodno posest. Tekom kratkih tednov so nam na Štajerskem pograbili tri najlepša mesta okrajnih sodnikov: Konjice, Laški trg in Šoštanj. Ta mesta so preje imeli sodniki slovenske narodnosti, sedaj so jih zasedli Nemci, ker so tako želeli in zahtevali naš dobri prijatelj Marckhl in njegovi ožji poslanski tovariši. In imamo nov dokaz, kako vestno in skrbno se nemški minister-rojak vtika v vsako stvar ter tudi odločuje v narodnih vprašanjih.
Stvar pa je še lepša, ako pomislimo, da so ti novi nemški sodniki preskočili več dobro kvalifikovanih starejših ad-junktov. Edini Slovenec, ki pa so ga že dvakrat preje prezrli, jc pač našel milost pri nemški gospodi, zato pa jc moral na Kranjsko, kamor sploh radi pošiljajo slovenske uradnike, da izpraznijo mesta drugod za svoje ljubljence.
Pa tudi sicer meri pravosodna uprava Slovencem pravice z drugim merilom. Ako je slovenski uradnik disciplinarno obsojen na premestitev, ne čakajo dolgo, marveč hitro najdejo kot, kamor ga pošljejo delat pokoro. Nasprotno pa postopajo z Nemci mnogo rahločutnejše. Tako sedi mirno v Ljutomeru že lani v aprilu na premestitev disciplinarno obsojeni sodnik. Razlog je edino lc, ker se boje, da bi prišel na njegovo mesto Slovenec. Gospodje, na ta kruti, krivični sistem ne morete biti ponosni, najmanj pa justična uprava, ki v tem oziru ni boljša od turške.
Potem pa pridejo poslanci Marckhl, Hoffrnann, Einspinner in tovariši z interpelacijo, v kateri kriče na vsa usta, da vlada ne brani nemške »narodne posesti«! V isti interpelaciji z dne 16. oktobra 1907 sc sklicujejo na znano volivno geometrijo, ki jc po njihovem mnenju menda zgradila kitajski zid okoli nemške posesti. To je naravnost smešno! Predobro vemo, kako in zakaj je tako umetno sestavljen fravno Marckhlov volivni okraj, ki pa ni in ne more biti nedotakljiva nemška narodna posest tudi za uradnike. Ti so nameščeni in plačani za ljudstvo. To pa je v imenovanih treh po večini slovensko. Tako biva v konjiškem sodnem okraju po uradnem ljudskem štetju 20.632 Slovencev in le •1.523 Nemcev; v laškem sodnem okraju 26.164 Slovencev in le 941 Nemcev, v šoštanjskem okraju pa 13.750 Slovencev in lc 370 Nemcev. In ti sodni okraji naj so iu ostanejo nemško-narodna posest! To je škandal za pravosodno upravo, vrhunec politične hinavščine pa, ako se še pritožujejo nemški poslanci, da Slovenci zatirajo Nemce s pomočjo vlade. To trdi tovariš Marckhl v svoji interpelaciji, ker je bil v Celin slovenski sodni tajnik imenovan za sodnega svetnika. Zato je v nevarnosti nemštvo na Spodnjem Štajerskem, koder vzdržema biva nad 406.000 Slovencev! Zato zahtevamo od pravosodnega ministra, da nepristransko čuva in brani pravico in zakon, ne pa nemško strankarsko politiko in ponemčevanje. Govoril sem te besede s stališča pravice, ki je menda priznana vsaj tudi za Slovence.
Pri tej priliki pa moram tudi jaz opozoriti g. pravosodnega ministra na pre-ziranje slovenskega jezika pri sodiščih druge in tretje instance. Slovensko prebivalstvo na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem spada v okrožje graškega višjega sodišča. Zato bi pač mogli z vso pravico pričakovati, da graško nadsodišče spoštuje pravice našega jezika, kakor zahtevajo dejanske potrebe in pisan zakon. Toda v Gradcu se šc vedno ustavljajo opravičenim slovenskim zahtevam ter razglašajo iu izdajejo razsodbe le v nemškem jeziku, četudi so vsi prejšnji akti pisani v slovenščini.
Tako sta lani mes. oktobra tožitelj in toženec zahtevala v neki prizivni razpravi slovensko razsodbo. Ta zahteva je popolnoma utemeljena v zakonu in naredbah pravosodnega ministrstva, toda nadsodišče jc zavrnilo zahtevo, češ, da to postopale odgovarja običaj^ in naredbam. Tudi najvišje sodišče je istega mnenja ter jc zavrnilo revizijsko pritožbo. Ta dogodek pa so nemški listi tako zavili in opisali, kakor da bi najvišje sbdišče sploh vsako pravico odreklo slovenskemu jeziku pri višjem sodišču v Gradcu. To ni res, ker najvišje sodišče je le izjavilo, da ni nobene naredbe, ki bi določala, v katerem jeziku mora višje sodišče izdajati razsodbe.
Zato tudi najvišje sodišče izdaja lc nemške razsodbe, kar jasno nasprotuje § 27. ces. patenta z dne 7. avgusta 1851)., št. 325, ki sc glasi:
»Poslovni jezik najvišjega in kasači!- • skega dvora je praviloma nemški... Ako pa sc je razprava vršila v nenemškem jeziku, mora najvišji sodni dvor razsodbo z razlogi izdati v istem jeziku, v katerem s c je razprava vršila v prvi i n s t a n c i, in v nemščini«.
Imel pa sem nedavno v rokah jako važno razsodbo najvišjega sodišča v nemškem jeziku, dasi jc bila vsa razprava pri prvi instanci slovenska. In tako nemško razsodbo so dobile stranke v roke. Siccr pa malokateri prevod odgovarja popolnoma duhu nemškega besedila. Torej, gospod pravosodni minister, tukaj imate jasen zakon, ki pa ga prezira celo najvišje sodišče.
Opozarjam, da se je »Zveza slovenskih odvetnikov« pritožila v tem oziru na
pravosodno ministrstvo, ki pa je pritožbo položilo na polico z opazko — »bis zur Lčsung der Sprachentrage«.
Tako, gospodje, Slovenci naj čakamo, da bode rešeno jezikovno vprašanje! Vlada pa ravnokar izjavlja, da hoče predložiti načrt zakona, ki naj reši jezikovno vprašanje le za Češko. Slovenci moramo čakati torej vsaj še 50 let! Dvoje je mogoče: Ali naj g. pravosodni minister takoj izda naredbo, ki določa pravice tudi za slovenski jezik pri sodiščih druge in zadnje instance ali pa naj vlada raztegne rešitev jezikovnega vprašanja na vse kraljevine in dežele. Razmere, kakišne so, so nevzdržljive, pravosodna uprava mora ukreniti izpremembe. To je potrebno že z ozirom na prebivalstvo, ki išče pravice, pa je mnogokje že izgubilo zaupanje do pravosodja.
H koncu opozarjam g. ministra še na pomožne sluge iu paznike pri sodiščih. Mnogo so le v začasni službi že leta in leta za plačo, s katero ne morejo ne živeti, ne umreti. Ze leta 1902 je sedanji železniški minister dr. pl. Derschatta kot poročevalec jako toplo priporočal njih zahteve. Ostalo pa je večinoma vse pri starem. Vlada se opravičuje s tem, da bi potem certifikatisti zasedli vsa mesta, ko bi bile plače boljše. To pač velja za službe sodnih slug, za pazniška mesta pa se cer-tifikatisti ne bodo pulili. Sicer pa more pravosodna uprava s tem ustreči opravičenim zahtevam, da zviša vsaj začasne plače. Vlada sama nehote podi to vrsto državnih uslužbencev v tabor nezadovolj-nežev. Pri nas v Avstriji je pač že od nekdaj v navadi, da hranimo pri stotakih, z milijoni pa se igramo. — Pravosodni minister dr. Klein je pozneje v svojem govoru obljubil, da se hoče ozirati na izražene želje.
AVSTRO-OGRSKA.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
je včeraj odobril III. točko poslovnikove izpremembe. Poslovnikova izprememba je zdaj popolnoma odobrena. Danes se zaključi drugo zasedanje ogrsko-hrvaškega državnega zbora.
Aehrenthalova naloga v Budimpešti.
»Pesti Naplo« poroča, da je izjavil Košut v avdijenci pri cesarju, da dovoli »Neodvisna stranka« vse vojaške zahteve, ako dobi zagotovilo, da se ji poveri vlada po prehodnem stanju. Cesar na to ni odgovoril. Baron Aehrenthal ima zdaj dolžnost, da izporoči cesarjev odgovor. Po drugih informacijah hoče Aehrenthal še enkrat poizkusiti, da se dobi jasnost na častniške gaže.
Dvoboj Sternberg-Bergmann.
Državnemu pravdništvu sta ovadena poslanca grof Sternberg in Bergmann zaradi dvoboja. Odstopili so državnemu pravdništvu zaplenjeni sablji. Proti poslancema uvedejo preiskavo zaradi hudodelstva dvoboja. Državno pravdništvo bo zahtevalo od zbornice, naj izroči sodišču duelanta.
Imena novih avstrijskih vojnih ladij.
Cesar je ukazal, da dobi vojna ladja I., ki jo izdeljujejo v Trstu, prestolona-slednikovo ime, vojna ladja II. ime »Ra-detzky«, vojna ladja III. se pa imenuje »Zriny«. Rapidna križarica »F«, ki se gradi, dobi ime »Admiral Spaun«. Sest torpe-dovk, ki jih grade na Reki, dobe imena: »Turul«, »Czikos«, »Pandur«, »Reka«,»Ve-lebit« in »Dinara«. Deset torpedovk za visoko morje dobi imena: »Triton«, »Hy-dra«, »Skorpion«, »Phonix«, »Krake«, »Po-lyp«, »Echse«, »Molch«, »Kormoran« in »Alk«. Artiljerijska šolska ladja »Radetz-ky« dobi ime »Adria«. Stanovanjska ladja dobi trajno ime »Feuerspeier«, ladja min »Zriny« dobi ime »Delta«, nekdanja kaze-matna ladja »Princ Evgen« dobi ime »Vulkan«, kazematna lada »Erzherzog Al-breeht« se nadomesti s stolpno ladjo »Erz-herzogin Stephanie« in se za vedno črta iz liste ladij.
CESARJEV JUBILEJ.
»Neue Freie Presse« poroča, da obiščeta našega cesarja Viljem in cesarica Viktorija 7. majnika na Dunaju, da se udeležita jubilejne slavnosti. Slavnosti se udeleže poleg že navedenih nemških vladarjev tudi veliki vojvoda badenski Friderik, meklenburški veliki vojvoda Franc, olden-burški veliki vojvoda Avgust, anhaltski vojvoda Friderik, reusski knez mlajše rodbine Henrik XXIV., schaumburg-lippški knez Jurij in lippe-detmoldski knez Le-
opold. Na Dunaj pridejo ob tej priliki vsi nadvojvodi in nadvojvodinje, da se udeleže sprejema nemških knezov in podpirajo cesarja pri honerjih. Pozdrav se vrši dopoldne. popoldne je napovedan rodbinski dine. Vojaki dunajske posadke ne bodo v špalirju zgolj od Dvora do Schonbrunna, marveč od vseh kolodvorov do Dvora. Jubilejna razstava se otvori 14. majnika. Za cesarja jo otvori nadvojvoda Franc Ferdinand.
PORTUGALSKO.
Dne 8. t. m. so streljali neznanci na dva portugalska vojaka, ki sta v civilni obleki stražila stanovanje nekega eska-dronskega poveljnika. Eden je ubit, drugi ranjen. Dne 5. t. m. v cerkvi sv. Dominika ranjene osebe so umrle. Lizbonski patriarh je prepovedal službo božjo v Alcan-zarski cerkvi in v cerkvi sv. Dominika, General Duvera je dobil ukaz, da preiskuje obnašanje municipalne garde ob nedeljskih nemirih. Kralj zahteva, da se mu pred-lože vsa tajna poročila o dogodkih v provinci. Mladi portugalski kralj največjim naporom zakriva malodušnost. Ponoči v ponedeljek in v torek je bil v ministrstvu, kjer je kontroliral poročila. Pričakujejo izprememb v vladi in pri najvišjih uradih.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem»! Kupujte te naše vžigalice!
Znanost in umetnost.
*	»Zora«. Olasilo katoliško-narodnega dijaštva. Letnik XIV., št. 6. Vsebina: »Ra-dikalizem«. (Dalje.) — O pomenu grškega pouka na srednjih šolah. Spisal J. Osana. (Dalje.) — K naši srednješolski statistiki. Sestavil V. P. — Statistični pregled sred-nješolstva na Slovenskem leta 1907. — Visokošolsko dijaštvo: Italijansko dijaštvo.
—	Predavanje o Slovencih. — »Akademič-na liga« društvo za preiskavanje znanstvenih podlag narodnega sporazumljenja.
—	Olasnik: Iz »Danice«. — »Slovenska dijaška zveza«. — Listek: »Na Poljani«. — I). Mercier: Psichologie. — Priloga »Srednješolec«: Pismo srednješolcem. — »Otroci«, »Pesem«. Zložil St. P. — »Pomladanska«. Zložil Vinko Snežničanov. — Srednješolsko dijaštvo: Iz Ljubljane. — Iz Pa-zina. — Reforma mature. — Nekaj za smeh in kratek čas. Razno: Somišljenikom. Žensko vprašanje. — »Slovenec«.
—	Nabiranje slovenskih narodnih pesmi.
Ocena gradiva. Listnica uredništva.
*	»Dom in Svet«. Vsebina 4. številke, letnika XXI.: Rodoljubje na deželi. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) — Mater Dolorosa. Zložil Silvin Sardenko. — Michelangelov od mrtvih vstali Kristus. Spisal dr. Avguštin Stegenšek. — Ded. Zložil Anton Medved. Radovednost. Zložil Anton Medved. — Kdo me sodi? Zložil Anton Medved. — Mlinar Janez. Vipavska zgodba. Spisal Ivo Česnik. — Cipresa. Zložil Anton Medved. — Biline. Spisal L. Lenard. (Dalje.) — Dragotin Kette. Zložil Tonej Jelenič. — Pridi... Zložil Vek. Remec. — Biseri. Povest. Spisala Lea Fatur. (Dalje.) — Žalostna misel. Zložil Sobje-slav. — Književnost. — To in ono. — Šah. — Slike: Naskok na Cascino Viscenti v bitki pri Novari 23. marca 1849. — Lio-nardov Kristus. — Rafaelov Kristus iz »Iz-premenjenja«. — Michelangelov »Od mrtvih vstali Kristus«. — Michelangelov Kristus, iz »Poslednje sodbe«. — Glava Mi-chelangelovega »Od mrtvih vstalega Kristusa«. — Rafaelov Kristus iz »Dispute«.
Prizor iz pouličnega boja v Milanu 1848. — Kotorske utrdbe. Fot. O. Metod Sclmeditz. — Portret slikarjevega očeta, Sierov. — Večni mir. Lewitan. — Knez Ferdynand Radzivvill z Antonina. — Sta-i ec. Nestoro\v. — Nezgoda na potu. ložef Brandt. — Split: Vodnjak. — Split: Gledišče.
iz slovanskega sveta.
sl Prva odvetnica v Moskvi. Gospica Podgurskaja, ki je absolvirala pariško vseučilišče, je položila z izvrstnim uspehom državne izpite ter se nastanila v Moskvi kot advokatinja.
Srbske šole v Stari Srbiji, o katerih smo nedavno poročali, da so zaprte, so se vsled brzojavnega naročila turške vlade vse zopet otvorile.
sl Židovske stotnije na Ruskem. Na
Ruskem uaineravaio ustanoviti posebne židovske stotnije po vzgledu indijskih stotnij v angleški vojski. S tem hočejo omejiti revolucionarno delovanje židovskega vojaštva.
sl Odličen češki gost v Dalmaciji. Adoli Černy, lektor slovanskih jezikov na češki univerzi v Pragi in urednik znanega vseslovanskega obzornika »Slovansky Prehled«, se je v petek na poti v Rab v Dalmaciji ustavil v Zagrebu. V Rab se gre zdravit.
trajno^lužbo kurjen kraški pOItlOČllik (za veliko delo) pri M. Hrastu v Lescah, Gor. 854 5-3
STEKLENICE
NOVO hiša no Bled
z lepim vrtom ter dobro pitno vodo pr< i hišo se proda.
Pojasnila daje Anton IKIarolj krojač, Bled-Grad 141. 793 10
1
Razpisuje se služba 858 3
cerkveniKa in organisti
tgpnl urad Podirali p. Novo mest
.................................................mu ........ 111»^
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd^^
pol liter bele In trne, lepe oblike In visoke kupi 8,5 2 2
flug. Benlanr i^nte
Učenec
poštenih starišev sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri Francu Božiček v Spodnji Idriji. 831 3 3
TZajbalj. kosm. Zobo cisti/, sredstvo
Izdelovatelj &. <Seydl "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

VINO
Tli 7
je na prodaj v kmečkih kleteh. Poste duje in za pristnost jamči „P o s o j i I n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—.
Podpisani sc najvljudnejše priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom jo izdelovanje	803 10 3
novih aliarjev o
kipov y lesa kakor tudi ij kamna in marmor - cementa
kakor tudi vso popravo starih , oltarjev in sploh vsega, kar I spada v kiparsko obrt.
Jiosip Grošelj, kipar
v belcih pri Škofji toki
863 2-
Javna dražba bukovih drv.
One 22. aprila 1908 ob 10. uri dopoldne prodalo se bodi 85 sežnje« bukovih drv (dolgih po dva metra) pri Rem &aku v Črni št. I pri Kamniku, ležečih istotam ob oesti.
Tozadevni dražbeni pogoji leže na vpogled v občinski pisarni v Kamniku in pisarni c. kr. agrarnih operacij v Ljubljani, Turjaški trg.
Prešel, 1. r.
vodja tehn. oddelka c. kr. agrarnih operaoij.
^Moderne srajce za gospode
spodnje hlale, soal-c Srajce, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe, jepve rute, vedno v najvelji izberi pri
?. J^agdič, ljubi jan a, Prešernove ulica itev. 7.
766 2 e
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novakovic
Ljubljana. — Telefon št. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Bra&u in v Makarskem primorju
v Dalmaciji.
Priporočajo sl občinstvu svoja pristna rdefca, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 645 80 9 --- - Ceniki in vzorci poštnine prosti. .....u
Samo do 18. aprila t. I.s
Najnovejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroNe se prodaja Čudovito ceno.
»Angleško skladišče oblek", O. Bernafovič
|	v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 691 31
I
I
Ttaca • ■•■(■lalttal Or«ti<« $6 'drli itran, M.it tlita IT, tUdea, Br.o
SMka M»a, Mka Mtask*, v.-«r«.% »>«v-t», KMUag, Roti -JIH«. Plun. n la T.lb<na.
Manjalmiu« n* H u maju:
(rt lan
I. W«)iatlla lt, II. Tabar.Irana I, IU. UafarKaiia <'< (»aml Rtaavaia), ID. L*
- — — - -	- - ,jhiDbi
vtagait« >T, IV Vlatfaar Haaplilrana It, V
TI 6uap*atoiM'«tr. M, VII. Marlahlfaralriate M. VIII Larahtalaltaralraaaa
1», IX Alirr«i'»<it Sl, S. Pr.folltailrattt rt XIX. OtbM.n.r M..p<»lr It, SIS. Haapldraai' '
iraaaaratraaat It «, LtrahtDlalfaralrataa Vlbrla(arclrai» tt.
Msnjalnlftna delniška družba
45 '.SO 173
5} <)
1ERCUR'
D maj, L, VVollieUe 10.
Lc.ptttU « 20,000 006. Kastr *»kU4 M. 860C99C
Nmjh filmntnojii
mr nakup in prodaja
tub vi-Kt funt, drinvnlh papirjev, akci), prioritet, ustavnlc, tr«£k. davit, valut ln denxr|a
mr Za menjava in eskoinptirauje
it*r»baRih sMtavnlc lt obUgaciJ, «ra£k la kuponov