Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 18. decembra 2024 3 Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 8 ŠT. 11 I 27. november 2024 26 Danes drugič o ustanovitvi podjetja Za trajnostno učenje in da bo znanje spet vrednota Zdravnik, po katerem nosi ime ZD Žalec Venčki za uvod V času pred veselim decembrom se vrstijo različne praznične delavnice, povezane z adventnim časom. Med prvimi so letos delavnico izdelovanja adventnih venčkov pripravili na Ložnici pri Žalcu, v dvorani PGD Ložnica. Kot je povedala predsednica vaškega sveta in članica MS Žalec Ivica Zapušek Skubic, so delavnico Bolj jih cenimo, če jih izdelamo sami. Adventni venček v rokah predsednice žalskega Karitasa, ki bo krasil kapelo na Ložnici. prvič organizirali lani, letos pa se je udeležilo okrog 30 krajank Ložnice in MS Žalec. Vodja delavnice je bila priznana cvetličarska mojstrica Mateja Iršič iz Podkraja pri Velenju, ki je povedala: »Ljudje smo srečni, če nekaj naredimo sami. Izdelava adventnih venčkov pomeni začetek praznikov. V venček daš svojo dušo. Morda ni tako lep, kot če bi ga kupili, a je tvoj in narejen s tvojim znanjem in ljubeznijo. Morda so prvi še malo slabši, a vaja dela mojstra. Sicer pa sta pomembna njegov namen in sporočilo.« Ob zaključku delavnice je Mateja Iršič udeleženkam pokazala, kako se naredi za otroke nadvse zanimiv novodobni božični lik, nagajivi Grinč, ki ni maral božiča in svetlikajočega decembrskega praznovanja. Od 25. do 28. novembra delavnice izdelovanja venčkov potekajo v Aninem domu v Preboldu, v teh dneh pa bodo ustvarjali tudi drugje po dolini, med drugim v soboto, 30. novembra, od 10. ure dalje v gasilskem domu v Arji vasi v organizaciji TD Petrovče in še kje. Za zaključek je Mateja Iršič naredila še nagajivega Grinča. Prižigamo luči L. GROBLER Prihaja čas prazničnega dogajanja in prižiganja luči po naših krajih in domovih. Že v nedeljo, 1. decembra, bodo luči med prvimi prižgali v Levcu, pri vhodu v dolino s celjske strani. Največ luči po dolini pa bodo prižgali ob prihodu Miklavža. V Žalcu jih bodo prižgali 5. decembra in z njimi odprli tudi sklop prireditev v okviru Čarobnega decembra ter drsališče. Tega bodo odprli tudi v Preboldu že 1. decembra. V soju luči bo 5. decem- bra Miklavž obiskal tudi otroke na Jurijevem trgu v Taboru. V soboto, 7. decembra, bo zasvetilo še v Kaplji vasi in na Vranskem Prižig luči in mnoga dogajanja pa pripravljajo tudi drugod po dolini. Miklavž bo le odprl december, ob koncu pa mu bosta sledila tudi Božiček in Dedek Mraz. Otroci bodo lahko oddali pisma v več Božičkovih nabiralnikov po dolini. Vabljeni na prireditve in dogajanja v decembrsko ozaljšane kraje po dolini. B. P. D. NARAGLAV Ne prižigajmo (napačnih) strasti LUCIJA GROBLER Na nacionalnem radiu sem te dni slišala zanimivo besedno zvezo (se opravičujem, ker je malo tudi tujka) digitalni detoks, kar pomeni nekakšno očiščenje od ekranov in digitalnih vsebin. Kar paradoksalna je tale situacija. Po eni strani država in Evropa promovirata digitalno preobrazbo – in v tem okviru je to postala ena največkrat izgovorjenih besednih zvez naše sedanjosti, da ne rečem, da posvečanje digitalni preobrazbi prinaša tudi priložnost za veliko evropskih denarcev. Najbolj si manejo roke razvijalci informacijskih rešitev in programske opreme, ki s kakšno napako služijo še bolj, ker jih še bolj potrebujemo. Če odmislimo velike in drage digitalne projekte, cveti posel z različnimi delavnicami na to temo, ker je »in«. Po drugi strani se pogovarjamo o odvisnosti od ekranov na vseh področjih, službeno in zasebno. Starši se namesto z otroki pogovarjajo s telefoni, pove tudi nova ravnateljica OŠ Petrovče, s katero smo se pogovarjali v tokratnem Utripu, zaradi česar zamujajo vzgojne priložnosti in razvoj besednega zaklada. Čedalje večja odsotnost osebnega komuniciranja in težave z jezikom, ki ga nadomešča potujčeno in popačeno kratko komuniciranje na platformah pametnih telefonov, so naslednje izmed številnih težav tega ekranskega sveta pametnih naprav. Na vseh področjih je čedalje bolj pametno tudi občestvo spletnih družbenih omrežij, ki sodi o vsem, kar se da. Digitalni detoks je najbrž nekakšna detoks terapija od vsega tega, ampak tako kot detoks, ki nam je sicer bolj znan (torej kot čiščenje telesa), ga bomo najbrž prakticirali le občasno, ko bo že skoraj prepozno. Ker je digitalna preobrazba V medvedji šoli sedijo medvedi in vrtijo debele oči in se potijo pri abecedi in se mučijo s piko na i. (Kajetan Ković) dan današnji bolj glasno in vabljivo področje kot detoks, digitalni detoks. Razmišljam. Se pa res ničesar ne naučimo, ker če bi se naučili bolj naravno funkcionirati, ne obremenjevati telesa, potem ne bi potrebovali čiščenja telesa. Če bi se v osnovi naučili pravilno in z distanco porabljati sodobne tehnologije, če nas ne bi zasvojil instant in takojšnji učinek njihovih sladkosti, če bi se pravočasno učili o stranpoteh, nevarnostih in slabostih pametnih telefonov in drugih pametnih tehnologij, potem ne le, da ne bi potrebovali digitalnega detoksa, potem bi se izognili tudi spletnim krajam, sleparijam in še čemu. pamet in brez relevantnih podatkov govorijo o različnih temah in kako nekritično povzemajo največje vaške čveke. O neznanih področjih dela, o ljudeh, ki jim sploh nikoli niso pogledali v oči in poslušali njihovih argumentov. Običajno tiste z negativno vsebino. Čudi me tudi, kako malo časa dajo na voljo ljudem, da se izkažejo in z dejanji pokažejo, kaj v resnici zmorejo in česa ne. Ja, potrebujemo detoks: od kritizerstva, malodušja, preuranjenih sodb, govorjenja o tistih, ki jih ne poznamo, in o tistem, o čemer se ne potrudimo vsaj pošteno pozanimati se, ne da se le napiflamo stavke, ki so nam jih v usta položili drugi. Potrebujemo detoks od negativizma Ja, potrebujemo detoks: od kritizerstva, malodušja, preuranjenih sodb, govorjenja o tistih, ki jih ne poznamo, in o tistem, o čemer se ne potrudimo vsaj pošteno pozanimati se, ne da se le napiflamo stavke, ki so nam jih v usta položili drugi. otrebujemo detoks od negativizma in večne nejevernosti. Prižgimo luči tega adventa in najprej posvetimo v svojo glavo in srce! Ne verjamem pa, da bi se čisto izognili objestnim čvekarijam in nasilnemu spletnemu komentatorstvu, čvekanju, žaljenju in vsem vrstam pametovanja malomožganskih veleposestnikov, ki vedno vedo vse o vsem in o vsakomur. Tem je splet samo povečal domet ali odmev, sicer je priljubljen slovenski šport tudi v svoji »peš« različici. Prav presenečena sem, kako ljudje z lahkoto in hitro sodijo o stvareh in ljudeh, ki jih ne ali vsaj premalo poznajo. Kako na in večne nejevernosti. Prižgimo luči tega adventa in najprej posvetimo v svojo glavo in srce! Potem ne bo takšen problem digitalno ali »peš«, ker bomo vedeli, za kaj digitalno, viralno sploh je primerno, in da se za druge stvari pogleda v oči. Če ne, pa smo tiho! Prijazen advent vam želim in naj bodo vaš detoks pozitivne misli, prijazne želje in dobrodelna dejanja ter ljudje, ki jim brez težav pogledate v oči ter oni vam – in z njimi nazdravite! Talne obloge širine 2, 3, 4, 5 m že od 4,99 evra. Prijazen adventni čas! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 11 I november 2024 Proračuna v javno obravnavo LUCIJA GROBLER Žalski svetniki se bodo danes v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu sestali že na drugi novembrski seji, potem ko so prvo opravili že 6. novembra. Na zadnji letošnji seji se bodo sestali 18. decembra. Župan Janko Kos je na seji 6. novembra v Domu II. slovenskega tabora Žalec z dnevnega reda uvodoma umaknil predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Žalec, kajti zanj do prve novembrske seje še ni prispelo mnenje pristojnega ministrstva. V dvanajstdnevno javno obravnavo pa so poslali predlog Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec. Financiranje strank za dve leti in plan dela za eno leto Svetniki Občinskega sveta Občine Žalec so na 16. redni seji 6. novembra potrdili predlog sklepa o financiranju političnih strank v letih 2025 in 2026, ki temelji na volilnih izidih iz novembra 2022. Po njem bodo stranke, ki imajo svetnike v žalskem občinskem svetu (skupaj jih je 27), financirane iz občinskega proračuna v skladu s številom dobljenih glasov. Znesek financiranja po posameznih svetnikih bo za leti 2025 in 2026 enak kot v letih 2023 in 2024, in sicer v višini 0,47 evra za dobljeni glas na volitvah 20. novembra 2022. Stranki NSi in SLS sta na volitvah 20. novembra 2022 nastopili skupaj, zaradi česar se znesek financiranja političnih strank glede na dobljene glasove razdeli na polovico. Tako bodo iz proračuna v letih 2025 in 2026 vsak mesec prejemali: SD (1887 glasov) po 886,27 evra, letno pa slabih 10.643 evrov, Gibanje Svoboda (1672 glasov) po 785,84 evra, letno dobrih 9.430 evrov, SDS (1397 glasov) 656,59 evra, na leto dobrih 7.879 evrov, NSi in SLD (kandidirali skupaj, vsaka po 328 glasov) vsaka po 154,16 evra, letno vsaka malo manj kot 1.850 evrov, ter DeSUS (250 glasov) 117,5 evra na mesec, letno pa 1.410 evrov. Žalski svetniki so na prvi novembrski seji potrdili tudi terminski plan dela, po katerem se bodo v letu 2025 sestali na osmih rednih sejah in na slavnostni seji ob občinskem prazniku 6. septembra. Sej ne bodo imeli januarja, julija in avgusta, prvo redno sejo v letu 2025 pa bodo imeli 5. februarja. Občinski svet se bo poleg 19. februarske sestal še na šestih rednih sejah občinskega sveta, in sicer: 20. redna seja 26. marca, 21. redna seja 23. aprila, 22. redna seja 18. junija, 23. redna seja 17. septembra, 24. redna seja 15. oktobra, 25. redna seja 19. novembra in 26. redna seja 17. decembra. Slavnostna seja občinskega sveta v počastitev praznika Občine Žalec bo 6. septembra 2025. Proračuna v javno obravnavo Občinski svetniki so imeli na seji 6. novembra v prvi obravnavi na mizi proračuna občine za leti 2025 in 2026, ki ju je na seji obširno predstavila vodja Urada za finance in proračun Občine Žalec Gabrijela Vodnik. Ob tem je poudarila, da so šele pred sejo dobili potrditev o višji povprečnini, ki pa še ni upoštevana v gradivih. Minister za finance Klemen Boštjančič ter predstavnika Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije so namreč konec oktobra podpisali dogovor o novi višini povprečnine, ki bo v letu 2025 znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra na prebivalca (zdaj 725 evrov). Predvideni prihodki Občine Žalec po starem izračunu za leto 2025 naj bi bili 29.690.000 evrov, za leto 2026 pa 30.122.000 evrov. Za primerjavo: ocena realizacije proračuna za leto 2024 je 24.157.066 evrov. Predvideni odhodki so 37.558.980 evrov za leto 2025 in 33.505.053 za leto 2026 (ocena za leto 2024 je 27.401.478 evrov). Nekoliko bo prihodke popravila višja povprečnina (za približno milijon evrov v proračunu 2025), župan pa ju je označil kot daleč najbolj razvojno naravnana proračuna. Vseeno je predlog proračunov dvignil nekaj prahu. V imenu druge največje svetniške skupine Gibanja Svoboda ga je kot izjemno nerazvojno naravnanega označil Blaž Kolar (vodja svetniške skupine je sicer Alenka Omladič), ki je ob tem dodal, da njihova svetniška skupina ni bila povabljena k sestavljanju proračuna. Na to je odgovoril župan Janko Kos, češ da imajo v svojih vrstah podžupanjo Tanjo Basle, ki je o vsem redno informirana, kar je nato k ugovoru spodbodlo tudi slednjo. Kakorkoli, kljub dvema glasovoma proti iz vrst Gibanja Svoboda in nekaj zadržanim so svetniki oba proračuna s 15 glasovi za posredovali v petnajstdnevno javno obravnavo. Glede na pripombe se pričakuje burna javna razprava, proračuna pa naj bi bila nared za drugo obravnavo šele na prvi seji občinskega sveta v novem letu 2025. Obširno gradivo s predlogom obeh proračunov je javno objavljeno na spletnih straneh Občine Žalec www. zalec.si pod zavihkom Občinski svet/ gradiva sej obč. sveta. Povišanje cen za odvoz smeti in odpis terjatev V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi predlog za spremembo cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki sta ga na seji pojasnila vodja Urada za GJS Občine Žalec Aleš Uranjek in predstavnica podjetja Simbio Darja Salobir. Prejšnje cene so veljale od 1. maja 2023, nove pa bodo v veljavi od 1. 1. 2025. Ključni razlogi za predlagano spremembo cene so: višji stroški upravljanja zbirnih centrov in ekoloških otokov, višji strošek dela zaradi novih zaposlitev in dviga vrednosti točke pri izračunu plač po Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti, povečan strošek amortizacije zaradi posodobitve voznega parka, dvig splošnih upravnih stroškov, povečan strošek zavarovanja ter večji strošek najema javne infrastrukture. Cena storitev odvoza odpadkov bo višja za vse uporabnike storitev Simbia, in sicer strošek na položnici za 120-litrski zabojnik (zelen + rumen) za 1,89 EUR z DDV oz. 13,81 % ter za 0,60 EUR z DDV oz. 11,26 % za podzemnice in nadzemnice. Dvig stroškov GJS bo imel manjši vpliv tudi na proračun Občine Žalec za leto 2025, in sicer na postavko Odvoz kosovnih in posebnih odpadkov. Svetniki so potrdili tudi predlog odpisa terjatev najemnikom, ki niso več uporabniki neprofitnih stanovanj in pri katerih so terjatve Občine Žalec postale neizterljive zaradi osebnega stečaja, smrti ali ustavitve postopka po sklepu sodišča. Zaradi osebnih stečajev so tako potrdili odpis dolga šestim najemnikom v skupni višini 13.059,42 evra, zaradi ustavitve postopkov pred sodiščem trem najemnikov v višini 3.383,40 evra, odpisali pa so tudi 4.794,80 evra terjatev do najemnika, ki je umrl. Skupaj so torej potrdili predlog sklepa za odpis dobrih 21 tisoč evrov neizterljivih terjatev. Za vse navedene dolžnike je Občina Žalec kot lastnica stanovanja na podlagi subsidiarne odgovornosti že poravnala dolg dobaviteljem obratovalnih stroškov, ki ga najemniki niso poravnali. Praznično v Vrbju Žalski svetniki so v drugi obravnavi potrdili tudi predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje OPPN za del enote urejanja ŠE-1/15, ki ga je na seji predstavila vodja Urada za prostor in prostor Občine Žalec Darja Dobrajc Lukman. Gre za del Šempetra, kjer bo občina za izgradnjo nove komunalne opreme (cestno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje) iz proračuna zagotovila 273.324,34 evra, kar je osnova za odmero komunalnega prispevka. Tako bo na primer za komunalni prispevek za nov enostanovanjski objekt v bruto tlorisni površini 354 m² na parceli površine 910 m² na tem območju treba odšteti dobrih 35 tisoč evrov. Žalski občinski svetniki so sprejeli tudi predlog akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Žalec za obdobje od 2024 do 2030, ki ga je na seji predstavila vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec mag. Nataša Gaber Sivka. Občina Žalec je že decembra leta 2017 prejela listino Občina po meri invalidov, z novim akcijskim načrtom za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Žalec pa za daljše časovno obdobje določa vsebine in aktivnosti, ki jih je treba izvajati v lokalni skupnosti za zagotavljanje izenačevanja možnosti invalidov v njihovem vsakdanjem življenju. Te aktivnosti hkrati predstavljajo nadaljevanje obstoječih prizadevanj, ki so se že ustalila v lokalnem okolju in prispevajo k izboljševanju kakovosti življenja invalidov. Danes na 17. redni seji LUCIJA GROBLER STV V KS Vrbje 11. novembra praznujejo krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno KS, ustanovljeno 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Zbrane je na svečani seji uvodoma nagovoril predsednik sveta Gašper Mastnak, ki je predstavil opravljeno delo med lanskim in letošnjim praznikom. Še posebej je vesel, da so skupaj z Občino Žalec ob potoku Struga postavili fitnes na prostem in medgeneracijsko igralo. V načrtu je še postavitev sanitarij in igrišča za najmlajše. Prav tako so veliko sredstev namenili za obnovo cestne infrastrukture in obnovo doma krajanov. V sklopu praznika so v dneh pred sejo izpeljali več prireditev v organizaciji različnih društev. Na ogled je bila postavljena tudi razstava likovnih del Veljka Tomana. Zbrane je nagovoril tudi žalski podžupan Roman Virant. Skupaj s predsednikom krajevne skupnosti je v nadaljevanju podelil letošnja priznanja. Priznanje KS Vrbje so prejeli Breda Šip, Milan Vogrinc, Izidor Drobež in Pavlina Jošt. Za kulturni program je tudi Žalski občinski svetniki se bodo danes, v sredo, 27. novembra, ob 15. uri dobili na svoji 17. redni seji. Tokratno sejo bodo imeli v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. letos poskrbela Glasbena šola Risto Savin Žalec. Seznanili se bodo s smernicami Direkcije Republike Slovenije za vode za projektiranje mostu preko Savinje na lokalni cesti Žalec–Migojnice (čez t. i. griški most), odločali o predlogu sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju malih čistilnih naprav v Občini Žalec, v drugem branju pa bo na mizi tudi odlok o ustanovitvi Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, d. o. o. Seznanili se bodo tudi z dokončnima poročiloma Nadzornega odbora Občine Žalec o poslovanju KS Ponikva za leto 2023 in poslovanju KS Liboje za leto 2023. Obetajo se tudi zanimive aktualne informacije, najbrž pa tudi kakšno vprašanje in pobuda članov občinskega sveta. Koncert PRAZNIČNA ZGODBA Matjaž Kumelj z gostjama Nušo Derenda in Alenko Godec, 12-članskim orkestrom in vokalnim triom Ladybugz Ob odprtju novih igral in fitnes naprav v Vrbju POPRAVEK V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo na 2. strani v poročilu z naslovom Župan z zlatimi maturanti avtorja Toneta Tavčarja napačno zapisali priimek enega izmed zlatih maturantov na poklicni maturi. Zlati maturant na poklicni maturi na Šolskem centru Velenje (elektro in računalništvo), ki je prej obiskoval I. OŠ Žalec, je Gorazd Kotnik (in ne Tratnik). Za pomoto se opravičujemo. UREDNIŠTVO 8. decembra 2024 ob 19.30 BREZPLAČEN OGLAS T. TAVČAR O komunalnem prispevku za del Šempetra Dom II. slovenskega tabora Žalec Več info na: www.zkst-zalec.si Vstopnice: TIC Žalec in na zkst-zalec.kupikarto.si OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2024 3 Danes drugič o ustanovitvi podjetja LUCIJA GROBLER V javni obravnavi ni bilo dodatnih pripomb, upoštevan pa bo predlog povečanja števila članov nadzornega sveta, ki je bil podan na seji 6. novembra. Če bo predlog v drugem branju na današnji 17. seji žalskega občinskega sveta potrjen, naj bi v skladu z načrti prihodnje leto, najkasneje z aprilom, s poslovanjem začelo Javno podjetje za urejanje okolja in storitve Žalec, potem ko bodo nanj iz JKP Žalec prenesli dejavnost urejanja javnih površin in pogrebno dejavnost. Občinski svet Občine Žalec je na svoji 16. redni seji 6. novembra v prvi obravnavi sprejel predlog Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, d. o. o., in ga posredoval v 12-dnevno javno obravnavo, ki se je iztekla 19. novembra. V njej ni bilo dodatnih pripomb in predlogov, so pa bile upoštevane pripombe, podane na 16. seji občinskega sveta, ki se nanašajo na število članov nadzornega sveta novega podjetja. Prvi predlog je namreč predvideval tričlanski nadzorni svet, kot ga ima JKP. Argument za povečanje števila članov je bil prevelik vpliv župana na tričlanski nadzorni svet. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ne sme biti manjše od ene tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe. V skladu s to določbo in predlogom so število članov v dopolnjenem odloku o ustanovitvi novega podjetja spremenili s tri na šest. Ob tem tri člane imenuje Občinski svet Občine Žalec, dva člana volijo delavci podjetja, enega člana pa imenuje župan. S šestčlanskim nadzornim svetom so izpolnjeni zakonski pogoji in pripombe posameznih članov občinskega sveta, kar so upoštevali tudi v proračunu za leto 2025, so zapisali v gradivu za drugo branje odloka, ki je v celoti javno objavljeno na spletnih straneh občine. Dejavnosti novega podjetja bodo urejanje javnih površin, vzdrževanje in urejanje zelenih javnih površin, cvetličnih gred, korit in nasadov s trajnicami, vzdrževanje in čiščenje peščenih in tlakovanih poti ter parkov, storitve plakatiranja in izobešanja zastav ter pokopališko-pogrebna dejavnost, ki jo sedaj opravlja Javno komunalno podjetje Žalec v okviru Delovne enote urejanja javnih površin. JKP Žalec ob oskrbi s pitno vodo in odvajanju in čiščenju odpadnih voda za celotno dolino to dejavnost opravlja izključno za Občino Žalec, ustanoviteljice in lastnice podjetja JKP Žalec pa so poleg Občine Žalec še občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Soustanoviteljicam se zato postavlja dvom o finančnem poslovanju v zvezi s stroški, morebitnim dobičkom in njegovo delitvijo. O tem je župan Občine Žalec Janko Kos povedal: »Dejavnost urejanja javnih površin, ki jo JKP Žalec opravlja le za našo občino, je v skupni zgodbi občin nekakšen tujek. Zakaj bi bile ostale občine obremenjene s tem – in zato so občasno izražale tudi dvom v pravično razdelitev stroškov in bremen rezultatov enote ipd. Večina ima namreč zase te dejavnosti urejene v okviru režijskih obratov, ki so čisto ločeni od ostalih občin.« Na drugi strani pa javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, poleg javnih nalog opravljajo tudi tržno dejavnost, ki po vsebini ustreza tem dejavnostim, ki bi jih opravljalo novo podjetje. V Žalcu računajo, da bi se tržna dejavnost, ki jo sedaj opravljajo določeni javni zavodi, lahko sčasoma prenesla na novoustanovljeno javno podjetje, s tem pa bi se javni zavodi lahko razbremenili in posvetili opravljanju dejavnosti, za katere so bili v osnovi ustanovljeni. V predlogu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, d. o. o., je v 8. členu opredeljen osnovni kapital v višini 100.000 EUR, ki ga bo zagotovila občina. V novo podjetje bo prezaposlenih vseh 17 delavcev, ki so sedaj zaposleni v Delovni enoti za urejanje javnih površin JKP Žalec, zanje pa bodo ostale enake tudi pravice iz dela, kot jih imajo v JKP Žalec, je povedal župan Občine Žalec Janko Kos: »Imeli smo sestanek z vsemi zaposlenimi, predlog pa smo obravnavali tudi na svetu ustanoviteljev JKP. Zaenkrat prenašamo dejavnost, kot so jo za našo občino opravljali v okviru JKP. Enaki ostajajo tudi normativi, površine, pravice in drugi parametri dela. V drugi fazi pa predvidevamo na to podjetje tudi prenos sorodnih dejavnosti iz drugih javnih zavodov, denimo parkirišča, polnilnice za električne avtomobile, postajališča za avtodome, upravljanje tržnice, čiščenje fontane in podobno. V prihodnje morda dejavnost razširimo tudi na kakšno storitev, ki jo pri zunanjih izvajalcih dražje kupuje več javnih zavodov v naši občini in sama Občina Žalec, denimo čiščenje notranjih prostorov. A to je v naslednji fazi in najbrž pomeni tudi dodatne zaposlitve.« Na pripombo s 16. seje, da ni bil narejen poslovni načrt za novo podjetje, pa je župan pojasnil: »Izhodišča za ustanovitev javnega podjetja smo seveda imeli in izhajajo iz dejavnosti, ki jo bo podjetje imelo v prvi fazi in je prenesena vključno z zaposlenimi iz JKP. Poslovni načrt pa bo prinesel tudi novosti, nove dejavnosti in je v skladu s statutom podjetja povsem v pristojnosti direktorja, ki bo prevzel vodenje podjetja.« Župan Janko Kos nam ni izdal imena direktorja, ki naj bi prevzel vodenje podjetja, v skladu s statutom ga namreč imenuje prav on: »Prvega direktorja imenuje župan, kasnejše pa nadzorni svet, ki mora med drugim dobiti tudi soglasje občinskega sveta. Razlog za prvo imenovanje s strani župana je bil zaradi poenostavitve pri registraciji, ob kateri že potrebujemo ime direktorja.« Pri predlogu ustanovitve podjetja so pogledali tudi primere dobrih praks v okolici, je povedal župan Janko Kos, najbolj Javnega podjetja Zelenice Celje, katerega direktor Jože Krulec je tudi žalski občinski svetnik in je dobro prakso potrdil že na 16. redni seji žalskega občinskega sveta. »Cilj javnega podjetja ni dobiček, po drugi strani pa morebitni presežek pomeni potencial za nabavo kakšnega stroja, opreme, kar razbremeni občinski proračun. Tako se je namreč zgodilo ravno pri celjskih Zelenicah,« pove Janko Kos. Sedež novega podjetja bo v prostorih nekdanjega hotela, kjer že domuje Mladinski center. Če bo predlog v drugi obravnavi danes potrjen na 17. seji občinskega sveta, pa bo podjetje z delom začelo najkasneje 1. aprila prihodnje leto. LUCIJA GROBLER D. N. Na Občini Žalec so 11. novembra dočakali tudi smernice Direkcije RS za vode za preprojektiranje projekta mostu preko Savinje na LC Žalec–Migojnice oz. »griškega mostu«, ki jih je direkcija obljubila do 17. avgusta. Projekt izgradnje mostu s pridobljenimi ustreznimi soglasji je čakal v luči novih spoznanj po poplavah 4. avgusta lani. S smernicami Direkcije RS za vode (DRSV) se bodo žalski občinski svetniki seznanili na današnji seji OS Občine Žalec. Kot je povedal župan Janko Kos, so bili presenečeni nad obsegom sprememb, ki zahtevajo popolnoma nov, tudi precej dražji projekt in brez dvoma znatno podaljšanje končne izvedbe. Občina Žalec je s strokovnim mnenjem, ki ga je prejela od DRSV in vsebuje pogoje za preprojektiranje mostu, seznanila projektanta mostu ter izdelovalca hidrološko-hidravlične študije in vodnogospodarskih ureditev, ki sta podala tolmačenje strokovnega mnenja. Tega bo na današnji seji podal Vodja urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleš Uranjek. Z državnim prostorskim načrtom (ki naj bi bil pripravljen naslednje leto) je predviden dvig dna struge reke Savinje na območju mostu za za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2024 Za kulturni praznik v letu 2025 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: Savinova plaketa z denarno nagrado, Savinova plaketa, Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. podarite darilo s pridihom Savinjske doline! BREZPLAČEN OGLAS www.visit-zalec.si PRODAJNA MESTA: TIC ŽALEC, EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE Za griški most potreben nov projekt objavlja JAVNI RAZPIS Vrček za fontano je lahko tudi lepo praznično darilo. Vrček za fontano je lahko tudi lepo praznično darilo. Dokončna rešitev za griški most je še negotova. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 13. januarja 2025, na naslov: Občina Žalec – župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ – SAVINOVA ODLIČJA. Celoten razpis je objavljen na: https://zalec.si/za-obcane/razpisi/. Št. spisa: 094-0004/2024. približno 1 m. Na območju mostu se za projektiranje vzame višina 500-letnih poplavnih vod, in sicer v količini 1.900 m³ na sekundo. Sedanji projekt je po pogojih DRSV sprojektiran na 1.100 m³ na sekundo (v zadnjih poplavah je bila količina 900 m³). To pomeni, da je na območju mostu treba zagotavljati bistveno večji prosti prečni presek vodotoka, namesto 370 m² v velikosti 645 m². Zato pripravljavci strokovnega mnenja predlagajo, da se spodnji rob novega mostu projektira od 1 do 1,5 m višje, kot je obstoječa kota spodnjega roba mostu, kar pomeni dvig spodnjega roba mostne konstrukcije glede na že sprojektirano varianto za 1,5 do 2 m. Projektanta mostu in vodnogospodarskih ureditev sta pojasnila, da bo voziščna konstrukcija na mostu glede na strokovno mnenje cca. 2,30 m višje, kot je sprojektirana. Na področju vodnogospodarskih ureditev so predvideni ukrepi v takšnem obsegu, da bi bilo pri tem treba preseliti stanovalce objekta Migojnice 84. Struga reke Savinje se namreč po tem strokovnem mnenju na območju mostu širi za 25 metrov na levo in desno stran. Pri tem pa bi bilo po oceni treba odstraniti okrog 75.000 m³ desne brežine v dolžini okrog 700 m. Prav tako je predlagana ureditev podpornih stebrov, od teh v smeri proti zaledju ureditev brežin v naklonu 1 : 5 v širini 25 m na severu in v širini 15 m na jugu, od tam dalje se brežina formira v naklonu 1 : 2 do raščenega terena. Most preko Savinje bi bil tako dolžine 100 m z vmesnima dvema stebroma in razdelitvijo con 25 m, 50 m, 25 m. Zdaj je most preko Savinje sprojektiran brez vmesnih podpor in z razponom 70 metrov. Prejeto strokovno mnenje pomeni, da je za gradnjo nadomestnega mostu treba naročiti popolnoma novo projektno dokumentacijo z novimi rešitvami, saj preprojektiranje obstoječe konstrukcije z upoštevanjem pogojev strokovnega mnenja ni možno, sta ugotovila projektanta. Občina Žalec bo v kratkem sklicala sestanek s predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, izdelovalcema strokovnega mnenja (Izvo-R, d. o. o., in Hidrosvet, d. o. o.), projektantom mostu I. S. B., d. o. o., in projektantom vodnogospodarskih ureditev PROVOG, d. o. o., in se o tem pogovorila, potem pa seznanila občinski svet. Župan Janko Kos pa je za naš časopis pojasnil, da obsežne spremembe projekta pomenijo, da projekt gotovo ne bo zaključen v manj kot desetih letih, saj med drugim potrebuje državni prostorski načrt, ki pa še ni sprejet, zato razmišljajo tudi o začasnih alternativnih rešitvah v smeri večje varnosti in pretočnosti obstoječega mostu. OBČINE 4 ŠT. 11 I november 2024 Za odseka skoraj milijon T. TAVČAR Na Dobrovljah so bogatejši za dva odseka v skupni dolžini 2,3 kilometra. Blagoslov obeh odsekov je opravil braslovški župnik Milan Gosak. Skupna vrednost prenove obeh odsekov, prvega med Plaznikovim in Leškim in drugega na cesti Dobrovlje-Nazarje mimo sv. Urbana, je znašala 950 tisoč evrov. Najprej so namenu predali odsek ceste na Dobrovlje (ki ga imenujejo Partizanka) med Plaznikovim in Leškim ovinkom v dolžini 1,3 km, nad katerim se je v času lanskih avgusto- vskih poplav sprožil plaz. Dela v vrednosti nekaj manj kot 700 tisoč evrov je izvedlo podjetje VOC Celje. Obsegala so sanacijo plazu z ureditvijo ustreznega odvodnjavanja meteornih in zalednih voda. Obnovljeno je bilo tudi močno dotrajano vozišče. Drugi odsek medobčinske ceste Dobrovlje–Nazarje mimo sv. Urbana so obnovili v dolžini 1 km. V okviru dobrih 250 tisoč evrov vrednega projekta sta bili opravljeni rekonstrukcija z asfaltiranjem in meteornim odvodnjavanjem ter predpriprava za optiko v naselju pri sv. Urbanu na Dobrovljah. Asfaltno prevleko je tako dobil še edini makadamski odsek povezovalne ceste Dobrovlje– Nazarje, s čimer so poskrbeli za večjo prometno varnost uporabnikov ceste ter boljšo kakovost življenja krajanov tega dela Dobrovelj. Oba odseka cest je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak, simbolično pa so ju predali namenu s prerezom traku, prvi odsek župan Tomaž Žohar in svetnik Domen Dobnik, drugega pa Franc Vratnik, ki je daroval tudi velik del zemljišča, in župan Tomaž Žohar. Obe odprtji je popestril MPZ Karla Viranta Braslovče. Dom na Dobrovljah ponovno odprt Dom na Dobrovljah je ponovno odprl svoja vrata, potem ko je bil zaprt vse od pojava covida naprej. Temeljito prenovo z opremo je financirala Občina Braslovče, stala pa je 120 tisoč evrov. Dom na Dobrovljah so Dobropoljčani zgradili pred več desetletji, potem pa je v njem dobrih 40 let, do zaprtja zaradi covida-19, gospodarila Anica Janžovnik. Da je bilo njegovo ponovno odprtje težko pričakovano, so dokazali številni obiskovalci, ki so že prvi dan obratovanja na Dobrovlje prišli od blizu in daleč, peš, s kolesi in z avtomobili. Med nastopom najmlajših iz vrtca Ob 50-letnici Vrtca Vransko T. TAVČAR Vrtec Vransko že 50 let predstavlja varno zavetje, učno okolje in drugo družino za številne generacije otrok. Jubilej so svečano proslavili v Športni dvorani Vransko. V uvodnem govoru se je Mojca Brglez, pomočica ravnateljice OŠ Vransko-Tabor, katere enota je vrtec, zahvalila vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem, staršem in Občini Vransko za skupno prizadevanje pri dvigu kakovosti predšolske vzgoje. Županja Nataša Juhart je povedala, da je zemljišče za nov vrtec že kupljeno. Poudarila je tudi, da Občina Vransko, ustanoviteljica vrtca, od vsega začetka zagotavlja prostorske in materialne pogoje in s finančno pomočjo ter plodnim sodelovanjem prispeva k visoki kakovosti. Ravnateljica Majda Pikl je zatem obudila spomine na pretekla desetletja. Ob 50-letnici je v devet oddelkov Vrtca Vransko vključenih 152 otrok. Sledili so izvirni nastopi oddelkov, ki so s plesom, glasbo in dobro voljo potovali po svetu. Najmlajši so se znašli doma, v Sloveniji, in se predstavili s posnetkom iz svojih igralnic. V nove prostore vrtca sta se skrili tudi mravljici, ki sta ušli svojima kolegicama, igrivima povezovalkama prireditve. Presenečenje večera je bil Rok Trkaj, ki je repal otroško poezijo in ob tem vse otroke povabil na plesišče. Dogodek se je zaključil z ogledom razstave likovnih del otrok vrtca ter druženjem ob pogostitvi. »Verjamem, da bodo v toplini obnovljenega doma, ob gostoljubnosti in pozitivni energiji nove oskrbnice Alenke Vetrih, prej oskrbnice Mozirske koče, ter ob njenih domačih dobrotah vsi obiskovalci, domačini, pohodniki, planinci in kolesarji tam vedno našli hrano za svojo dušo, srce in nenazadnje za svoj želodček,« je ob ponovnem odprtju povedal župan Tomaž Žohar. Obnovljeni dom sta s prerezom traku namenu predala braslovški župan Tomaž Žohar in najemnica doma Alenka Vetrih, blagoslov je opravil braslovški župnik Milan Gosak, MoPZ Karla Viranta iz Braslovč pa je zapel nekaj pesmi. Dom na Dobrovljah Po odprtju so se številni domačini sprehodili po rekreativno-zgodovinski poti. Potrdili rebalans proračuna T. TAVČAR Polzelski občinski svet je na 15. redni seji razpravljal in sklepal o desetih točkah dnevnega reda. Najprej so v prvi obravnavi razpravljali o predlogu Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Polzela in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo. Brez razprave so potrdili predlog Sklepa o podaljšanju koncesijske pogodbe o izvajanju izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operacije distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Občine Polzela za obdobje petih let. V prvi obravnavi so pregledali tudi predlog Odloka o pokopališkem redu v Občini Polzela in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo, potrdili pa so še predlog Cenika storitve pokopališke dejavnosti na pokopališču Polzela in Andraž nad Polzelo. Nove cene so višje za 20 odstotkov (razen pri prvi ureditvi žarnega talnega groba, kjer je cena višja za 45 odstotkov in znaša 1.420 evrov). Nato so potrdili odstop dr. Roberta Radkoviča z mesta predsednika člana nadzornega odbora zaradi nezdružljivosti s trenutno zaposlitvijo. Za novega člana za preostanek mandatne dobe 2022–2026 so imenovali Tatjano Kolenc iz Ločice ob Savinji. Dalj časa so se svetniki in svetnice zadržali pri predlogu prvega rebalansa proračuna Občine Polzela za letoš- nje leto in ga nato potrdili. Vendar pa so nekateri svetniki opozorili na previdnost pri morebitnem zadolževanju in dolgoročnih obveznostih. Občina se je odločila za novo zadolževanje (1.500.000 evrov) zaradi refinanciranja več starejših kreditov. Ta poteza omogoča boljše upravljanje finančnih sredstev, saj bodo del sredstev iz novega kredita namenili zapiranju obstoječih obveznosti z višjimi obrestnimi merami. Tako se bo izboljšalo tudi splošno stanje zadolženosti. Preostala sredstva bodo namenjena financiranju ključnih projektov brez zamud. Odprli rekreativnozgodovinsko pot T. TAVČAR V Andražu nad Polzelo so se pri Športnem parku Lipa zbrali številni Andražani ter drugi, da namenu predajo novo pot, imenovano Andraška rekreativno-zgodovinska krožna pot. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, več o novi pridobitvi pa je povedal predsednik Športnega društva Andraž nad Polzelo Simon Ograjenšek, ki je poudaril, da je skupna dolžina poti 1.350 m in da ta sedaj omogoča varno hojo najmlajšim v šolo in vrtec ter gibanje širše javnosti ob najpomembnejših objektih iz zgodovine in sedanjega časa v tem delu Andraža nad Polzelo. Izgradnja je financirana iz sredstev MODU, iz naslova odškodnin livarske žlindre, ki se dovaža v kamnolom Andraž in uporablja pri določenih asfaltnih mešanicah. Vrednost opravljenih del in dobav materiala znaša 27 tisoč evrov. Celoten projekt je trajal dobrih šest mesecev, največ zaslug pri tem pa ima Simon Ograjenšek. OBČINE ŠT. 11 I november 2024 Ureditev Gaja v teku Sprejeli vse sklepe D. NARAGLAV D. NARAGLAV Preboldski Gaj, ki je že dolga desetletja eden od najlepših kotičkov Občine Prebold, nekoč tudi kot eden od najstarejših turističnih kampov v Sloveniji, sedaj povsem spreminja svojo podobo. To se je začelo že s posekom velikih dreves, zlasti smrek, ki jih je bilo treba podreti zaradi starosti in posledično določene nevarnosti. Že od začetka oktobra pa je tukaj kot na gradbišču, saj se izvajajo dela po zasnovanem 5 projektu ureditve tega prostora, ki bo ostal prvotnega namena, a z dodano vrednostjo, ki jo bodo v prihodnje predstavljali urejene potke, klopi s študijskimi kotički, Knajpova pot, smiselno urejena igrala, javne sanitarije, pitnik za vodo … vključno z vključitvijo vsega, kar v tem prostoru že je. Poleg obstoječega je v planu tudi ureditev plezalnega balvana in raznih drugih igral za rekreativce. To so doslej že omogočale fitnes naprave, ki pa so jih po načrtovanem projektu nekoliko prestavili in smiselno uredili. Obnova bo zajela tudi centralni del tega prostora, ki je doslej služil kot parkirišče. Naredila se bo namreč ploščad, ki bo poleti služila za razne prireditve, pozimi pa naj bi tam bilo urejeno drsališče. Če bo vreme to omogočalo, bodo z večino dela zaključili že letos, spomladi pa bo prišlo do zasaditve novih dreves in dokončne ureditve. Na zadnji, 12. redni seji občinskega sveta Občine Tabor so svetniki imeli na mizi 19 točk dnevnega reda. Kakšna je bila vsebina teh točk, smo poročali že v prejšnji številki Utripa, tokrat zato objavljamo le sprejete sklepe. Kot drugod po dolini so potrdili višje cene gospodarske javne službe za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, kar bo stopilo v veljavo 1. januarja 2025. V nadaljevanju so se seznanili z načrtom izdelave Občinske celostne prometne strategije Občine Tabor. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi JIVZ OŠ Vransko-Tabor in odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto v predlagani obliki in vsebini. Proračun Občine Tabor za leto 2025 so dali v javno razpravo. Dali so tudi soglasje, da se predlog Odloka o določitvi volilnih enot v Občini Tabor obravnava v letu pred volitvami. Seznanili pa so se tudi s ponudbo za prodajo zemljišča parc. št. 1806/1, k. o. 1009 – Ojstriška vas. Potrdili so spremembo določil Cenika pristojbin za organizirano prodajo na tržnih površinah v lasti Občine Tabor in nov cenik pristojbin za prodajo na teh površinah, ki je začel veljati 22. oktobra. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s problematiko celovite hidrološko hidravlične študije za porečje Savinje. Potrdili so tudi višjo ceno za povračilo izvajalcem zimske službe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, in sicer na 50 evrov na uro za storitev posipanja, prav toliko pa za storitev pluženja ter povračilo stroškov. Znesek subvencije je odvisen od števila ur; od 1 do 20 je 250 evrov, od 21 do 30 ur pa 150 evrov. Od 31 ur dalje ni subvencije, saj to prejmejo že prej pri manjšem številu ur. V naslednjih dveh točkah so s predlaganimi spremembami potrdili letni program športa in letni program kulture za leto 2025. Prav tako so potrdili tudi letni program socialnovarstvenih programov in programov s področja družbenih dejavnosti za leto 2025 s predlaganimi spremembami Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti za prihodnje leto. Ob zaključku seje so dali še soglasje k rebalansu finančnega načrta Glasbene šole Risto Savin Žalec za leto 2024. Kar nekaj razprave pa je bilo še pod točko vprašanja in pobude ter razno. Proti prodaji vozila T. TAVČAR Gaj že od pomladi spreminja svojo podobo, v teh jesenskih dneh pa je tu pravo gradbišče. Na 19. seji rebalans D. NARAGLAV Na 19. redni seji OS Občine Prebold, ki je bila 24. oktobra, so svetniki na mizi imeli 11 točk dnevnega reda. Največ časa je bilo namenjenega predstavitvi promotorske vloge za zagotavljanje prihodkov za energetsko sanacijo javnih objektov Občine Prebold. Predstavitev sta izvedla predstavnika podjetja Plistor, v razpravi pa sta sodelovala župan mag. Marko Repnik in svetnik Oton Račečič. Na predstavitvi sta predstavnika podjetja izpostavila objekte v lasti občine, ki naj bi jih vključili v energetsko sanacijo, če bo zainteresiranost za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva v okviru predlagane 15-letne pogodbene dobe. Na osnovi zbranih podatkov in potreb so se omejili na energetsko sanacijo OŠ s telovadnicama in Vrtca Prebold. V nadaljevanju seje so obravnavali predlog spremembe cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Predstavitev sta izvedla predstavnika podjetja Simbio Mateja Fevžar in Tadej Ferlež. Ključni razlogi za povišanje cene so višji stroški upravljanja zbirnih centrov in ekoloških otokov, povečan SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Gsm: 041 216 214 www.terglav.si strošek amortizacije zaradi posodobitve delovnega voznega parka, dvig splošnih upravnih stroškov, občutno povečan strošek zavarovanja, večji strošek najema infrastrukture in višji strošek dela zaradi novih zaposlitev. Cena na položnici pri 120-litrskem zabojniku se bo spremenila s 13,69 € na 15,58 €. Cena gospodarske javne službe zbiranja mešanih odpadkov tako znaša 0,26060 EUR/kg. Predlagana cena velja od 1. januarja 2025. Tej točki sta sledili predstavitev in razprava o rebalansu proračuna Občine Prebold za leto 2024. Skupni prihodki se z rebalansom za letošnje leto zmanjšajo za 225.027 evrov, kar predstavlja 3,5 %, skupni odhodki pa se zmanjšajo za 265.401 evrov, kar predstavlja 3,7 % poračuna. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z delovanjem bazena v minuli kopalni sezoni. Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo v sezoni 2024 prihodkov iz naslova prodanih kart nekaj manj kot 48.786 evrov, stroškov pa je bilo za okrog 130.000 evrov. Prihodek od prodaje kart je bil glede na pretekla leta dober, bilo pa je tudi kar precej stroškov, predvsem na račun investicije v avtomatsko pripravo vode. Posebnosti v kopalni sezoni 2024 ni bilo, bazen je deloval rekordnih 81 dni, ravno tako so bili pregledi s strani inšpektorice pozitivni. Do naslednje sezone bi bilo treba urediti dodatni bazen za kompenzacijo in sanitarije ter dokupiti opremo za bazen. Treba pa je tudi začeti razmišljati o posodobitvi strojnice. Pod točko 8 je bila predstavljena tehnična posodobitev občinskega prostorskega načrta Občine Prebold – SD OPN 3. S tehnično posodobitvijo se zagotavlja uskladitev namenske rabe prostora veljavnega izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Prebold s katastrom nepremičnin na celotnem območju Občine Prebold. Ob zaključku seje so svetniki sprejeli še sklep o ukinitvi javnega dobrega na zemljiščih v Preboldu in Sv. Lovrencu. Seja se je zaključila še z nekaj vprašanji in odgovori. Župan je povedal, da sta se pričeli obnova Gaja in obnova ceste v Industrijski coni Latkova vas ter da bo preplastitev igrišča v Šeščah izvedena v najkrajšem možnem času. Župan je apeliral na svetnike, da se v svojih okoljih povezujejo z ljudmi in skušajo nanje vplivati, da bodo določene stvari morali dopustiti, če bodo želeli, da bodo stvari šle naprej in bodo izboljšane. Ob tem je postregel s primerom, ko krajan ob Bolski na svojem posestvu ne dovoli, da se izvede analiza ministrstva za okolje in prostor. Na vprašanje Draga Lobnikarja v zvezi z novim oskrbnikom za planinski dom v Mariji Reki pa je župan povedal, da je razpis zaključen in da naj bi s 1. januarjem 2025 z delom pričel že nov oskrbnik. Svetnice in svetniki Občine Braslovče so se 13. novembra zbrali na 13. redni seji. Med drugim so potrdili razširjeni dnevni red, ki ga je predlagal svetnik Janko Pirnat (predlog prodaje službenega vozila Tuareg, ki ga uporablja župan). V nadaljevanju so svetniki na predlog družbe Simbio, obravnavali in sprejeli predlog povišanja cen storitve obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Kot ključne razloge za predlagano spremembo cen navajajo višje stroške upravljanja zbirnih centrov in ekoloških otokov, višje stroške dela, višje stroške amortizacije zaradi posodobitve voznega parka, dvig splošnih upravnih stroškov itd. Cena 120-litrskega zabojnika (zelenega, rumenega) bo tako od 1. 1. 2025 dražja za 1,89 evra. Soglasno je bila sprejeta sprememba statuta, na podlagi katere bo lahko župan imenoval največ tri podžupane v odvisnosti od obsega nalog, ki jih prenese nanje. Glede na trenutni povečan obseg dela župana, zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v občinski upravi in številnih projektov, ki so v teku, se je pojavila potreba po imenovanju dodatnega podžupana. Sledila je obravnava treh proračunskih dokumentov. Zaradi prenosa sredstev za sanacijo po poplavah v višini 4 milijone evrov v leto 2025 in potrebne uskladitve proračuna z dejansko realizacijo letošnjega leta je župan dal v potrditev predlog drugega rebalansa proračuna za leto 2024, ki so ga svetniki soglasno potrdili. Rebalansu sta sledili še prvi obravnavi proračunov za leti 2025 in 2026. Župan je v svoji obrazložitvi poudaril, da sta oba proračuna izrazito investicijsko naravnana, in izpostavil največje projekte, kot so izgradnja Športnega parka Rakovlje, Zdravstveni center Rakovlje, DPN Ločica-Letuš, nadomestitvena gradnja Rakovlje, izgradnja novega kulturnega in gasilskega doma v Letušu ter številni projekti za obnovo in izgradnjo cestne ter komunalne infrastrukture. Poudaril je, da so v proračunu zajeti vsi kraji in vsa področja delovanja občine. Svetniki so ocenili, da sta predlagana odloka o proračunih Občine Braslovče za leti 2025 in 2026 ustrezna podlaga za javno razpravo in se ju v predloženem besedilu posreduje v 20-dnevno javno obravnavo. Javna obravnava bo trajala do vključno 3. decembra. Svetniki so potrdili tudi predlagano spremembo Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2024 in v javno obravnavo posredovali načrta za leti 2025 in 2026. Ob koncu seje je župan Tomaž Žohar svetnikom odgovoril še na nekatera vprašanja in podal informacije o tekočem dogajanju v občini. Na predlog svetnika Janka Pirnata je bila na dnevni red dodatno uvrščena točka s predlogom prodaje službenega vozila Volkswagen Tuareg, ki ga je občina na predlog župana nabavila za 72.000 evrov, potem ko je župan Tomaž Žohar v prometni nesreči povsem poškodoval decembra lani kupljeno službeno vozilo VW Tiguan (kupljeno za 40.000 evrov). Ker so po mnenju župana Tomaža Žoharja v javnost prišli zavajajoči podatki o višini in načinu zagotavljanja sredstev za nakup vozila, je župan občinski svet seznanil s podrobnostmi glede izvedbe javnega naročila in samega nakupa. Na podlagi večinskega mnenja, da župan zaradi narave dela potrebuje službeno vozilo, so svetniki z glasom Janka Pirnata »za« ter ostalimi »proti« zavrnili njegov predlog za prodajo službenega vozila. 6 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2024 PGD Zabukovica praznuje 100 let BINA PLAZNIK Vrhunec praznovanja je bila slavnostna akademija, ki so jo organizirali 15. novembra v prostorih gasilskega doma v Zabukovici. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zabukovica letos praznuje stoletnico svojega delovanja, kar zaznamuje pomemben mejnik v zgodovini kraja in slovenskega gasilstva. V okviru praznovanja so že junija organizirali vseslovensko srečanje in tekmovanje GERES (Gasilske enote rudnikov in energetikov Slovenije), ki je privabilo številne gasilske ekipe iz celotne države. Na slavnostni akademiji 15. novembra so ob kulturnem programu in podelitvi priznanj sodelovali visoki gostje, med njimi Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je bil tudi slavnostni govornik, Ludvik Meklav, poveljnik Gasilske zveze Žalec, Janko Kos, župan Občine Žalec, Aleksander Reberšek, poslanec v Državnem zboru RS, ter predstavniki pobratenega društva PGD Mirna Peč. Zgodovina PGD Zabukovica Društvo so ustanovili leta 1924 v hiši kmeta Franca Dolinarja, kjer se je zbralo okoli 40 krajanov. Prvi predsednik društva je postal Franc Zobovnik, poveljnik pa Vinko Dolinar. V prvih letih je društvo delovalo z omejenimi sredstvi in opremo. Imeli so le manjšo ročno brizgalno in lesen gasilski dom, ki je stal na mestu današnje moderne zgradbe. Kot pripoveduje Andrej Kveder, današnji predsednik, je leta 1934 društvo razvilo svoj prapor, ki so ga stkala zabukovška dekleta. Tkala so ga 10 let od ustanovitve društva. Prapor je danes del zbirke gasilskega muzeja v Žalcu. Pomembni mejniki vključujejo nakup prve 400-litrske motorne brizgalne leta 1936 in prvega gasilskega vozila leta 1976, ki je zamenjalo takratni traktor, kar je znatno izboljšalo operativno učinkovitost. Društvo se danes ponaša s 147 člani, od katerih je 39 operativnih, ter s sodobno opremo, vključno s tremi gasilskimi vozili. Prispevek k skupnosti in uspehi PGD Zabukovica je nepogrešljiv del lokalne skupnosti tako pri zagotavljanju varnosti kot pri družabnih in izobraževalnih dejavnostih. Organizirajo dogodke, kot so otroško pustovanje, kresovanje, hitrostna gasilska tekmovanja z veselico in dnevi odprtih vrat. Na tekmovalnem področju dosegajo odlične rezultate na regijskih in državnih nivojih, še posebej v okviru tekmovanj GERES, kjer so letos slavili zmago v petih kategorijah. Janko Cerkvenik se je v slavnostnem nagovoru zahvalil in čestital PGD Zabukovica za njihovo zgledno delovanje ter povezanost in med drugim povedal: »Slovenija je po velikosti majhna, pa vendarle, ko se primerjamo z državami po svetu, smo po nečem edinstveni – po prostovoljstvu. V Ameriki so letos organizirali svetovni kongres gasilstva in tam smo slovenski gasilci predstavili podatek, da imamo največje število članov na tisoč prebivalcev na svetu. Do mene so prihajali predsedniki in vodilni iz svetovnih organizacij in spraševali, kako je to mogoče. Pa sem povedal, da so osnova za to naša zgodovina in tradicija, ki jo gojimo, ter predvsem vztrajno in neutrudno delo zato, da lahko pomagamo ljudem v stiski.« Zaključil je, da so vrednote, ki jih gojimo v gasilstvu, zelo pomembne ter da moramo nadaljevati s takim delom slabemu splošnemu stanju v družbi navkljub. Na slavnostni akademiji so podelili spominske zahvale ključnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim prispevkom pomagali pri razvoju gasilstva v Zabukovici. Med prejemniki so: Gasilska zveza Slovenije, Svet SŠR, Gasilska zveza Žalec, Leta 2011 obnovljena ročna brizgalna Teudeloff-Dittrich z letnico izdelave 1928 Gasilsko poveljstvo Občine Žalec, Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže in PGD Mirna Peč. Društvene spominske zahvale za velik doprinos k razvoju gasilstva v Zabukovici so prejeli: Janko Potočnik, Alojz Salobir, Drago Tomažič, Ivan Tamše in Štefan Germ. Prav tako je Gasilska zveza podelila dve pomembni odlikovanji: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica odlikovanje za posebne zasluge in njihovemu članu Mitji Polavderju gasilsko plamenico. Andrej Kveder zaključi z mislijo: »PGD Zabukovica ostaja zvesta svojemu poslanstvu pomoči sočloveku in stremi k vzgoji nove generacije mladih gasilcev. Naš cilj je nadgraditi operativno pripravljenost in zamenjati dotrajano gasilsko cisterno do leta 2026, kar bo pomemben korak v prihodnost društva.« Podmladek društva ter pevci skupine Zabukovčani so dogodek obogatili s kulturnim programom. Dogodek je povezovala mlada gasilka Eva Kveder. Zaključili so z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« ter z neformalnim druženjem. Gasilke obeh zvez ponovno skupaj D. NARAGLAV Ženske so lahko gasilke šele od konca 2. svetovne vojne. PGD Zabukovica je ob praznovanju stoletnice od Gasilske zveze Slovenije prejelo odlikovanje za posebne zasluge. Na fotografiji skrajno levo Janko Cerkvenik, predsednik GZS, skrajno desno Andrej Kveder, predsednik PGD Zabukovica, vmes pa člana PGD Zabukovica s praporjem. Drugo novembrsko soboto so se v preboldski dvorani kulture na tradicionalnem srečanju zbrale gasilke Gasilske zveze Prebold in Gasilske zveze Žalec. Gre za srečanje, ki ga vsako leto izmenično organizira ena od gasilskih zvez oziroma njihove komisije za delo s članicami. Letos je bila na vrsti komisija GZ Prebold, ki ji predseduje Romana Siter iz PGD Šešče. Na ženske gasilke do 1. svetovne vojne ni pomislil nihče. V organizacijo so bili vključeni samo moški, razdeljeni v tako imenovane plezalce, brizgalce, varuhe in reditelje. V gasilski organizaciji se ženske prvič pojavijo šele leta 1933, ko je takratna Kraljevina Jugoslavija dobila prvi zakon o organizaciji gasilstva, kjer je v 7. členu zakona pisalo, da je prostovoljna gasilska četa sestavljena ne glede na spol iz potrebnega števila fizično sposobnih državljanov, ki so dopolnili 18 let. Nato pa je v 9. členu istega zakona že bilo opredeljeno, da so člani napadalnega in obrambnega odseka lahko samo moški. Po tem zakonu so se torej ženske lahko vključile le v reševalni in kulturno-posvetni odsek. A vse se je začelo spreminjati po 2. svetovni vojni. Ob ustanovitvenem kongresu GZS 2. oktobra 1949 je bilo v gasilski organizaciji že 3.136 članic. Matevž Hace, prvi predsednik GZS, je na tem kongresu dejal, da mora biti vsak aktiven član gasilskega društva in čete tudi dejansko aktiven, pa naj bodo to moški, ženske ali mladina. Od kongresa do kongresa so bili in so še vidni pozitivni dosežki na področju dela s članicami. Danes na ravni GZS deluje Svet članic, ki skrbi za povezovanje in koordina- cijo komisij za delo z ženskami po društvih, zvezah in regijah. V skladu s programom dela Svet članic organizira regijske posvete in srečanja, enkrat letno pa organizira posvet za vse predsednice komisij za delo s članicami po društvih in zvezah. Na tem posvetu se udeleženke seznanijo z novostmi na organizacijskem in operativnem področju, aktivno sodelujejo v različnih delavnicah ter pridobivajo različna znanja za lažje in boljše delo v gasilstvu. Na srečanju v Preboldu je o delu članic v GZ Prebold spregovorila predsednica komisije Romana Siter, o delu članic v GZ Žalec pa članica komisije Mojca Košec. Obe sta nanizali številne aktivnosti, ki so zaznamovale njihovo delo od lanskega do letošnjega srečanja. Izrazili pa sta tudi obžalovanje, da je letos zaradi vremenskih pogojev izpadlo njihovo skupno srečanje v mesecu septembru. V nadaljevanju srečanja, ki ga je povezovala Manuela Fonda, članica PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, so gasilke nagovorili predsednik GZ Prebold Marjan Golavšek, nato predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek in ob zaključku še podžupan Občine Prebold Branko Verk. Dogodek so s folklornimi plesi Bele krajine in s štajerskimi plesi polepšali plesalke in plesalci Folklorne skupine Ponikva pri Žalcu. Predsednica GZ Prebold je ob koncu vsem predsednicam ozirom predstavnicam komisij za delo s članicam v PGD GZ Prebold podelila kipce sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Sledilo je prijetno druženje z večerjo, ki ga je z glasbo lepšal Jože Novak. Predstavnice Komisij za delo s članicami GZ Prebold skupaj s predsednikom po podelitvi kipcev sv. Florjana PO DOLINI ŠT. 11 I november 2024 7 Smučarska sejma v Žalcu in Preboldu D. NARAGLAV Sejma imata dolgo tradicijo, začetki žalskega segajo v leto 1970. Zima je pred vrati in z njo tudi čas, ko se ljubitelji smučanja pripravljajo na bele strmine. Iskanje prave smučarske opreme, ki ustreza njihovim potrebam in proračunu, je lahko izziv, a smučarski sejmi po Sloveniji ponujajo odlično rešitev. Dva takšna sejma sta tudi v naši dolini, in sicer v Žalcu in v Preboldu. V Žalcu je organizator sejma Smučarski klub Gozdnik Žalec, v Preboldu pa Smučarski klub Prebold. Oba kluba sta letos imela svoja tradicionalna sejma tretji novembrski vikend, od petka, 15., do nedelje, 17. novembra. Sejma sta bila dobro obiskana, udeležencem pa je bilo na voljo res veliko najrazličnejših artiklov smučarske opreme. Od tega največ smuči, v Preboldu kar preko 300 parov, nekaj manj v Žalcu. Podobno število je bilo tudi smučarskih čevljev, kar nekaj manj pa čelad, kombinezonov in druge opreme. A še vedno je bila izbira dovolj velika, da je vsak, ki je želel, prišel na svoj račun. Sicer pa so smučarski sejmi več kot le nakupovalni dogodek, ker predstavljajo tudi priložnost za prihranek denarja, saj se na sejmih najdejo ugodne ponudbe, ki so primerne za vsak proračun. Hkrati gre za trajnostni pristop, saj nakup rabljene opreme spodbuja ponovno uporabo in zmanjšuje odpadke. Poleg tega ti sejmi predstavljajo tudi podporo lokalnim smučarskim društvom, vsakdo, ki pri tem sode- že 55 let, kar imajo tovrstni sejem. Sprva so imeli sejem na žalskem stadionu, nato v Hmezadovi dvorani ob železnici, po propadu Hmezada pa ga imajo že mnogo let v športni dvorani UPI Ljudske univerze Žalec. S sejma v Žalcu med nakupovanjem smučarskih čevljev Jure Terpin Matjaž Baudek luje bodisi kot prodajalec bodisi kot kupec, pa pomaga ohranjati smučarsko kulturo in šport v Sloveniji ter v svojem lokalnem okolju. Kot nam je povedal predsednik SK Gozdnik Žalec Matjaž Baudek, so s smučarskimi sejmi pričeli že leta 1970. Poleg ljubljanskega sejma ima njihov smučarski sejem najdaljšo tradicijo delovanja. Prihodnje leto bo Zadnji dve leti je partner na tem sejmu tudi UPI – večgeneracijski center Planet generacij. Od ponujene opreme so letos prodali več kot dve tretjini vseh artiklov, največ smuči, najmanj pa oblačil. V Preboldu so s smučarskimi sejmi pričeli leta 1983, eno leto po ustanovitvi smučarskega kluba. Sejmi so potem potekali vsako leto, vse dokler klub ni izgubil svojega smučišča na Cestnikovem hribu nad Preboldom zaradi denacionalizacije. Posledično je tudi dejavnost kluba stagnirala vse do leta 2014, ko ga je prevzela nova garnitura mladih smučarskih navdušencev. Z njimi je ponovno oživel tudi smučarski sejem, ki je iz leta v leto rasel in je sedaj eden od zelo priznanih smučarskih sejmov v Sloveniji. Kot nam je povedal predse- dnik društva Jure Terpin, iz leta v leto dosegajo nove rekorde po številu opreme, dane v komisijsko prodajo, kot tudi pri prodaji le-te. Letos so imeli v prodaji kar 1.500 artiklov, od tega okrog 450 parov smuči, 350 parov smučarskih čevljev, ostalo pa so palice, čelade, oblačila … Skupaj so prodali dobro polovico opreme, hkrati pa so obiskovalci lahko dobili veliko informacij o aktivnostih, ki jih ima klub, in ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v njem. Poleg ponudbe rabljene smučarske opreme pa je na sejmu tudi letos sodelovalo podjetje s ponudbo novih smučarskih in sončnih očal. Trideset let savinjskih vinogradnikov T. TAVČAR Rudi Divjak in Franci Žužej sta ob jubileju postala častna člana Društva savinjskih vinogradnikov. Med prodajo smuči, ki jih je bilo na voljo kar okrog 450 parov. Dobitniki priznanja in častna člana društva ter vinska kraljica Suzana Čakš Zima je čas za pripravo kosilnice. Posebna ponudba servisnih paketov za kosilnice, riderje in vrtne traktorje. Rezervirajte svoj termin! Latkova vas | 051 665 566 Celje | 051 301 777 V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bila v četrtek, 24. oktobra, svečana akademija v počastitev 30-letnice obstoja in delovanja Društva savinjskih vinogradnikov, ki ga že dvajset let vodi Silvester Marič. V imenu predsednika Silvestra Mariča, ki je bil zaradi bolezni odsoten, je njegov govor prebral Slavko Pižorn. Poudaril je pomen združevanja vinogradnikov v teh tridesetih letih. Kot je poudaril, se je v vseh teh letih iz leta v leto dvignila raven pridelave grozdja in vina. Skozi izobraževanja, podprta s strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, so prišli do znanj, ki jih brez združevanja ne bi dobili. Tako so na ocenjevanjih vin v začetku dobivali ocene za namizno vino, sedaj pa so skoraj vsa vrhunsko ocenjena. Tako ni čudno, da so na ocenjevanjih vin po Sloveniji dobivali visoke ocene, večkrat tudi najvišje, in s tem Savinjsko dolino postavili na vinski zemljevid Slovenije. Preko prireditev, kot so martinovanja, prazniki vin, Martinovi pohodi in razne druge, so vplivali tudi na višanje kulture pitja vin in vinsko kulturo nasploh ter tudi doprinesli k turistični ponudbi. Seveda to v lokalni skupnosti ni bilo neopaženo, saj so ob občinskem prazniku za preteklo delo prejeli grb Občine Žalec. Društvo šteje 72 članov in članic, predsednik Silvo Marič pa društvo vodi 20 let. V imenu Občine Žalec je zbrane nagovoril podžupan Občine Žalec Roman Virant ter se članom društva zahvalil za prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva ter prepoznavnosti Občine Žalec. Na prireditvi so se zahvalili tudi svojim članom in podpornikom, ki so prispevali k uspešnemu delovanju društva v teh 30 letih. Priznanja so prejeli: Lojze Posedel, Janko Kos, Tadeja Vodovnik Plevnik, Rudi Cevzar, Bogomir Rotovnik, Anton Šepec, Jože Drame, Bojan Podkrajšek in Silvester Marič. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik, v kulturnem programu pa je nastopila skupina Šansonet, ki je zapela nekaj pesmi na temo vina in vinogradništva. Prireditve so se udeležili številne vinogradnice in vinogradniki in tudi člani sosednjih vinogradniških društev ter Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis. OSREDNJE TEME 8 ŠT. 11 I november 2024 Za trajnostno učenje in da bo znanje spet vrednota L. GROBLER BINA PLAZNIK Ravnateljica OŠ Petrovče, druge največje šole v Občini Žalec, je v novem šolskem letu postala Ksenija Senegačnik, in to po 24 letih vodenja Irene Kolar. »Vtisi so krasni. Moram reči, da sem zelo ponosna, da vodim šolo, ki ima res zelo pester in kakovosten kulturni program. Naši otroci so vpeti v toliko različnih kulturnih dejavnosti. Sama to zelo cenim. Možnosti, ki jih učenci imajo, dajejo odlično protiutež rednemu šolskemu delu. Tu se otroci res lahko sprostijo in razvijajo svoje talente,« je dobre tri mesece po imenovanju, ob tem, ko je bila OŠ Petrovče že drugič imenovana za naj kulturno šolo, povedala Ksenija Senegačnik. V osnovi je profesorica razrednega pouka in specialistka menedžmenta v izobraževanju. Ima skoraj 28 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Nazadnje je bila zaposlena na OŠ Lava Celje in zadnja leta se je posvetila FIT pedagogiki, ki jo želi uvesti tudi v OŠ Petrovče. Ste prvič v vlogi ravnateljice. Kakšen izziv je vodenje šole? »Zame je ta sprememba dobrodošla. Že ko sem delala podiplomski študij s tega področja, menedžmenta v izobraževanju, sem se zavestno odločila, da želim svojo kariero nadaljevati na takšnem mestu. Izkušenj z različnih področij imam res precej in menim, da so dobra popotnica. Delo z veseljem opravljam, tudi začetni koraki so dobro stekli. Imam res odličen kolektiv. To v teh časih ni samo po sebi umevno. Če imaš dober kader, če so odnosi dobri, če jih bogatita zaupanje in spoštovanje, potem je tudi delo ravnatelja mnogo lažje. Časi so res zahtevni, veliko je nalog, tudi takih, na katere te ne pripravi nobena izobrazba. Življenje kot tako ti morda ne da vseh aspektov, ki jih potrebuješ pri tem delu, a jaz sem človek, ki se rada učim.« Nekdanja ravnateljica Irena Kolar je bila v tej vlogi od leta 2000, ravno letos je za svoje delo dobila priznanje občine. Je velika odgovornost prevzeti vodenje po njej? ima zgolj neke svoje usmeritve, cilje in poglede. Ko sem kandidirala, sem povedala, da šole ne mislim obračati na glavo. Zame so odnosi številka ena, tukaj se vse začne in konča. Ob dobrih odnosih ne bo težko vpeljevati tudi kakšne spremembe. Prednost pa dajem delu v razredu. To je primarno. Ne zagovarjam beganja vsako leto k novim projektnim nalogam, s čimer se ponašajo številne šole. Moji pogledi so tukaj zelo jasni. Želim dvigniti kakovost pedagoškega procesa, motivirati učitelje za uporabo sodobnih učnih metod. Zato smo se v tem letu pridružili mreži FIT šol in bomo začeli spremembe uvajati pri samem učnem procesu.« »Drugačno pojmovanje učenja in znanja pri učencih …« ste navedli že v programu ob kandidaturi. Kako drugačno? »Želim, da so znanja trajnostna in ne instant, v smislu: danes se učim, ker je jutri test, že dan po testu pa vse odmislim, pozabim. Če želimo imeti družbo ljudi, ki bodo obvladali svoje poklice, je nujno, da znanje ponovno postane vrednota. Danes marsikdo išče lažje poti, bližnjice. To do neke mere razumem, ampak na dolgi rok ni dobro. Vsak dostopa do informacij v trenutku, saj imamo računalnike, telefone in dostop do vsega, ampak naučiti otroke kritičnega mišljenja, če so neki podatki relevantni, resnični, uporabni, je pa večji izziv. Tu ima družba velike težave.« Na novo pa vpeljujete program FIT šola, kaj je to? »To je program, ki učence s posebnimi, FIT aktivnimi metodami spodbuja k učenju v gibanju. S tem učence postavi v aktivno vlogo. Medtem ko se gibajo, utrjujejo neko učno snov, usvajajo novo, ponavljajo, hkrati so nenehno v interakciji z drugimi. Zato izboljšajo tudi komunikacijo. Dolgoročno se znanja, ki jih usvajajo na tak, aktiven način, spremenijo Ksenija Senegačnik daje prednost delu v razredu. »Res je. Delo gospe Irene Kolar globoko cenim. Vem, da je šolo vodila z vsem srcem, z gorečnostjo, energijo. Šoli je bila popolnoma predana in mislim, da mi njenega dela ne bo težko nadaljevati, ker sem ji karakterno zelo podobna. Imam pa zagotovo kakšne drugačne poglede. Vsak človek, ki pride v neko okolje od zunaj, kakšno stvar vidi drugače. Vidi priložnosti, področja, kjer se še da kaj izboljšati, dopolniti, ali pa v bolj trajna. S tem se poveča učinek učenja. Pri vseh predmetih poteka učenje po enakih metodah. Učitelji pa jih modificirajo glede na starostno obdobje učencev, glede na vsebino posameznih predmetov, namen dela ... Tudi sama sem multiplikatorica FIT pedagogike, kar pomeni, da svoje znanje prenašam aktivno tudi na druge. Poleg zunanjih predavateljev ga bom z veseljem prenašala na svoje zaposlene. Mislim, da sem jih za to področje pripravila in motivirala že ob kandidaturi. To je nekaj, brez česar si ne predstavljam sodobnega pouka. Trideset let sem se doizobraževala, opravila sem ogromno seminarjev z različnih področij, ampak ko sem vse to preizkušala v praksi, mi nobena zadeva ni dala toliko kakovostnih rezultatov v praksi kot FIT pedagogika. Deset let sem jo prakticirala tudi v razredu, vsakodnevno, pri različnih urah. Zato trdno stojim za temi metodami. Vendar pa rezultati ne pridejo čez noč, potrebuješ kar nekaj let in kar nekaj izobraževanj, da kot učitelj v tej metodi postaneš suveren. Potem pa z veseljem uvajaš novosti. FIT pedagogika je zelo uporabna tudi pri vseh učencih, ki imajo takšne in drugačne težave. Uporabna je recimo pri učencih, ki imajo ADHD motnje, avtistične motnje, poskusila sem z zelo širokim spektrom različnih učencev in se je metoda vsepovsod obnesla.« Se vam zdi prednost, da ste od drugod, ali je to slabost? »To vidim kot prednost. Po toliko letih prakse to ni nič slabega. Vsak, ki pride od zunaj, določene stvari vidi drugače. S tem ni nič narobe. Mislim celo obratno, da bi bilo narobe, če bi vse potekalo na ustaljen način. Pa tudi vsak ravnatelj oziroma vodja je osebnostno drugačen, izhaja iz drugih strokovnih okvirjev, prihaja z določenimi znanji, izkušnjami, ki jih hoče vpeljevati v svoje delo, in to vidim kot neko obogatitev, ne kot oviro.« Ali ste že vzpostavili stik z drugami šolami v Občini Žalec in dolini? »Z ravnateljicami šol v Občini Žalec smo se že nekajkrat dobile in dobro sodelujemo. Vsaka izmed šol je specifika, na drugi strani pa nas povezujejo neki okvirji, ki so nam predpisani, zakonodaja, program dela. Ravnateljice smo se ravno vrnile iz Portoroža, kjer so nam predstavili novosti, ki se nam obetajo. Čaka nas največja prenova po uvedbi devetletke, v razširjeni program smo na naši in I. OŠ Žalec že vključeni, medtem ko ostale šole še niso. Razširjeni program je organizacijsko kar velik zalogaj, a prinaša številne prednosti. Na ta račun dobimo nekaj več ur, ki jih lahko porabimo bodisi za kulturne dejavnosti bodisi za dodatne učne pomoči ipd.« Ali gre ta prenova v smeri, ki ste si jo zastavili tudi vi? »Gre. Spodbuja trajnostno učenje, kreativnost, ustvarjalnost slehernega posameznika. Temu je naša šola že prej dajala poudarek in tudi sama vidim veliko priložnosti za vse učence, da si lahko v vsakem starostnem obdobju poiščejo dejavnosti bodisi s področja športa bodisi kulture in še katerega, kjer se lahko najdejo. Ne smemo pa pozabiti tudi na tretji steber, to je učenje učenja. Razlike med učenci so vedno bile in bodo, ampak zdaj je res toliko možnosti, da tam, kjer ne gre, lahko vrzeli tudi nadoknadijo.« Še vedno se pogovarjamo, da je šola preveč storilnostno naravnana, ampak ali je možno tudi znotraj takega sistema delati bolje, narediti več? Ksenija Senegačnik: »Ob dobrih odnosih ne bo težko vpeljevati tudi kakšne spremembe.« »Vse se začne in konča pri posameznem učitelju. Če je učitelj motivator, če je navdihujoč, če svoje delo opravlja s srcem, če zna otroke navdušiti in če zna učenje osmisliti, potem na rezultat ne vpliva sistem, vsaj ne v tistem bistvu. Če otrok razume, zakaj se je treba neko stvar naučiti, če zna povezati, kje mu bo to znanje koristilo, menim, da se učenja ne bo lotil z odporom oz. bo k učenju pristopil bistveno drugače. Na drugi strani, če mi kot šola znamo vzpostaviti, da je znanje vrednota, smo naredili vse. Potem pa je tu še delo staršev, saj gremo z roko v roki. Mnogi se zave- spoštljiv odnos do družinskih članov in drugih, do učenja, da je skratka sam dober zgled, ni toliko težav. Zgled je nadvse pomemben.« In ni vse v oceni, kajne? »Ja, točno. Ni samo ocena … Ampak ambicije, pričakovanja staršev so včasih tudi nerealni in potem so v stiski vsi. Otroci, ker ne uspejo realizirati pričakovanj staršev, starši, ker so nezadovoljni. Tudi sama sem mati dveh odraslih otrok. Nikoli nisem imela težav, da se kateri na bi maral učiti, da bi imel kakšen odpor do šole, ker sem jima od malega privzgajala, da je šola pomembna, da je znanje »Trideset let sem se doizobraževala, opravila sem ogromno seminarjev z različnih področij, ampak ko sem vse to preizkušala v praksi, mi nobena zadeva ni dala toliko kakovostnih rezultatov v praksi kot FIT pedagogika. Deset let sem jo prakticirala tudi v razredu, vsakodnevno, pri različnih urah. Zato trdno stojim za temi metodami. Vendar pa rezultati ne pridejo čez noč.« dajo, da se je treba učiti, da je znanje pomembno. Mnogi pa mogoče velikokrat podležejo otroku in ga ne znajo na ustrezen način zmotivirati. Problem je namreč samo v motivaciji. Če ima otrok notranjo motivacijo za učenje, staršu ni treba dajati zunanje motivacije v smislu: 'Če boš dobil petko, če boš odličen, boš dobil to in to …' Do notranje motivacije pa je težje priti, še zlasti tam, kjer so pri učenju specifike. Ampak če kot starš svojega otroka spremljaš, spodbujaš, če pravočasno poiščeš kakšno pomoč, ki jo otrok potrebuje, se vse da. Je pa potrebnih veliko pogovorov, veliko časa, ni vsepovsod lahko. Kjer otrok v domačem okolju vidi, da na primer tudi starš sam bere, da ima pomembno. Nikoli pa tudi nisem delala vika in krika, če je kdaj padla kaka trojka v šoli. To je bila njuna ocena, ocena za njuno delo. Če jaz vem, da se je otrok za trojko veliko učil, vložil veliko truda, je potem v redu. In kaj pomeni ocena dobro? Ja, to, da znam dobro! Skratka, zdi se mi, da starši premalokrat realno pogledamo svoje otroke, pa se tudi premalokrat sami vprašamo, ali smo bili sami popolni. Verjetno ne! Potem so tu še delovne navade, ki se začnejo privzgajati takrat, ko kot starši mislimo, da naš otrok sploh še ni sposoben opravljati nalog. Spomnite se, kolikokrat si naš malček, ko vidi mamo pomivati posodo ali očeta, da zabija žebelj, zaželi, da bi pomagal OSREDNJE TEME ŠT. 11 I november 2024 Tega včasih ni bilo … »Točno. Prednjačijo statusi športnikov, ki jih včasih sploh ni bilo. Jaz sem športnica, plesalka in plavalka. Ko sem v mladosti spoznala, da ne bom mogla do konca peljati obeh športov, sem se odločila, da bom trenirala samo ples. Na treninge sem hodila sama, zelo daleč. Pozimi in poleti, nihče me nikoli ni vozil. Torej sem morala razviti odgovornost. Nisem potrebovala nobene motivacije od drugih, ker sem si to izbrala sama. V šoli na račun tega nisem imela nobenih posebnih bonitet, razen če smo šli nastopat, takrat sem potrebovala kakšno opravičilo, ki ga je izdal plesni klub. Pa sem vse delala sproti, z odličnimi rezultati, na drugi strani pa sem se naučila načrtovati svoj prosti čas. Poglejte, če je otrok voden ves čas, od ure do ure, kako bo razvil kakšno časovno komponento, načrtovanje, organizacijo »Kako naj otrok razvija svoj govor, če se mama ali oče pogovarjata s telefonom namesto z njim. Če ne govorimo, če ne beremo, bomo besedni zaklad bolj težko razvili. In to se v šoli ne navezuje le na slovenščino.« Ko grem na sprehod, opazujem mlade mamice, očete na sprehodu z vozičkom. Vozijo voziček in gledajo v telefon, jaz pa sem vedno znova razočarana. Kako naj otrok razvija svoj govor, če se mama ali oče pogovarjata s telefonom namesto z njim. Če ne govorimo, če ne beremo, bomo besedni zaklad bolj težko razvili. In to se v šoli ne navezuje le na slovenščino. Ko je učenec vprašan, tudi če ni odlično pripravljen, če ima besednjak, če zna poiskati kakšno besedo, se bo veliko bolje odrezal, kot če je ne najde. Vse več otrok ima govorne težave. In to ne le zato, ker premalo govorijo, ampak tudi zato, ker jejo preveč pasirano hrano in ne utrdijo mišic, ki so bistvene za razvoj govora, grizejo premalo in predolgo ter preveč uporabljajo dude in imajo vse oblike razvad.« Ali sta »premalo časa« in da so »časi bolj zahtevni« velikokrat le izgovora? »Se strinjam, velikokrat je to izgovor. Žal ta izgovor mnogokrat pokaže rezultate takrat, ko je že prepozno. Do šestega leta lahko pri otroku v vzgoji naredimo največ, potem nekje do devetega še delamo korekcije, potem pa je več ali manj čas zamujen.« Kaj menite o izvenšolskih dejavnostih? Nekateri otroci se komaj prestavljajo z ene na drugo … »Ja, problem sodobne družbe je, da se že v vrtcu starši hvalijo, kako so otroci vpisani denimo na angleščino, na ples in še kam … Otrok v tej starosti potrebuje predvsem sproščeno igro, gibanje, da razvije koordinacijo, in ne vodene dejavnosti. Preveč popoldanskih aktivnosti v predšolskem in šolskem obdobju jemlje čas za druženje s starši. Starši bi morali premisliti, ali je res ta in ta dejavnost tisto, kar otroka bogati. Ne vidim prednosti, da bi moral imeti otrok eno ali dve dejavnosti vsak dan, ko pa vendarle še potrebuje čas za igro, učenje, druženje.« Kje pa je potem meja med tem, da poskušamo razviti talente ali da pustimo nekaj prostega časa, da se razvijejo morda socialne veščine? »Otroke je treba poslušati, poznati, izhajati iz njihovih želja, tudi iz tega, kaj zmorejo. Starši smo tisti, ki usmerimo in vodimo ter ob tem razvijamo odgovornost. Recimo, da rečemo: 'Izbral si si to in to dejavnost, poskusi letos in vztrajaj, pa boš videl.' Tega ne moreš ugotoviti po štirinajstih dneh ali dveh obiskih. Vztrajnost je treba razviti. Ampak pravila ni, vsak otrok je zgodba zase. Bi pa opozorila na problem, ki se pojavlja v šolah, problem statusov.« svojega dela? Ko so se statusi začeli uvajati, so bili namenjeni športom, ki so terjali daljše in redne izostanke. Ko pogledamo statuse danes, se je to kar nekako zlorabilo. Vsak, ki trikrat tedensko popoldan uro in pol brca žogo, bi imel status. Kako pa naj otrok pridobi neka trajna znanja, če se uči kampanjsko? Zagotavljam vam, da v osnovni šoli noben otrok ne potrebuje nikakršnega statusa, razen v primeru, da je vrhunski športnik, vrhunski kulturnik in da zaradi specifičnega treninga več dni izostaja od pouka. Drugi problem so odločbe za otroke s posebnimi potrebami, ki so v velikem porastu …« Velikokrat se sliši, da imamo v družbi krizo vrednot, to se gotovo pozna tudi v šoli … v šoli. Otrok mora že zaradi svoje varnosti vedeti, kaj sme in česa ne sme. In če učitelj to spoštuje in vsak dan enako funkcionira, ni strog, kot ga včasih napačno okarakteriziramo, ampak dosleden. Doslednosti manjka, tu starši pogosto grešimo, in pa poenotene vzgoje, pri očetu je tako, pri mami drugače. To pri otrocih povzroča največjo zmedo. Kjer starša tekmujeta za otrokovo naklonjenost, otrok dobi popolnoma napačno sporočilo. Še enkrat: pomembna so jasna pravila delovanja doma in v šoli. Za tem stojim. Vztrajanje in doslednost se izplačata, to lahko povem tudi kot mama.« Zasledila sem, da ste leta 2019 sodelovali v TV kvizu Joker, in takrat ste povedali, da sta bila razloga dva: da pokažete svojim učencem, da se vsak lahko zmoti, drugi razlog pa je bil bolj humanitarne narave, temelječ na osebni izkušnji. Lahko to pojasnite? »Seveda. Učencem sem želela sporočiti, da se tudi jaz motim in da ni s tem nič narobe, pa tudi ne, da to priznamo. Iz napak se namreč učimo. Drugi razlog pa je bil, da sem bila vedno dobrodelno usmerjena. V ta kviz sem šla z namenom, da bi pomagala zavodu Slovenija transplant pri osveščanju ljudi, da bi se v času svojega življenja čim več opredelili kot darovalci organov. Z njimi več let sodelujem in sem imela osebno izkušnjo. Sinu sta namreč pri osemnajstih letih praktično čez noč odpovedali obe ledvici in tri leta smo čakali na presaditev, ker nihče od domačih ni ustrezal. Vmes je bilo zelo hudo. Potem se je zgodil še covid in sin ni mogel hoditi v šolo, ampak je vseeno izpolnil vse obveznosti, v tem stanju opravil tudi maturo. Sin ni hotel imeti nobene bonitete, nobene prednosti in je premagal vse. Zato še toliko bolj cenim šolo, da lahko hodimo vanjo, in verjamem, da ocene niso najpomembnejše, ampak zdravje. K sreči se je pri nas vse dobro »Vse se začne in konča pri posameznem učitelju. Če je učitelj motivator, če je navdihujoč, če svoje delo opravlja s srcem, če zna otroke navdušiti in če zna učenje osmisliti, potem na rezultat ne vpliva sistem, vsaj ne v tistem bistvu. Če otrok razume, zakaj se je treba neko stvar naučiti, če zna povezati, kje mu bo to znanje koristilo, menim, da se učenja ne bo lotil z odporom oz. bo k učenju pristopil bistveno drugače. Na drugi strani, če mi kot šola znamo vzpostaviti, da je znanje vrednota, smo naredili vse.« »Seveda. Zdaj so v fazi odraščanja tisti otroci otrok, ki so bili permisivno vzgojeni. In tako iz prakse spoznavamo učinke permisivne vzgoje. Švedi že kar nekaj časa javno priznavajo, da je bila to ena največjih polomij, kar so jih kdaj zagovarjali. Pri nas pa potrebujemo nekaj več časa, da si bomo to priznali. V šoli se zdaj vedno večji poudarek daje vzgoji, ampak kot sem povedala že prej, primarna je vzgoja doma. V šolo otrok pride s šestimi leti, ko je že 'opremljen' z normami, pravili. Mi potem samo še korigiramo. Če smo v navzkrižju, če imamo s starši različne poglede, je zelo težko, da pride pri otroku do nekega dolgoročnega učinka. Gre zelo veliko energije, da naredimo male korake.« Ali danes otroci spoštujejo učitelje, učiteljice? »Jaz bi rekla, da na splošno še vedno da. Veliki večini staršev so te osnovne vrednote še vedno jasne in se zavedajo, da jih je treba predajati naprej. Najtežje pri starših pa se mi zdi doseči konstantnost pri vzgoji. Da ima starš vedno enake prijeme, da vsak dan reagira enako. Pri popuščanju se vse začne in konča. Če ima otrok jasne meje, točno ve, do kam lahko gre. In to je pomembno tudi končalo. Denar iz Jokerja sem darovala zavodu Slovenija transplant, skupaj smo naredili tudi promocijski video, še vedno sodelujem pri osveščanju.« Kaj si želite, da bi lahko pokazali na koncu mandata v OŠ Petrovče? »Želim si, da bi lahko pokazala rezultate svojega dela na strokovnem področju, da bi naredila premik pri ozaveščanju učiteljev o drugačnem poučevanju, ki bi imelo za posledico tudi boljše učne rezultate, ter da bi ob vsem delu ostala človeška, realna in odprta za vse.« Kaj bi sporočili staršem in učencem te šole? »Sporočila bi jim, naj podpirajo svoje otroke, naj jih skušajo razumeti, tudi ko kaj ušpičijo, in naj jim ne bo nikoli žal kakovostnega časa, ki ga preživijo z njimi. Naj otrokom čim več berejo, ker je to odlična popotnica za vse življenje, in naj bodo s svojimi otroki v čim bolj pristnem stiku, v dobrem in slabem. Učenci pa naj bodo čim bolj zvedavi, naj čim večkrat uporabijo vprašalnici 'zakaj' in 'kaj' ter naj svojo radoživost uporabijo tam, kjer ji je mesto, ter da čim dlje ostanejo to, kar so, preprosto OTROCI.« V Medgeneracijskem centru Prebold tudi o umetni inteligenci Umetna inteligenca za vse generacije BINA PLAZNIK V Medgeneracijskem centru Prebold so 6. novembra organizirali brezplačno delavnico, na kateri so raziskovali zmogljivosti in uporabo ChatGPT-ja, priljubljenega orodja umetne inteligence. Delavnico je vodila Tina Grilc, ki je strokovnjakinja za digitalni marketing in podjetništvo z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja ter mentoriranja. Je navdušenka nad uporabo novih tehnologij za izboljšanje produktivnosti in podpira razvoj digitalnih kompetenc v različnih starostnih skupinah. Na delavnici v Medgeneracijskem centru Prebold je predstavila uporabo ChatGPT-ja ter spodbudila udeležence k raziskovanju umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Delavnica je pritegnila udeležence različnih starosti, kar je ustvarilo edinstveno priložnost za povezovanje različnih generacij. Udeleženci so se naučili osnovnega delovanja ChatGPT-ja ter preizkusili različne načine uporabe – od iskanja informacij, ustvarjanja besedilnih prispevkov in nasvetov do zabavnih iger, ustvarjalnega pisanja in celo učenja tujih jezikov. Spoznali so, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri vsakodnevnih opravilih, nudi podporo pri učenju ter spodbuja kreativnost. Seveda se pri uporabi takšnih tehnologij porajajo tudi vprašanja o etiki in varnosti. Delavnica je bila interaktivna; udeleženci so se lahko sproščeno pogovarjali s ChatGPT-jem in postavljali vprašanja, na katera je orodje odgovarjalo v realnem času. Mnogi so bili presenečeni nad prilagodljivostjo in uporabnostjo umetne inteligence. Na koncu so se pogovorili o možnostih za nadaljnje usposabljanje in individualno uporabo ChatGPT-ja, saj je delavnica odprla vrata v svet umetne inteligence in navdihnila mnoge, da še naprej raziskujejo. Brezplačne delavnice za rabo orodij UI LUCIJA GROBLER V novembru in decembru na UPI - ljudski univerzi Žalec pripravljajo tri brezplačna usposabljanja orodij umetne inteligence za osebno ali poslovno rabo pri vsakdanjem delu. Na njih se boste lahko naučili, kako se z ukazom lotiti ustvarjanja besedil in vsebine, avtomatizacije opravil, ustvarjanja slik, videa in grafike, prevajanja in analize podatkov s pomočjo brezplačnih orodij, kot so ChatGPT, Gemini, Dalle in Copilot. Prva delavnica bo že danes in jutri, 27. in 28. novembra, med 9. in 13. uro, sledijo pa še v ponedeljek, 2. decembra, od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure, in v torek, 3. decembra, od 10.30 do 14.30 in od 16. do 20. ure. Usposabljanje je namenjeno državljanom Slovenije, starejšim od 30 let. Za več informacij lahko pišete tudi na ssu@upi.si ali nas pokličete na 713 3575. VABLJENI NA GALA KONCERT OPERNIH ARIJ Maria Callas HOMMAGE 20. DECEMBRA 2024 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA tabora žalec Vstopnice na voljo v TIC-u Žalec in na spletni strani zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS … Otroci si tega želijo, a jim starši, ker nimajo časa, potrpljenja ali volje, velikokrat tega ne dovolijo. To je največja napaka.« Zelo pomembno je privzgajanje odgovornosti, mar ne? »Res je. Če je otrok odgovoren, ne bo nikoli pozabil na svoje obveznosti, redko bo pozabil na kako domačo nalogo ali pa imel stisko, če se mu kdaj to zgodi, saj se bo znal sam opravičiti in prevzeti odgovornost za to. Ustrezno, odgovorno bo ukrepal, če bo razumel, da je naredil nekaj narobe, in bo znal to tudi popraviti. Če pa si kot otrok vzgajan tako, da vedno vse delaš prav, pa boš verjetno imel težave. Ko boš naletel na prvo oviro, je ne boš znal razrešiti. Reševanje problemov pa je življenjskega pomena. In spet se vračamo na zgodnje otroštvo. Največ, kar lahko otrokom damo, je do šestega leta starosti. 9 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 11 I november 2024 Okolju prijazen izdelek T. T. KR Bogdan Kronovšek pri prevzemu prestižne nagrade za okolju prijazen izdelek leta Podjetje Kronoterm iz Trnave je na letošnjem okoljskem srečanju časnika Finance prejelo prestižno nagrado za svojo inovativno toplotno črpalko Adapt Max, ki je bila razglašena za okolju prijazen izdelek leta. Kot smo že pisali, je toplotna črpalka Adapt Max revolucionarna toplotna črpalka za večje objekte, saj lahko emisije CO2 zmanjša za kar 80 odstotkov in je najučinkovitejša ter najtišja v svojem segmentu v Evropi. Po seznamu BAFA se Adapt Max uvršča na prvo mesto med toplotnimi črpalkami zrak/voda v svojem segmentu in je edina, ki se uvršča v energijski razred A+++. S takšnimi parametri zagotavlja do 45 % večjo učinkovitost v ogrevanju in 22 % večjo učinkovitost v hlajenju v primerjavi s povprečnimi napravami na trgu, hkrati pa zmanjšuje tudi obremenitev okolja s hrupom, saj je več kot osemkrat tišja od konkurenčnih ter ima tristotisočkrat manjši vpliv na globalno segrevanje. Na tržnici šentjurski fruštik D. NARAGLAV V Občini Tabor od ureditve Jurijevega trga vsako tretjo soboto v mesecu poteka kmečka tržnica. V soboto, 16. novembra, je bila še posebno zanimiva in bogata, saj je sovpadala z lani decembra prvič uvedenim tednom slovenske hrane in tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki smo ga obeležili v tednu od 11. do 17. novembra. Cilj tega tedna je, da prebivalci pogosteje posegamo po slovenski hrani ter s tem podpremo domače kmete in predelovalce. Tudi na taborski kmečki tržnici so tretjo novembrsko soboto posebej posvetili promo- Preverili so pripravljenost za resnično nesrečo. Gasilska vaja v Aplastu L. GROBLER ARHIV APLAST Na drugi novembrski petek so v prostorih podjetja Aplast na Ložnici pri Žalcu pripravili obsežno gasilsko vajo. Na njej je sodelovalo 87 gasilcev in 18 vozil iz sedmih gasilskih društev: iz PGD Ložnica pri Žalcu, PGD Žalec, PGD Gotovlje, PGD Vrbje, PGD Šempeter, PGD Griže in PGD Zabukovica. Namen vaje je bil preveriti pripravljenost gasilskih enot, njihovo opremo, organiziranost ter odzivnost na kompleksno nesrečo v podjetju. Požar naj bi v skladu s scenarijem vaje izbruhnil v orodjarni, kjer naj bi prišlo do vžiga filtrov v peskalnici, zaradi česar se je vnela celotna notranjost orodjarne. Zaradi bližine skladiščenih surovin in izdelkov je obstajala resna nevarnost razširitve požara na ostala skladišča in proizvodno halo v bližini. Med evaku- acijo zaposlenih so bile simulirane dodatne nesreče – razsutje težkih bremen, prevrnitev orodja z ukleščenjem osebe ter poškodba osebe na silosu, kar je dodatno povečalo zahtevnost vaje. Ob koncu vaje je direktor podjetij Aplast in Zagožen Branko Potočnik izpostavil pomen takšnih vaj, ki nas opominjajo na pomembnost pripravljenosti in pravilnega ravnanja v kriznih situacijah. Ob tem je poudaril, da je sodelovanje z lokalnimi gasilskimi društvi ključno za krepitev varnostne kulture in zaščite zaposlenih, premoženja in okolja. Pred izvedbo vaje so v Aplastu za zaposlene pripravili še prikaz nudenja prve pomoči z defibrilatorjem v primeru srčnega zastoja, kar jih je opolnomočilo za hitro in pravilno ukrepanje v primeru nesreče. Kmečka tržnica pod kozolcem in ob njem na Jurijevem trgu se je dobro prijela. dobrote, ki so jih pripravili lokalni proizvajalci. Dogodek je bil odlična priložnost za povezovanje skupnosti in ohranjanje slovenske kulinarične tradicije. V veselem decembru bo kmečka tržnica namesto na Jurijevem trgu tradicionalno potekala na kmetiji Laznik v Miklavžu, ki ima pred božičem, tokrat v soboto, 21. decembra, dan odprtih vrat z bogato ponudbo mesnih in suhomesnih izdelkov, s svojo ponudbo pa se bodo predstavili tudi siceršnji ponudniki s taborskega sejma. Tokratni sejem je postregel tudi z domačim zajtrkom »fruštikom«. ciji slovenske hrane. Obiskovalci so lahko izbirali med svežimi pridelki, domačimi izdelki in ročno izdelanimi dobrotami, ki so jih pripravili kmetje in obrtniki. V sklopu sejma pa je potekal tudi šentjurski fruštik, tradicionalni slovenski zajtrk, ki je obiskovalcem ponujal pristne lokalne jedi. Na voljo so bili domači kruh, maslo, mleko, sir, med in druge Družba LIKO, d.d., Liboje že več kot 55 let uspešno proizvaja in montira jeklene cestne varnostne ograje, na cestah po celotni Sloveniji. Iščemo nove sodelavce za delo v delavnici, na skladišču in na terenu, za naslednja delovna mesta: • ključavničar – delo v delavnici • varilec – delo v delavnici • skladiščnik – delo na skladišču • monter – delo na terenu BREZPLAČEN OGLAS od 5. do 31. decembra Več o prazničnem dogajanju preveri na: www.zkst-zalec.si Podrobne informacije lahko dobite na sedežu družbe ali na telefonski številki 031 644 322. Pri zasaditvi dreves črnega bora Božo Plesec in Bine Herodež 25 dreves za 25 let društva T. TAVČAR Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sklopu programa 25 dreves za 25 let društva posadili tri drevesa črnega bora v parku Šenek. Po besedah predsednika TD Polzela Jurija Matjaža so drevesa v progra- mu obnove dreves obstoječe skupine črnih borov, ki park Šenek bogatijo zadnjih 150 let. Borova drevesa so resnično nekaj posebnega, saj ta drevesna vrsta sicer ne dosega višin, kot sicer rastejo v parku Šenek. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2024 11 Fontana piv na zimskem spanju BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, ARHIV ZKŠT ŽALEC Fontano piv Zeleno zlato je v deveti sezoni obiskalo okrog 60.000 ljudi od blizu in daleč, gostila je 24 pivovarjev in 28 različnih piv ter stočila 20.000 litrov piva. Na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu so 2. novembra do prihodnjega aprila zaprli pipe. Z deveto sezono je fontana ponovno navdušila številne ljubitelje piva, turiste in lokalne obiskovalce. Fontana, ki slavi bogato tradicijo hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini, je letos še enkrat dokazala svojo pomembno vlogo pri promociji lokalne kulture in pivovarske dediščine. Na zaključni prireditvi je zaradi odsotnosti Janka Kosa, župana Občine Žalec, navzoče nagovorila pooblaščenka Hana Šuster Erjavec, ki je letošnjo sezono ocenila kot odlično. Med drugim se je zahvalila tudi Lari Jankovič, ki je svoje ambasadorsko poslanstvo opravila z odliko. Lara je povedala, da se je vedno, ko jo je pot vodila mimo Žalca, z veseljem ustavila pri Fontani piv Zeleno zlato. Ob zaključku sezone je spregovoril tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Marko Repnik. Valentina Rezman, strokovna sodelavka na programu turizem na ZKŠT Žalec, je o minuli sezoni povedala: »Letos nam je bilo vreme veliko bolj naklonjeno kot lani. Zato smo lahko pri fontani organizirali kar nekaj večjih dogodkov, posledično mag- Marko Repnik, direktor ZKŠT, v družbi Lare Jankovič, letošnje ambasadorke. Na zdravje do aprila 2025! pa je fontano obiskalo večje število obiskovalcev. Fontana piv Zeleno zlato Žalec je v letošnji sezoni gostila 24 različnih pivovarjev in 28 različnih piv, natočili smo skoraj 20.000 litrov piva, fontano pa je obiskalo približno 60.000 obiskovalcev s celega sveta.« Vse obiskovalce zaključnega dogodka je poleg nagradnih iger čakalo tudi dodatno presenečenje, saj so vrčki od pol devete ure dalje omogočali točenje večjih količin piva kot navadno. Dogodek je povezovala Martina Švab, za glasbo pa je poskrbela legendarna rock zasedba skupina Ave iz Velenja. Vodja glasbene skupine Rajko Djordjević je povedal: »Že lani smo se pogovarjali o nastopu v Žalcu z vašim županom. Letos nam je končno uspelo uskladiti termin. Hladnemu večeru navkljub smo uspeli ogreti ozračje v Žalcu, saj poleg avtorskih pesmi igramo tudi tuje hite, ki jih profesionalno odigramo.« Prihodnje leto bo fontana piv beležila že okroglo, deseto sezono delovanja. Valentina Rezman pove: »Kot se za jubilejno sezono spodobi, bomo pripravili nekaj novosti, predvsem kar se tiče dogajanja ob vikendih, želimo pa si tudi, da bi festival Kriglfest postal vseslovenski. Podrobnosti pa naj ostanejo skrivnost do prihodnje sezone.« Velenjske legende – rock skupina Ave Mlekarna za dobrobit živali LUCIJA GROBLER ARHIV MLEKARNE V sklopu projekta Paša za oči je Mlekarna Celeia v devet hlevov svojih rejcev od osemnajstih izbranih na razpisu že vgradila prezračevalno opremo. Kot so sporočili iz Mlekarne Celeia, bodo s posodobitvami hlevov svojih rejcev iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije nadaljevali tudi prihodnje leto. Posodobitve v okviru projekta Paša za oči so usmerjene k povečanju dobrobiti živali, ki na koncu dajejo tudi mleko. Med hlevi, kamor so že vgradili prezračevalno opremo, je tudi hlev Kmetije Vasle na Ponikvi pri Žalcu. Gospodar kmetije Jure Vasle je o tem povedal: »Razpis Mlekarne Celeia se je pojavil ravno v času, ko smo zaradi vedno bolj vročih poletij začeli razmišljati o nadgradnji prezra- čevalnega sistema v našem hlevu. Veseli nas, da smo zadostili vsem izbirnim pogojem in da imajo danes naše krave svež in kakovosten zrak, ki je porok za njihovo dobro počutje in bivanje. Živali nam predstavljajo vir prehrane, če mi ne skrbimo za njih, tudi one ne za nas. Če se ne počutijo dobro, nam ne dajejo mleka, če nimajo dovolj dobrih pogojev, nastanejo tudi problemi. V primerjavi s tujino po mojem mnenju zelo dobro skrbimo za živali v hlevih in v Sloveniji zagotovo sledimo standardu okoliških držav.« Mlekarna Celeia kot največja mlekarna v slovenski lasti, ki Mlada gospodarja Jure in Dora Vasle s Ponikve pri Žalcu odkupuje izključno najboljše mleko slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov (brez GSO), veliko pozornosti posveča kakovosti mleka kot vhodne surovine njihovih mlečnih izdelkov. Porok za to pa so dobre in živalim prijetne razmere, v katerih krave na več kot 600 kmetijah vsakodnevno dajejo mleko, iz katerega nastajajo mlečni izdelki Zelene doline, so prepričani v mlekarni. Med strateškimi cilji Mlekarne Celeia je tudi doprinos k dobrobiti živali na kmetijah njihovih rejcev, je povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But: »Prav zato smo v sklopu projekta Paša za oči pripravili natečaj za naše rejce in jih povabili k prijavi.« Na razpis se je namreč prijavilo 33 njihovih rejcev iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije, do danes pa so vgradili že devet sodobnih prezračevalnih naprav v hleve 18 izbranih kmetij, ki so si v razpisnem postopku skozi ocenjevanje strokovne komisije prislužile največ točk. V Mlekarni Celeia obljubljajo, da bodo s projektom Paša za oči nadaljevali tudi v prihodnje. Tako že v naslednjem letu načrtujejo nov razpis za posodobitev sistemov, ki v hlevih na več kot 600 kmetijah, s katerih odkupujejo mleko, živalim zagotavljajo prijetne pogoje za življenje. Hladen večer je naznanjal zaključek sezone na fontani. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 12 ŠT. 11 I november 2024 Izbrali letošnje najlepše BINA PLAZNIK V Žalcu so letos že triindvajsetič pripravili izbor Najlepši kraj, hiša in kmetija, s katerim so nagradili prizadevanja krajanov za urejenost svojih krajev, hiš in kulturne dediščine. Natečaj, ki ga organizirajo Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, Zveza turističnih društev Občine Žalec in Občina Žalec, je Savinjčane ponovno pritegnil k sodelovanju. Letos je bilo prijavljenih 25 kandidatov, ocenjevanje pa je vodila komisija pod vodstvom Štefanije Kos Zidar. Člana sta bila še Petra Centrih iz Občine Žalec in Uroš Govek iz ZKŠT Žalec, koordinatorka pa Kaja Fajič. 7. novembra so tako v Domu II. slovenskega tabora Žalec na zaključni prireditvi Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024 podelili priznanja. Dogodek je vodil in s humornimi vložki popestril Franci Podbrežnik ter poudaril pomembnost dogodka, ki povezuje ožjo in širšo lokalno skupnost ter ljudi, ki imajo radi turizem. Na oder je povabil Janka Kosa, župana Občine Žalec, Štefanijo Kos Zidar, predsednico ocenjevalne komisije, ter sovoditelje, ki so vpeti v Vsi nagrajenci natečaja Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024 življenje lokalnih turističnih društev: Petro Žagar, predsednico Zveze turističnih društev Občine Žalec, Boža Trnovška, predsednika Turističnega društva Griže, Petro Slatinšek, predsednico Turističnega društva Petrovče, ter Mateja Sitarja, pomočnika direktorja za področje športa na Moderator večera Franci Podbrežnik v družbi ene od sovoditeljic Petre Slatinšek Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kje v dolini zelenega zlata se nahaja skriti kotiček na sliki? ZKŠT Žalec. Na projekciji so si lahko obiskovalci ogledali fotografije s foto natečaja Naj fotka, ki ga je razpisal LAS Spodnje Savinjske doline. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli člani ansambla Spev. Vsi so se v svojih nagovorih zahvalili vsem sodelujočim za prizadevanje, da okolica v Občini Žalec zasije z lepoto in urejenostjo v očeh prebivalcev in obiskovalcev. Petra Žagar je med drugim poudarila, da je v turizmu najpomembnejši element človek: »Človek kot gostitelj, kot varuh naravne dediščine in kot tisti, ki ustvarja skupnost in jo povezuje v nekaj več kot zgolj zbirko posameznikov. Skrb za okolje in urejenost naših krajev je temelj našega skupnega turizma in napora k boljši prihodnosti … Ne gre le za lepoto, temveč tudi za skrbnost, predanost in ljubezen do kraja … Z urejenostjo soustvarjamo lepšo in bolj trajnostno dolino.« Priznanja sta podelila Janko Kos in Štefanija Kos Zidar, ki je pojasnila, kakšni so ocenjevalni kriteriji, ter med drugim povedala, da je bilo Nagovor Petre Žagar – kot po navadi – delo ocenjevalne komisije zelo zahtevno, odgovorno, hkrati pa zanimivo, saj članom komisije omogoča osebno rast v razvoju hortikulturne stroke. Zaključila je z opažanjem, da je na splošno pri urejanju vaških središč opazen trend manjšega sodelovanja med generacijami: »Težko je pridobiti pridne roke za redno oskrbo cvetličnih gredic in ostalega. Nasploh smo na terenu opazili veliko vzorno urejenih objektov in njihovih okolic, ki zaradi različnih razlogov niso bili vključeni v projekt. Vrt in svet v njem sta vedno ogledalo nas samih.« Novost v izboru v letu 2024 je bila letos tretjič razpisana zlata kobula. Ta pomeni, da po izboru komisije predstavlja izjemno urejenost in pripomore k splošni urejenosti ter turistični atraktivnosti določenega območja, temelječ na načelih trajnostnega urejanja. V kategoriji »hiša« so izstopali: družina Bastl iz Šempetra, družina Veligošek iz Migojnic ter Zdenka Zupan iz Dobriše vasi. Priznanja v kategoriji »poslovni objekti« so prejeli: podjetji EHO iz Žalca ter Hörmann iz Petrovč in Center Trnuljčica v Galiciji. Nagrade za kategorijo »kraj« so prejele vasi Gotovlje, središče vasi z lipami, kapelo in njeno okolico, Marof na Ponikvi in Vrbje. Za kategorijo »obnovljen objekt kulturne dediščine« so nagradili Škofijski dom Vrbje. Posebna nagrada »zlata kobula«, ki jo podelijo za izjemne dosežke na področju urejenosti in prispevka k trajnostnemu razvoju, je letos šla v roke Bojanu in Stanki Pečnik za njuno tehniško-etnološko zbirko v Galiciji. V kategorijah »kmetija« ter »vrtec in šola« letos priznanj niso podelili. Namig: Na iskani lokaciji je na novo postavljen kozolček z info tablo, ki vključuje maskoto tega območja – Ponirek. BREZPLAČEN OGLAS Vaš odgovor nam pošljite do 10. decembra na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel lepo praktično nagrado. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je JAMA PEKEL. Srečni nagrajenec je Miran Pristovšek. Glede prevzema nagrade bomo nagrajenca obvestili po pošti. Župan Janko Kos se je zahvalil dolgoletni predsednici komisije Štefaniji Kos Zidar. ŠT. 11 I november 2024 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Gradbeno dovoljenje po elektronski poti LUCIJA GROBLER Na 15 od skupaj 58 slovenskih upravnih enot, tudi na naši UE Žalec, odslej vlogo za gradbeno dovoljenje že lahko oddate elektronsko, pri čemer bo digitalno izveden tudi celoten postopek in izdana odločitev. Prvih osem upravnih enot z območja Štajerske, UE Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, se je 7. novembra pridružilo sedmim z Notranjske in Primorske, ki so v tem letu že vpeljale novi sistem eGraditev. Ta bo pomenil, da lahko gradbeno dovoljenje pridobimo po elektronski poti. Po vsej Sloveniji bo sistem zaživel 5. januarja 2026. Sistem eGraditev, ki ga vpeljuje Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, bo v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z namenom, da bo prehod bolj tekoč in da bodo imeli vsi udeleženi v postopkih pridobivanja oziroma izdajanja gradbenih dovoljenj dovolj časa za prilagoditev, sistem uvajajo postopoma. »Sistem se uvaja postopoma, po posameznih upravnih enotah, skladno z določili spremenjenega Gradbenega zakona (GZ-1A), ki natančno določa vrstni red implementacije. Glavni cilj sistema eGraditev je slediti trendu digitalizacije in poenostavitvi upravnih postopkov za državljane, tudi na področju graditve objektov,« je povedala načelnica UE Žalec Simona Stanter in ob tem poudarila: »Sistem omogoča dostop do vseh ključnih podatkov na enem mestu, zagotavlja sledljivost vključevanja mnenjedajalcev in omogoča hitrejše, učinkovitejše ter preglednejše izvajanje postopkov. Uporaba sistema eGraditev bo tako za vse deležnike prinesla boljšo uporabniško izkušnjo in večjo transparentnost.« Do januarja 2026, torej do končne vzpostavitve na vseh slovenskih UE, bodo postopki lahko potekali v dveh oblikah – tako v papirni obliki kot po elektronski poti. Od 5. januarja 2026 pa bo komunikacija z upravnimi enotami in mnenjedajalci mogoča le še prek sistema eGraditev. »Prva upravna enota, ki je marca letos uvedla sistem eGraditev, je bila Upravna enota Postojna, medtem ko smo na Upravni enoti Žalec sistem uvedli v začetku novembra. Prejeli smo tudi že prve vloge v elektronski obliki. Sistem temelji na zbirki prostorskih podatkov in storitev s področja prostorskega načrtovanja in gradnje objektov, kar omogoča popolno digitalizacijo postopkov – od začetka do konca. Uporabniki lahko od trenutka vzpostavitve sistema sami ali s pomočjo projektanta na enem mestu pridobijo vse potrebne prostorske in druge podatke za pripravo ustrezne dokumentacije. To dokumentacijo nato elektronsko pošljejo različnim mnenjedajalcem, kot so na primer občine, Direkcija za vode, Direkcija za infrastrukturo, elektrodistributerji, komunalna podjetja, upravljalci telekomunikacijskih omrežij, distributerji plina in drugi,« je pojasnila Simona Stanter. kompleksen sistem, ki vključuje vse ključne podporne elemente za učinkovito delovanje. Med najpomembnejšimi so zbirka prostorskih aktov in zbirka podatkov o graditvi objektov. Zbirka prostorskih aktov vključuje podatke o strateških in izvedbenih prostorskih aktih na ravni države, regij in občin. Zbirka podatkov o graditvi objektov pa omogoča javni dostop do upravnih aktov po posameznih upravnih organih ter ponuja možnost grafičnega vpogleda. Elektronsko poslovanje prek sistema eGraditev prinaša številne prednosti, zlasti za investitorje, pove Simona Stanter: »Omogoča centralizacijo in enostaven dostop do vseh ključnih podatkov, večjo informiranost in preglednost nad potekom postopkov s področja graditve s ciljem hitrejše obravnave vlog in večje transparentnosti. Sistem omogoča neposredni vnos podatkov iz povezanih uradnih registrov in zbirk (npr. Geodetska uprava RS, občine, Direkcija RS za vode, Direkcija RS za infrastrukturo, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gozdove ipd.), avtomatizirano pripravo projektne dokumentacije, oddajo vlog za pridobitev projektnih pogojev in mnenj, oddajo vlog v upravnih postopkih graditve objektov, prijavo pripravljalnih del in začetka gradnje, elektronsko plačevanje dajatev in prispevkov, obravnavanje vlog, prejemanje povratnih zahtev in odločitev upravnih organov in mnenjedajalcev ter ažurno spremljanje stanja postopkov.« uvedli obravnavani sistem.« Postopek pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja ostaja nespremenjen glede na veljavno zakonodajo, je ob tem poudarila Simona Stanter, kako pa bo digitaliziran postopek vplival na čas pridobivanja pa: »Časovni okvir za izdajo teh dovoljenj je, tako kot doslej, odvisen predvsem od popolnosti vlog in kakovosti projektne dokumentacije, ki jo predložijo investitorji.« Vseeno pa pričakujejo nekaj več težav v času uvajanja sistema: »Največ težav in dilem pričakujemo v začetni fazi, ko se bodo investitorji oziroma njihovi pooblaščeni projektanti uvajali ter spoznavali z novim digitalnim sistemom. Ta predstavlja novost za vse – tako za zaposlene javne uslužbence na upravnih enotah kot za mnenjedajalce, predvsem pa za projektante, ki so prvi v postopku pridobivanja tovrstnih dovoljenj. Z uporabo se bo sistem zagotovo postopoma nadgrajeval, in sicer na podlagi ugotovljenih potreb in morebitnih pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale pri dejanski uporabi,« je še dodala Simona Stanter. S tokratnega srečanja v Žalcu na čelu s predsednikom Matjažem Hanom in Tanjo Fajon Na srečanju SD 5. volilne enote D. NARAGLAV V sredo, 23. oktobra so se v Žalcu srečali Socialni demokrati iz 5. volilne enote. Srečanja se je udeležilo več kot 50 predstavnikov lokalnih organizacij od Koroške in celotne Savinjske doline do Obsotelja. Med drugimi sta se srečanja udeležila tudi župan Občine Žalec Janko Kos in župan Občine Prebod mag. Marko Repnik. S predstavniki lokalnih organizacij SD sta se srečala predsednik stranke SD in minister Matjaž Han ter podpredsednica vlade Tanja Fajon. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o nadaljnjem delovanju stranke s poudarkom na vsebinah, na katerih bodo znotraj obstoječe koalicije delali do konca mandata. Ob tem se Planet generacij odprl vrata BINA PLAZNIK Ključna ažurnost podatkov v bazah Uporabniki lahko dostopajo do sistema eGraditev prek spletnega mesta PIS z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Simona Stanter je ob tem povedala: »Dejstvo je, da je uspešnost projekta neposredno odvisna od ažurnosti in kakovosti podatkov v informacijskih bazah, na katerih temelji sistem eGraditev. Te baze vključujejo podatke vseh ključnih deležnikov pri urejanju prostora, pri čemer imajo občine s svojimi prostorskimi izvedbenimi akti ter državni in lokalni mnenjedajalci osrednjo vlogo. Želimo si, da bi se vsi deležniki, od občanov – investitorjev do projektantov in širše javnosti, čim prej seznanili s sistemom in ga začeli uporabljati pri načrtovanju gradnje na območju ne samo naše upravne enote, ampak tudi širše, kjer so že Na fotografiji Franja Centrih in Urša Pukl. K priljubljenosti centra pripomorejo tudi odlični odnosi v ekipi izvajalcev programa. Na UPI - ljudski univerzi Žalec že nekaj let deluje Večgeneracijski center Planet generacij+. V sredo, 20. novembra, so organizirali dan odprtih vrat in vse obiskovalce ob predstavitvi aktivnosti tudi prijetno presenetili. »Večgeneracijsko druženje povezuje modrost preteklosti s svežino prihodnosti. Skupaj tkemo vezi, ki nas učijo ceniti lepoto življenja in medsebojno povezanost,« so zapisali v vabilu na dogodek. Ob prihodu je vse zbrane pozdravila Franja Centrih, direktorica UPI - ljudski univerze Žalec, in med drugim poudarila odlično sodelovanje s svojo ekipo PRVI DOM n e p r e m i č n i n e Vse na enem mestu V sistem eGraditev so že aktivno vključeni investitorji, projektanti, mnenjedajalci, upravni in inšpekcijski organi, občine, Ministrstvo za naravne vire in prostor RS ter deloma tudi širša javnost. Gre za obsežen in bodo zavzeto pripravljali tudi na nove državnozborske volitve, saj želijo, da tudi v prihodnjem mandatu uspešno nadaljujejo in uveljavljajo svojo socialdemokratsko pot in poslanstvo za dobrobit Slovenije in njenih državljanov. Kot so povedali, so takšna srečanja neobhodno potrebna za dobro in uspešno delo vodstva stranke na državnem in na lokalnem nivoju. To bi radi še okrepili. Druženje so v neformalnem pogovoru zaključili v večernih urah. S strani vodstva stranke pa so organizatorji srečanja – Občinska organizacija SD Žalec, še posebno pa njen predsednik Alex Wirth in župan Janko Kos – prejeli zahvalo za organizacijo in gostoljubje. Ustvarjalnost na delavnicah nima meja Planeta generacij+ ter z obiskovalci njihovih aktivnosti. Te je podrobneje predstavila Urša Pukl. Aktivnosti Večgeneracijskega centra Planet generacij+, ki je namenjen vsem prebivalcem Spodnje Savinjske doline, zajemajo tematske dogodke, delavnice kulinarike, zdravja, umetnosti in samooskrbe (delavnice z Majdo in Katjo Temnik, gojenje kalčkov in pomen ohranjanja domačih semen) ter jezikovne delavnice. Prav tako nudijo pomoč osnovnošolcem pri domačih nalogah in učenju slovenščine ter Digi točko. Omembe vredno je tudi njihovo počitniško varstvo, ki v teh časih še posebej pride prav zaposlenim staršem in seveda tudi otrokom, ki tako svoj čas preživijo v varnih rokah in predvsem kreativno. Dogodek je popestril pevski zbor Glas srca s harmonikarjem. Za obiskovalce so pripravili dve ustvarjalni delavnici: kaligrafijo in krašenje kamenčkov, sladka presenečenja ter pogostitev. 14 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2024 Zakonski jubilanti potrdili zaobljubo D. NARAGLAV Za ponesrečenca, ki je bil v objektu v času »požara«, je poskrbela ekipa NMP. Jubilejna 50. gasilska vaja treh vasi D. NARAGLAV Zakonski pari pred cerkvijo sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu z duhovnim pomočnikom Romanom Travarjem (prvi z desne) in diakonom Andrejem Vrabičem V župnijski cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu že 20 let organizirajo srečanje zakonskih jubilantov, ki praznujejo okrogle obletnice od pet let naprej. Tako je bilo tudi letos, ko je ponovno zaobljubo zakonske zvestobe pred oltarjem izreklo 14 poročnih parov ene od dveh skupin, ki še vzdržujejo to tradicijo. Srečanje zakonskih jubilantov se je pričelo leta 2003 na pobudo Sonje Jelen, ki je skupaj z Milanom Banovškom zbrala podatke o okroglih jubilejih od pet let naprej. »Štafeto« sta potem predala naprej in do letos so okrogle obletnice praznovali že petič. »Za našo skupino skrbi diakon Andrej Vrabič, ki nas pisno povabi na ponovno zaobljubo v cerkvi sv. Pankracija,« nam je povedala jubilantka Božidara Jezernik, ki je z možem Stanislavom letos praznovala zlato poroko. Poleg njiju so 50-letnico zakona tokrat proslavili tudi Pavla in Janko Grobelnik ter Ivica in Rudi Šuper. Sicer pa so tokratno zaobljubo izrekli še Tjaša in Benjamin Hostnikar ter Sabina in Uroš Kolenc za pet let zakona, Slavica in Zdravko Potočnik za 25 let, Romana in Karel Borovnik, Danica in Franci Kos, Danica in Slavko Drofelnik ter Rozalija in Jože Jelen za 35 let, Vladimira in Anton Jezernik, Jožica in Ivan Kos ter Jožica in Srečko Potočnik za 40 let ter Anica in Albin za 45 let. Sveto mašo je letos opravil duhovni pomočnik Roman Travar skupaj z diakonom Andrejem Vrabičem, ki tudi organizira dogodek. Udeleženci se zberejo pri cerkvi nekaj minut pred sveto mašo, si pripnejo šopke, nato pa se ob poročni koračnici skupaj z župnikom podajo v cerkev. Ob zaobljubi, ki jo blagoslovi župnik, si podajo desnice in jo skupaj preberejo. Vse »neveste« prejmejo tudi lepe poročne šopke. Sledi še skupno fotografiranje, nato pa jubilejno druženje s kosilom v enem od bližnjih gostišč. V mesecu požarne varnosti so med drugim pripravili tudi posebno gasilsko vajo z imenom Vaja treh vasi, v kateri sodelujejo PGD Šešče, Matke in Sv. Lovrenc. Vaja je organizirana enkrat letno, tokratna pa je bila že petdeseta, jubilejna vaja. Letošnji organizator PGD Matke je vajo pripravil z namišljenim požarom pri stanovanjski hiši Marcenovih, nedaleč od njihovega gasilskega doma, ki stoji sredi vasi. Na intervenciji je sodelovalo 33 gasilcev s petimi vozili, tri vozila za prevoz moštva in gasilski cisterni. Po predpostavki vaje je 19. oktobra prišlo do požara v Matkah št. 18, kjer živi družina Marcen. Ob analizi vaje, ki je po ugotovitvah omenjenih opazovalcev dobro uspela, je Gasilska zveza Prebold podelila spominske plakete vsem trem društvom ter nekdanjima pobudnikoma za to vajo pred 50 leti Francu Grenku in Jožetu Vebru. Poleg njiju sta bila pobudnika tudi Franc Herman in Ivi Lebar, ki pa sta žal že pokojna. Srečanje članov društva upokojencev D. NARAGLAV Kar pet zlatoporočencev T. TAVČAR Z letošnjega srečanja v prostorih MC hotela Žalec Zakonski jubilanti z duhovnikom Vinkom Škafarjem in župnikom Jožetom Turinekom Na zahvalno nedeljo so se v Župniji Vransko srečali zakonci jubilanti, ki v letošnjem letu praznujejo od pet do petinpetdeset let zakonskega življenja. Srečanje so začeli s sv. mašo v domači župnijski cerkvi, ki jo je vodil duhovnik Vinko Škafar, referent za zakonsko pastoralo, v somaševanju z domačim župnikom Jožetom Turinekom. Slovesnost so nadaljevali z druženjem in pogostitvijo pred cerkvijo. Kot je povedal domači župnik Jože Turinek, jih taki dogodki povezujejo ter krepijo zakonske in tudi medsebojne odnose. Pet zakonskih parov pa je praznovalo zlati jubilej: 50 let zakona. To so bili zakonci Janez in Danica Podbregar, Martin in Cvetka Praprotnik, Ivan in Ivana Bolte, Janez in Dragica Beričič ter Jože in Marija Štrajhar. Konec minulega meseca so se v Kavarni MC na srečanju zbrali člani Društva upokojencev Žalec, ki mu predseduje Roman Virant, sicer tudi podžupan Občine Žalec. Na srečanju, ki je potekalo v organizaciji DU Žalec in MS Žalec, je zbrane uvodoma pozdravil predsednik Mestne skupnosti Žalec Radoslav Gašparič, ki je vsem zaželel aktivno preživljanje obdobja starosti, za kar je v Žalcu veliko priložnosti. Hkrati je poudaril, da DU Žalec organizira razne aktivnosti, ki so primerne za njihovo populacijo, sicer pa je na voljo še mnogo programov, ki jih izvajajo razna društva in organiza- cije, kot so Univerza za TŽO, Hiša Sadeži družbe Žalec, Medobčinsko društvo invalidov, TD Žalec, Mavrica, MC Žalec … Na srečanju so čestitali športnikom in prostovoljcem, ki aktivno delujejo v društvu. Tako predsednik MS Radoslav Gašperič kot predsednik Društva upokojencev Roman Virant pa sta ob čestitkah poudarila tudi pomen prostovoljstva. Brez tega bi težko organizirati vse aktivnosti njihovega in ostalih društev. Prav zaradi aktivnih prostovoljcev iz vseh društev v občini je Občina Žalec prejela tudi naziv »prostovoljstvu prijazno mesto«. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2024 15 Pod Krvavico že četrt stoletja pripravljajo krvavice D. NARAGLAV Najprej so koline pripravljali za zaključek sezone na koči in v zahvalo tistim, ki so tam marljivo dežurali, danes pa z njimi pogostijo tudi druge obiskovalce. zmagovalec stave pa za nagrado dobi zadnjo kračo za domov. S kolinami letos začeli dan prej Zajčeva koča, ki je planinska postojanka PD Tabor postala leta 1974 (pred 50 leti), na dan letošnjih kolin. Na planinski postojanki – Zajčevi koči, ki stoji v bližini impozantne stožčaste Krvavice in je del savinjsko-zasavskega hribovja, že od leta 1999 v sredini novembra pripravljajo tradicionalne domače koline. V preteklosti so za ljudi pomenile pravi kmečki praznik. Zaslugo za ohranjanje tega običaja in tradicije imajo že 25 let tudi planinci Planinskega društva Tabor, ki so tudi letos poskrbeli za prijetno praznovanje. Pri tem jim je tudi pomagalo sončno vreme. Še pred nekaj desetletji so se ljudje zelo veselili kolin. Ob takem dogodku so se najedli mesa, ki prejšnje čase marsikje ni bilo pogosto na krožnikih. Ponekod so temu običaju, ko se je poleg družine zbrala množica sorodnikov, sosedov in prijateljev, rekli tudi furež, svinjski praznik ali koljereja. Če je včasih bilo samoumevno, da so se v tem hladnejšem obdobju odvijale koline skoraj pri vsaki hiši na vasi, je to zdaj prej izjema kot pravilo. Včasih je bilo največ kolin okrog 29. novembra, ko so bili ljudje prosti zaradi državnega praznika, dneva republike. So se pa koline na različnih koncih Slovenije precej razlikovale, enako tudi izdelki, ki so prava zakladnica domačega kulinaričnega znanja. ne, družinski praznik, ki je zajemal celotno družino, sosede, sorodnike … Vse skupaj pa je trajalo tudi dva do tri dni. Tudi taborski planinci se s kolinami ukvarjajo kakšne tri dni. Najprej gredo izbrat prašiča h kmetu v vasi, ki jim ga proda za ta namen. Običajno je to že kakšne tri dni prej. Že ob izbiranju je veselo, hkrati pa ne manjka dobrot, ki jih pripravijo ob dobri kupčiji. Vsakič pobirajo tudi stave, koliko prašič tehta. Rezultati stav in informacija, kdo je bil najbližje dejanski teži, so znani na dan kolin, ko prašiča stehtajo. Letošnji je bil težak 164 kg. Njegovo težo je letos najbolje uganil Janez Kobale, ki je glavni mesar vsakoletnih kolin. Zelo blizu, za nekaj kilogramov manj ali več, pa je bilo še kar nekaj drugih, ki so stavili. Denar, zbran od stav, gre v društveno blagajno oziroma za pijačo vseh, ki so vključeni v ta dogodek, V prejšnjih letih so še živega prašiča pripeljali do koče in ga tam zaklali in obarili – odstranili ščetine. Zadnja leta to delo opravijo pri kmetu, kjer ga kupijo, nato pa ga pripeljejo h koči, kjer ga razkosajo in izdelajo klobase. Glavni mesar je že veliko let Janez Kobale, sicer pa vsak od sodelujočih opravlja svoje delo. Peter Lukman in Toni Ramšak sta poskrbela za pripravo in kuhanje delov prašiča, ki so jih kasneje uporabili za izdelavo krvavic, ter tudi za njihovo delno kuhanje (obaritev). Predsednik PD Tabor Peter Marko je bil zadolžen za izdelavo klobas, pri čemer sta mu pomagala Stanko Križanec in Rok Ribič. Nekdanji župan Občine Tabor Anton Grobler in Janez Miklavc sta lupila česen in kasneje pomagala pri ostalih opravilih. V kuhinji je ta čas znani podjetnik, ljubitelj starodobnikov in kuhanja Matjaž Lesjak že pripravljal jetrca za malico … Sicer pa je vse teklo kot po tekočem traku. Ob vseh teh opravilih seveda niso pozabili na tekoče priboljške. Malo daljši premor je prinesla tradicionalna malica z okusnimi jetrci, kislim zeljem in svežim domačim kruhom. Nato se je vse skupaj nadaljevalo s pripravo in izdelavo krvavic, kasneje še jetrnic. K tem dobrotam, ki so se znašle na velikih krožnikih pri zgodnji večerji, so seveda sodili še okusna pečenka, pražen krompir in praženo kislo zelje, za kar je kuhar Matjaž požel veliko pohval. poveselimo in se s tem tudi zahvalimo vsem, ki so tedensko opravljali dežurstva pri koči, in vsem ostalim aktivnim članom za njihovo delo v društvu. Tako je še sedaj, hkrati pa je to postalo dostopno vsem, ki se želijo poveseliti z nami in uživati ob teh jedeh, ki jih prinašajo koline,« še pove predsednik društva Peter Marko in doda, da bodo s to tradicijo z veseljem nadaljevali tudi v prihodnje. Čebelarji z medom, najmlajši iz vrtca in vzgojiteljice Darovi narave za slovenski zajtrk T. TAVČAR Najprej izbira prašiča in ocenjevanje teže Nekoč je skoraj vsaka družina doma imela prašiča. Kako dolgo so ga redili, je bilo odvisno od njihovega statusa in hrane zanj. Mnogi ljudje iz delavskih družin so prašiča kupili pri kmetih in si tako zagotovili dobro domače meso za svoje potrebe. Ne glede na to so koline del slovenske dedišči- Ekipa na čelu s predsednikom društva Petrom Markom (drugi z desne) pri izdelovanju krvavic Krvavice so tokrat naredili iz okrog 45 kg mase. Petkova ekipa, ki je opravila glavno delo pri letošnjih kolinah, manjka le Rok Ribič. Kranjske klobase za božični pohod Vsa ta ponudba, vključno s pečenicami, ki so jih naredili naslednji dan dopoldan, je bila na voljo vsem obiskovalcem v soboto od 13. ure dalje, ko se je na koči trlo ljudi od vsepovsod. Kot nam je povedal Peter Marko, so poleg pečenic v soboto naredili še kranjske klobase, ki bodo za malico na nočnem božičnem pohodu iz Tabora do njihove koče, ki je še ena od tradicionalnih prireditev društva. »Letošnje tradicionalne koline so – kot vedno – izjemno uspele, hkrati pa si kar težko predstavljam, da je že 25 let, odkar smo z njimi začeli. Začelo se je na pobudo prvega predsednika društva Leopolda Topovška, sprva z namenom, da se ob zaključku sezone, ko kočo zapremo, malo Ob tednu slovenske hrane, ki ga letos praznujemo med 11. in 15. novembrom, so čebelarska društva Griže, Šempeter in Gotovlje v želji, da bi poudarili pomen lokalne hrane in čebelarskih izdelkov, enotam vrtca Vrtcev Občine Žalec podarili svež med. Tradicionalen slovenski zajtrk je poleg medu sestavljen iz mleka, masla, kruha in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja, vse pa je pridelano v Sloveniji. S slovenskim zajtrkom so pričeli ravno čebelarji in vanj pritegnili tudi druge ponudnike slovenske hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk že več let predstavlja priložnost, da se mlade seznani s kakovostjo domače hrane ter pomembno vlogo čebel v naravi. Slovenski čebelarji s svojimi donacijami med drugim poudarjajo pomen lokalne pridelave, skrbi za okolje in čebel za našo hrano. Čebelarji ob tem izpostavljajo, da med ni le okusen, ampak tudi poln zdravih snovi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. S to gesto želijo otrokom približati tradicijo uživanja medu in spodbuditi zavedanje o trajnostni rabi. DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN KRATKE ČAKALNE DOBE 16 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2024 Ob Jakobini z dobrotami vseh zaselkov D. NARAGLAV Sveto mašo in blagoslov mošta v vino je letos opravil pater Ivan Arzenšek – Vanč. Turistično društvo Galicija je tudi letos pripravilo vaško martinovanje pod farovškim kozolcem. Po nedeljski maši so se tam ponovno družili, zaselki in društva pa so tradicionalno napolnili svoje stojnice z vsemogočimi dobrotami in z njimi brezplačno razvajali obiskovalce – od pečene perutnine, pečenih sliv s slanino, gozdarske paštete, žolce, domačih prekajenih klobas, salam in kruhovih kroglic s slanino do raznih jabolčnih in drugih zavitkov, potic, sadnega kruha, sirovih plošč, suhega sadja in raznega peciva. Vse gre še kako v slast tudi ob raznoraznih domačih starih in mladih vinih ter drugih pijačah. V posebno veselje je bila pokušina mladega vina iz trte Jakobine, ki ga je poleg ostalega mošta letos blagoslovil pater Ivan Arzenšek - Vanč, župnik Župnije Petrovče in rektor petrovške bazilike, skupaj z duhovnim pomočnikom Gvidom Parom. Zbrane je na prireditvi pozdravila predsednica Turističnega društva Gabriela Sedminek in se vsem zahvalila za pomoč pri nadaljevanju te lepe tradicije ob tem prazniku v njihovem kraju. Po blagoslovu so vsi skupaj družno nazdravili z mladim vinom Jakobine in se prepustili prijetnemu druženju, ki so ga z ubranim petjem polepšali pevci cerkvenega zbora. Pod kozolcem se bodo ponovno družili v veselem decembru, 26. decembra pa ga bodo obogatili z živo božično zgodbo. Tudi tokrat ni manjkalo bogate ponudbe najrazličnejših martinovih jedi in dobrot. Po krstu so tudi nazdravili mlademu vinu. V Žalcu veselo martinovanje T. TAVČAR Za vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice je bil drugi teden v novembru v znamenju njihovega osrednjega praznika – martinovega. Ta v vseh vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se mošt s krstom spremeni v vino. Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo že tradicionalno martinovanje na Podeželski tržnici v Žalcu, tokrat že pred martinovim, v petek, 8. novembra. Po slabi lanski letini so letos savinjski vinogradniki v pokušino ponudili zelo dobra mlada vina. Tako so obiskovalci lahko pokušali mlada vina z Brnice vinogradnika Jožeta Drameta, vina z Bukovice vinogradnika Aleša Božijaka, vina Slavka Pižorna iz Andraža nad Polzelo, vina savinjske vinske kraljice Suzane Čakš in vina iz ekološke pridelave Silvestra Mariča. Za program na martinovanju je tradicionalno poskrbel ansambel Mira Klinca. »Škof Miroslav« je opravil tudi krst mošta na šaljiv način. Za botra si je izbral župana Občine Žalec Janka Kosa, ki je udeležence martinovanja tudi pozdravil, savinjskim vinogradnikom pa čestital ob njihovi 30-letnici uspešnega delovanja. Martinovanje se je nato nadaljevalo ob prijetnem druženju z mladim vinom. Dvajseti Martinov pohod T. TAVČAR Pohodniki, ki so se udeležili jubilejnega 20. Martinovega pohoda. Društvo savinjskih vinogradnikov je v soboto, 16. novembra, pripravilo že tradicionalni 20. Martinov pohod po vinskih poteh v enem od vinorodnih okolišev Spodnje Savinjske doline, tokrat po vinskih poteh Andraža nad Polzelo. Nekaj več kot 25 pohodnikov se je zbralo pred domom krajanov v Andražu nad Polzelo in nato med pohodom obiskalo vinske kleti Slavka Pižorna, Mirka Meha in Emila Medveška, pohod pa zaključilo pri zidanici farovškega vinograda. Vsepovsod so bili gostoljubno sprejeti s prigrizki in letošnjim mladim vinom. Za nameček je bilo veselemu vzdušju naklonjeno tudi vreme, ki je s soncem obsijalo pohodnike. Na tržnici krst mošta T. TAVČAR Krst mošta na vranski tržnici Dogajanje na novembrski kmečki tržnici na Vranskem je bilo drugačno od običajnega, saj sta ga zaznamovala še teden slovenske hrane in krst mošta, bila je namreč Martinova sobota. Domače pridelke in izdelke je ponujalo kar petnajst lokalnih pridelovalcev oziroma izdelovalcev. Ker je namen tedna slovenske hrane spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje hrane slovenskega izvora in porekla, promocija tradicionalnih jedi ter spodbujanje trajnostnega in zdravega načina življenja, so lahko obiskovalci kmečke tržnice pokušali domače dobrote, saj so se vsi prehranski ponudniki odzvali povabilu in pripravili degustacije. Mala Lu je zabavala najmlajše občinstvo. Čarobučijada na Gradu Komenda T. TAVČAR Za prijeten uvod v krompirjeve počitnice so tudi letos poskrbeli člani Turističnega društva Polzela (TD). Na Gradu Komenda so pripravili tradicionalno Čarobučijado z Malo Lu. Čeprav letošnja letina buč v Savinjski dolini ni bila najbolj obilna, teh na grajskem dvorišču ni manjkalo. Za to so poskrbele prikupne čarovnice, ki so na ta dan zavzele to osrednjo polzelsko turistično točko. Člani TD Občine Polzela so pridih jeseni ustvarili s sezonsko obarvanimi jedmi, tudi takšnimi iz buč, in z domačim vinom. Na stojnicah so ponujali različne zavitke, pečen kostanj in dobrote iz gob, pri katerih so na pomoč priskočili člani domačega Gobarsko mikološkega društva. Kulinarični del prireditve so sponzorsko podprle lokalne pekarne. Na dvorišču gradu Komenda je najmlajše občinstvo zabavala Mala Lu. »S tradicionalno prireditvijo, ki jo turistično društvo organizira že več kot deset let, želimo popestriti jesenski utrip v naši občini. Člani društva moči združimo na prostovoljni bazi, zato smo še toliko bolj veseli tako lepega obiska,« je povedal predsednik turističnega društva Jurij Matjaž. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 11 I november 2024 December OBČINA ŽALEC Vsak ponedeljek Vsak ponedeljek (razen 30. 12.) Od ponedeljka do petka Vsak torek hobotnic, Marija 9.00–11.00 Kvačkanje Vidmajer, HSDŽ urice pletenja in kvačkanja, 9.00–11.00 Vesele Milica Goubar, HSDŽ 9.00–11.00 Izdelava nakita, Silva Romih, HSDŽ 17.30–18.30 Zumba, Nataliia Vashakidze, HSDŽ 18.00–19.00 Ples (v parih), HSDŽ 18.00 11.00–13.00 11.00–13.00 14.00–16.00 9.00–10.00 10.30–12.00 15.00–16.30 16.00–18.00 Vsako sredo 8.30–9.30 18.00–19.00 Vsak četrtek 10.00–12.00 Akrojoga, MC Žalec (prijave: info@mc-zalec.si) Pametni telefoni in računalniki – pomoč pri vsakdanji uporabi, HSDŽ Učenje slovenščine za migrante, Nataliia Vashakidze, HSDŽ Učna pomoč, HSDŽ Telovadba (skupina zeliščark), HSDŽ Fit vadba in druženje, Sabina Persolja, HSDŽ Glasbena delavnica, Rok Mlakar, HSDŽ Skupina starejših za samopomoč nad 65 let, Barbara Lužar, Fani Robič, Helena Gruden, HSDŽ Okrepimo hrbtenico, Laura Banko, HSDŽ Angleščina – nadaljevalni tečaj, Svetlana Budeš, HSDŽ Fit vadba in druženje, Sabina Persolja, HSDŽ Vsak četrtek 18.30–19.30 Joga, Jasna Mikola, HSDŽ in nedeljo Vsak petek Vsako soboto Nedelja, 1. 12. Torek, 3. 12. Torek, 3. 12. in 17. 12. Sreda, 4. 12. Četrtek, 5. 12. Petek, 6. 12. Sobota, 7. 12. Nedelja, 8. 12. Torek, 10. 12. Sreda, 11. 12. Četrtek, 12. 12. Četrtek, 12. 12. in 19. 12. za sklepe, Nataliia 9.00–10.00 Vadba Vashakidze, HSDŽ delavnica, Erna 9.00–11.00 Likovna Kumperger, HSDŽ klub in kuharska 10.30–12.00 Seniorski delavnica, HSDŽ 8.00–12.00 Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec 8.30–9.30 Joga, Jasna Mikola, HSDŽ Prižig lučk, zelenica nasproti 18.00 trgovine Mercator, TKD Levec Moška pamet, komedija, Dom II. slov. 18.30 tabora Žalec, Jaba daba, d. o. o. Ta veseli dan kulture: brezplačni muzejskih zbirk v Savinovi 10.00–18.00 ogled hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ZKŠT Žalec Ta veseli dan kulture: brezplačno javno 17.00 vodenje po razstavi Taktilije, Savinov likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec Ta veseli dan kulture: brezplačno javno 18.00 vodenje po Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ZKŠT Žalec Utrip domoznanstva: predstavitev knjige Srečka Reherja: Verujoči 19.00 v izzivih znamenj časa, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Bobnarska delavnica, MC Žalec, 18.00 MC Žalec in Društvo MUC 18.00 Meditacija, MC Žalec Ko klasična glasba sreča popularno, 18.00 dobrodelni koncert za šolski sklad, Dom II. slov. tabora Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Miklavževanje v Galiciji, cerkev 16.00 sv. Jakoba, TD Galicija Študijsko-bralni klub, Občinska 16.30 knjižnica Žalec, MSKŽ in UPI Ljudska univerza Žalec Čarobni december v Žalcu: odprtje drsališča (16.30), prižig lučk in odprtje 16.30 Čarobnega kotička (17.00), prihod Miklavža (17.30), Šlandrov trg, ZKŠT Žalec kuhinja s Svetlano, 16.30–17.30 Zdrava Svetlana Budeš, HSDŽ Miklavževanje v Pernovem, 17.00 cerkev sv. Ožbalta, TD Galicija Obhod Miklavževe skupine, 18.00 po vasi Levec, TKD Levec Ko klasična glasba sreča popularno, 19.00 dobrodelni koncert za šolski sklad, Dom II. slov. tabora Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Koncert: Rock Partyzani, 19.00 Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Kavarniški večer: 3:rma, MC 21.00 Kavarna, MC Žalec Alfa samski, komedija, Dom II. 18.00 slov. tabora Žalec, Špas teater Festival BRATI GORE, Med gorami 18.00 in verzi, Dom kulture Svoboda Griže, KuD Svoboda Griže Koncert Praznična zgodba: Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Alenka Godec z 19.30 orkestrom in vokalnim triom Ladybugz, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec 16.00–17.00 Božična ustvarjalna delavnica, HSDŽ Delavnica: Izdelaj svojo praznično 18.00 voščilnico, MC Žalec Likovna delavnica, zelenica nasproti 15.00 trgovine Mercator, TKD Levec Alpski Ranko, komedija, Dom II. 20.00 slov. tabora Žalec, Špas teater Druženje z varovanci VDC Saša, 9.30 enota Maksi Žalec, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 11.30–13.00 Božična ustvarjalna delavnica, HSDŽ Zvočnice – nastop učencev 19.00 oddelka brenkal, Mala dvorana, GŠ Risto Savin Žalec Impro gledališče za otroke, MC 18.00 Žalec (prijave: info@mc-zalec.si) Impro gledališče za odrasle, MC 19.30 Žalec (prijave: info@mc-zalec.si) kuhinja s Svetlano, 11.00–12.00 Zdrava Svetlana Budeš, HSDŽ Božičkov nabiralnik: pisanje pisem 17.00 Božičku z Zimsko vilo in palčki, Savinova hiša, ZKŠT Žalec Petek, Slovenska pravljica, koncert božičnih 13. 12. 18.00 pesmi v izvedbi GŠ Pop Music Center, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Pub kviz s ŠKŽ, MC Kavarna, MC Žalec 19.00 in ŠKŽ (prijave: info@sk-zalec.org) 10.00–19.00 Škratkov bazar, MC Žalec Božični direndaj z ATD Savinjčan, 11.00 stadion, MC Žalec in ATD Savinjčan Sobota, (prijave: info@mc-zalec.si) 14. 12. Ljubim te, ljubim, ljubezen: Ditka in Feri 19.30 Lainšček, koncert uglasbene poezije, Dom II. slov. tabora Žalec, Gogo music Savinjska zimska tekaška liga – 10.00–12.00 memorialna etapa Bredina Rinka, Športni center Žalec, ATD Savinjčan Odprtje 21. razstave jaslic z blagoslovom, Nedelja, gasilski dom v Drešinji vasi, Jože 17.00 15. 12. Stepišnik v sodelovanju s PGD Drešinja vas in TD Petrovče, na ogled do 6. 1. 2025 Alpski Ranko, komedija, Dom II. 18.00 slov. tabora Žalec, Špas teater Ponedeljek, Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 16. 12. Čarobni december v Žalcu: prihod 17.00 Božička s spremljevalnim programom, Torek, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 17. 12. Blagoslov božičnih jaslic, hiška 18.30 pri Juhart, TKD Levec Umetnost jasne komunikacije, MC 18.00 Žalec (prijave: info@mc-zalec.si) 18.00 Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Sreda, kuhinja s Svetlano, 18.00–19.00 Zdrava 18. 12. Svetlana Budeš, HSDŽ Božični Pianoforte – nastop učencev 18.30 oddelka instrumentov s tipkami, Dvorana, GŠ Risto Savin Žalec Božični nastop oddelka Vransko, 17.30 OŠ Vransko, GŠ Risto Savin Žalec Peter Zupanc in Liu Yingying: Četrtek, 19.00 življenje na Kitajskem, Občinska 19. 12. knjižnica Žalec, MSKŽ meditacija z Andrejo 20.00–21.00 Kanalizirana Sentočnik Shrestha, HSDŽ Oddelčni nastop učencev oddelka pihal 17.00 in trobil, dvorana, GŠ Risto Savin Žalec Maria Callas Hommage, gala Petek, 19.30 koncert opernih arij, Dom II. slov. 20. 12. tabora Žalec, ZKŠT Žalec 21.00 Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec 3. koncert Sofijinega koncertnega Sobota, abonmaja: Goran Bojčevski, 19.00 Pristava pri Mestinju, Akademija 21. 12. Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec 17.00 in Ženske brez filtra, komedija, Dom II. 20.00 slov. tabora Žalec, Kontrabant, d. o. o. Nedelja, Raz-gibanica, MC Žalec, MC 22. 12. 18.30 Žalec in Društvo MUC Ponedeljek, Božični nastop učencev oddelka 18.30 brenkal, dvorana, GŠ Risto Savin Žalec 23. 12. Čudežni lokvanj, božična pravljica z Sreda, 17.00 obiskom Božička, Letno gledališče 25. 12. Limberk, KuD Svoboda Griže in TD Griže Božična zgodba, pod farovškim kozolcem 11.00 pri cerkvi sv. Jakoba, TD Galicija Tradicionalni dobrodelni božičnoČetrtek, 18.00 novoletni koncert z gosti, telovadnica 26. 12. OŠ Griže, Društvo godba Zabukovica Alfa samski, komedija, Dom II. 18.00 slov. tabora Žalec, Špas teater Od četrtka, 26. 12., do sobote, 28. 12. Petek, 27. 12. 17.00 17.00 21.00 Sobota, 28. 12. 11.00 Nedelja, 29. 12. 11.00 Ponedeljek, 30. 12. 17.00 11.00 Torek, 31. 12. 19.30 22.00 Pravljične urice, Letno gledališče Limberk, KuD Svoboda Griže in TD Griže Tri peresa, brezplačna praznična predstava za otroke, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Fantasy Christmas beach party, MC Klub, MC Žalec in Radio Fantasy Jesensko-zimska pravljica vile Timber, brezplačna praznična predstava za otroke, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Jelka in nagajiva miška, brezplačna praznična predstava za otroke, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Mirko in praznične lučke, brezplačna praznična predstava za otroke, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Otroško silvestrovanje s predstavo Snežinkina dogodivščina, Dom II. slov. tabora Žalec, MC Žalec in DPM Žalec Silvestrska predstava Notranji pir, monokomedija v izvedbi Mihe Šaleharja, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Power Band, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Nedelja, 1. 12. Sreda, 4. 12. ples, DC Marof, 16.30–18.00 Orientalski MCP – Darja Vita SK Prebold, DC 19.00–20.00 Telovadba Marof, MCP – SK Prebold vaje, DC Marof, MCP 16.00–17.30 Pevske Vsak torek – Dekleta z Marofa Vsako sredo 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP Vsak ponedeljek Vsak četrtek 17.30–18.30 Joga z društvom Sožitje, DC Marof, MCP Vsak petek Vsako soboto Pilates, DC Marof, 9.00–10.00 Vadba MCP – Katja Plaskan tržnica, DC Marof, Občina 8.00–10.30 Kmečka Prebold in TD Prebold 18.00–19.30 16.30 Četrtek, 5. 12. 18.00 Petek, 6. 12. 18.00–20.00 in 20. 12. Sobota, … 7. 12.–5.1. Sobota, 7. 12. 16.00 17.00 Sreda, 11. 12. 17.00–19.00 Četrtek, 12. 12. 19.00 19.00 Petek, 13. 12. Sobota, 14. 12. 16.00–22.00 10.00 15.00 Nedelja, 16.00 15. 12. Ponedeljek, 18.00–19.00 16. 12. Torek, 13.00–19.00 17. 12. Sreda, 18.00–19.30 18. 12. Četrtek, 19. 12. 9.00–11.30 16.30–18.00 18.00 Odprtje drsališča in Božičkovega nabiralnika, Drsališče Prebold, Občina Prebold Domači kisi in domača vegeta, DC Marof, MCP – Jerneja Florjanc Zeliščnica Miklavževanje, cerkev sv. Pavla, KD Antona Schwaba Pogovorno-glasbeni večer v sklopu projekta Občina Prebold po meri invalidov, glasbeni gost harmonikar Andrej Stergar, Občinska knjižnica Prebold Kanaliziranje, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Spomini – razstava likovnih del članov KUD Žalec, Občinska knjižnica Prebold Nastop skupine in delavnica pisanja pisem, Drsališče Prebold, Občina Prebold Slavnostni prižig lučk, pred gasilsko-vaškim domom v Kaplji vasi, PGD Kaplja vas Ustvarjamo novoletne okraske iz papirja – DC Marof, MCP Predstavitev pesnitve Hom, hribovska pesnitev, Občinska knjižnica Prebold Razočarana gospodinja, komedija, Dvorana Prebold, King kong teater Obred ljubezni s kakavom, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Predpraznična ustvarjalna delavnica, KUD Svoboda Prebold, Občinska knjižnica Prebold Božična tržnica, KUD Svoboda, Drsališče Prebold Predstavitev Smučarskega kluba, SK Prebold, Drsališče Prebold Meritve krvnih vrednosti, prostori RK, KORK Prebold Zaključek društva Zimzelen, DC Marof, MCP Priprava mazil in mila, DC Marof, MCP – Jerneja Florjanc Zeliščnica Dedek Mraz v vrtcu – obdaritev (ne) vrtčevskih otrok iz Občine Prebold Pohod z lučko, Vrtec Prebold Projekcija filma Superbožiček, Golavškov mlin, Občinska knjižnica Prebold Veseli december: obdaritev učencev I. triade, koncert pod smrečico, OŠ Prebold Petek, dopoldne 20. 12. Petek., 21. 12. XI. mednarodni košarkarski turnir mladih Prebold 2024, KK Prebold in sobota, 2014, športna dvorana OŠ Prebold 21. 12. Predbožični večer z gasilci PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, Drsališče Prebold Sobota, Druženje z Božičkom in igrica za 21. 12. 17.00 otroke, dvorana gasilsko-vaškega doma v Kaplji vasi, PGD Kaplja vas Ponedeljek, 17.00–19.00 Disko za otroke in ustvarjalna delavnica, DC Marof, Doris Polak Kuder 23. 12. Tradicionalni božično-novoletni 18.00 koncert, Športna dvorana OŠ Sreda, 25. 12. Prebold, Pihalni orkester Prebold 16.30 Četrtek, 26. 12. 8.00 Pohod na vrh Golave, PGD Šešče Predstavitev ŠD Latkova vas, Drsališče Prebold z meditacijo, DC 18.00–20.00 Kanaliziranje Marof, MC Prebold, Amalija Rojc Silvestrovanje za otroke s Spidijem, 10.00 Drsališče Prebold, Občina Prebold Silvestrsko srečanje planincev na 14.00 Torek, 31. 12. Blaževem bivaku na Golavi, PD Prebold Skok v novo leto, pred gasilsko-vaškim 23.00 domom v Kaplji vasi, PGD Kaplja vas Petek, 27. 12. 17.00 OBČINA TABOR Vsak ponedeljek Vsako sredo Sreda, 4. 12. Četrtek, 5. 12. Sobota, 7. 12. Ponedeljek, 16. 12. Torek, 17. 12. OBČINA PREBOLD 16.00 17 Sobota, 21. 12. Sreda, 25. 12. Četrtek, 26. 12. Sobota, 28. 12. Torek, 31. 12. info točka – brezplačna pomoč, 8.00–12.00 Digi Dom krajanov, OOZ Šentjur info točka – brezplačna pomoč, 13.00–17.00 Digi Dom krajanov, OOZ Šentjur Predavanje pranoterapevta 18.00 Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman Prižig prazničnih luči, prihod Miklavža, igrica in obdarovanje otrok, Jurijev 17.00 trg, DŽD Občine Tabor, Otroški pevski zbor sv. Jurija, Občina Tabor Miklavžev turnir v namiznem 9.00–18.00 tenisu, Dom krajanov, ŠD Tabor, Sekcija namizni tenis Preventivna obravnava, 13.00–14.00 brezplačne meritve in svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Pravljična urica s poustvarjanjem, 18.00 Občinska knjižnica Tabor Decembrski košarkarski turnir 19.00 trojk, ŠD Tabor, Sekcija košarka Dan odprtih vrat Kmetije Laznik 8.00–11.00 in božična tržnica, Kmetija Laznik, Adi Laznik, TD GUŠT Tabor Pogostitev ob polnočnici, pri 00.00 cerkvi sv. Jurija Tabor, Društvo podeželske mladine Tabor Božični pohod na Krvavico in Zajčevo 16.00 kočo, start izpred stare šole Loke in iz Ojstrice, Planinsko društvo Tabor Praznični koncert taborskih 18.00 pevskih zborov, cerkev sv. Jurija Tabor, Pevsko društvo Tabor Prednovoletni ples z Ansamblom 19.00 Unikat, Ribnik pri Lisjaku, Hiša Lisjak Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, 9.00 start izpred KZ Tabor, DU Tabor 18 KULTURA ŠT. 11 I november 2024 Peli na vrhu Triglava T. TAVČAR Moški pevski zbor (MoPZ) Karla Viranta Braslovče je v petek, 8. novembra, v Domu kulture Braslovče praznoval 65-letnico delovanja. Jubilejni koncert zbora je obogatil salonski orkester Lucky & The Pipes s solistko Katarino Tržan, ki ga vodi Urška Sikovšek, glasbenica in profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Ljubitelji petja so se v Braslovčah leta 1959 zbrali v moški pevski zbor, ki je pričel z delovanjem pod vodstvom zborovodje Karla Viranta. Po njem je zbor kasneje prevzel ime. Sedanja umetniška vodja zbora je domačinka Anja Jezernik, profesorica glasbe na OŠ Braslovče, ki zbor vodi 20 let. V zboru, ki ga oblikuje medgeneracijska pisanost, poje med 25 in 30 pevcev. Zbor prepeva različne zvrsti pesmi, od slovenskih ljudskih pesmi in umetnih pesmi do pesmi in priredb domačih in tujih ustvarjalcev … Pesem MoPZ je zvenela v domačem kraju, širom po Sloveniji in izven meja, od Makedonije, Hrvaške, Italije in Avstrije do daljne Švedske. Zvenela je v marsikateri cerkvi, na vrhovih slovenskih in tujih gora, še posebej ponosno pa so jo zapeli ob Aljaževem stolpu vrh Triglava. Najdlje, 49 let, v zboru prepeva Franci Kumer, ki je ob jubileju dejal: »Vsi, ki smo se pridružili pevskemu zboru, smo to storili iz srca, s pesmijo smo ustvarjali nepozabne trenutke na koncertih in prireditvah. Vsak nastop je bil priložnost, da nekomu polepšamo dan. S svojim petjem smo obogatili posebne trenutke življenja ljudi okoli nas: na obletnicah, ob rojstvu, na porokah, na srečanjih in ob slovesu najdražjih.« Irena Yebuah Tiran Noč strasti izpolnila obljubo L. GROBLER T-. TAVČAR Večer strasti je bil naslov glasbeno kulinarične prireditve, ki jo je v petek, 15. novembra v Domu II. slovenskega tabora pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s KUD Klasik. Domači slavček, baritonist Lovro Korošec, temperamentna pevka Irena Jebuah Tiran, kitaristka Eva Hren, pianistka Katja Jazbinšek in plesalka flamenka Živa Heričko Čerček so poskrbeli za španski naboj in temperamentne melose. Obiskovalci so jim med muziciranjem nazdravili s penino. Noč strasti in glasbeno-kulinarični večer špan- sko-argentinskega pridiha, ki sta ga povezovala baritonist Lovro Korošec in vodja kulture na ZKŠT Žalec Nastija Močnik, slednja za poudarek strasti tudi v španskem jeziku, sta bili izpolnjeni obljubi večera, ki so mu strast dodali še temperamentni plesni gibi flamenka v izvedbi Žive Heričko Čerček in eksotična izraznost mezzosopranistke Irene Yebuah Tiran. Podpis je v nadaljevanju večera v avli Doma II. slovenskega tabora dodal še mladi kuhar Anže Rihtar s paleto okusov in vonjav iberskega polotoka. Lovro Korošec in Nastija Močnik Žive Heričko Čerček Med nastopom MoPZ Karla Viranta Braslovče, v ozadju orkester Lucky & The Pipes A Cappella za 30 let BINA PLAZNIK V Domu II. slovenskega tabora Žalec so 16. novembra člani Mešanega pevskega zbora A Cappella organizirali jubilejni koncert ob 30. obletnici. Dvorana je bila napolnjena z občinstvom do zadnjega kotička. Zbor, katerega zgodovino smo podrobneje predstavili že v prejšnji številki, deluje pod okriljem Kulturnega društva Petrovče. Pred tremi desetletji so ga ustanovili z željo po ustvarjanju kakovostne zborovske glasbe ter širjenju glasbene kulture. Repertoar zbora vključuje tako slovenske ljudske pesmi kot tudi dela domačih in tujih skladateljev. Nastopajo na raznih koncertih, prire- Oto Pestner ditvah in tudi tekmovanjih, kjer so z odličnimi izvedbami prejeli mnoga priznanja. S svojim delovanjem zbor ohranja del slovenske kulturne dediš- Za dinamiko na jubilejnem koncertu je poskrbel tudi moderator. čine in prispeva k živahnemu glasbenemu dogajanju v domačem okolju in širše. Dirigent zbora je Gašper Kundih. Na jubilejnem koncertu so se jim pridružili tudi glasbeni gostje New Swing Quartet. Njihov član, legendarni Oto Pestner, je o njihovem sodelovanju na prazničnem večeru povedal: »Naš Marijan Petan, basist, ima sina, ki poje v tem zboru, in z njegove strani je prišla pobuda, da bi nas ob jubilejnem koncertu povabili k sodelovanju kot goste. To je jubilejni dogodek, ki mora biti dobro narejen, veseli smo bili povabila.« Dogodek je s svojim žlahtnim besediščem povezoval Franci Podbrežnik. Gledališka abonmaja D. NARAGLAV Kulturno umetniško društvo Svoboda Prebold za vsako sezono pripravi gledališki abonma za otroke in odrasle. Vsak abonma vključuje po pet predstav, ki bodo tudi v tej sezoni odigrane na odru preboldske kulturne dvorane. V odrasli abonma je vključena tudi premiera igre Nostalgična komedija v izvedbi njihove gledališke skupine, ki bo premiero doživela prihodnje leto 15. februarja. Otroške predstave v okviru abonmaja so na sporedu enkrat mesečno ob petkih, odrasle pa ob sobotah. Doslej so imeli že dve predstavi za otroke in dve za odrasle. V petek, 18. oktobra, je bila na sporedu otroška predstava V knjigi skriti zaklad v izvedbi Zavoda Enostavno prijatelji, 22. novembra pa predstava v izvedbi KUD Jože Stupnik Svečina z naslovom O dečku, ki je vedno rekel ne! V abonmajskem programu za odrasle sta bili izpeljani predstavi z naslovom Obrazi v izvedbi Gledališča pod kozolcem in Morilci stare gospe v izvedbi Amater- skega gledališča Vrba. V decembru predstav ne bo, ker je veliko drugih dogodkov, se bodo pa te nadaljevale sredi januarja (17. in 18.), ko bosta na gostovanju Miškino gledališče s predstavo Čardaš in polka ter F. U. D. Loke studio Film s predstavo Ostri vrh. V februarju (14. in 15.) sta na sporedu predstavi Super čarovnica Mici v izvedbi KU-KUC gledališča in premiera domačih gledališčnikov KUD Svoboda Prebold z novo igro za odrasle z naslovom Nostalgična komedija, ki bo zagotovo doživela še kakšno ponovitev na domačem odru, še več pa na gostovanjih. Na otroški abonmajski predstavi z naslovom Supertalenti bo 14. marca gostoval čarovnik Sam Sebastjan. V programu za odrasli abonma pa bo 15. marca s predstavo Iščem tipa za svojo ženo gostovalo Društvo SNG Kranj. Abonmajske vstopnice za otroški abonma so bile na voljo po 15 evrov, za odrasli abonma pa po 35 evrov. Cena predstave za izven je 5 evrov za otroke in 10 evrov za odrasle. KULTURA ŠT. 11 I november 2024 19 Četrt stoletja folklore in plesa D. NARAGLAV Folklorna skupina Ponikva praznuje 25 let svojega delovanja. enako tudi strokovni vodji Suzani Gračner. Ob zaključku svojega nagovora pa je dejala še: »Ne le odrasli, vsa leta so radi plesali tudi najmlajši in skozi otroško folklorno dejavnost se je ljubezen do plesa ohranila vse do danes. Naša želja ob tej obletnici je, da bi mladim in mladim po srcu uspeli čim bolj približali ljudsko izročilo in jih navdušiti nad ohranjanjem kulturne dediščine. Želimo si, da se folklorna dejavnost na Ponikvi ohrani še vsaj prihodnjih 25 let.« Ob tem jubileju je predstavnica Javnega sklada kulturnih dejavnosti Mija Novak folkloristom podelila Maroltova priznanja. Pri tem ji je pomagal predsednik KS Ponikva Folklorna skupina s štajerskimi plesi Godba Liboje in njenih 90 let D. NARAGLAV Praznovanje bodo sklenili to soboto, 30. novembra, z jubilejnim koncertom v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Minulo sredo, na dan slovenskih splošnih knjižnic, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na pot pospremili knjigo Godba Liboje in njenih 90 let. Avtorica knjige Jolanda Železnik se je pogovarjala z najstarejšim aktivnim članom Feliksom Srebotom, ki je pri Godbi Liboje začel igrati leta 1959. Dogodek je bogatil tudi Savinjski trobilni kvintet Godbe Liboje na čelu s predsednikom Andrejem Pergerjem. Knjigo so minulo nedeljo predstavili tudi v domačem kraju, v dvorani KD Svobode Liboje, na slavnostni akademiji, posvečeni njihovemu jubileju. Knjiga podrobno opisuje pot, ki jo je prehodila Godba Liboje. Zgodba libojske godbe se je začela leta 1934 z ustanovitvijo t. i. Sonnenbergove godbe, ki je delovala do II. svetovne vojne. Med vojno je nastopil kulturni molk, zato so glasbila večinoma utihnila in varno skrita počakala na čase, ki so bili skupnemu muziciranju spet naklonjeni. Sistematično se je nov začetek godbe zgodil leta 1959 z dirigentom Francem Kovačem, čigar rokopisi so bili Jolandi Železnik v veliko pomoč. Z izjemno natančnostjo je vpisoval podatke o prisotnostih na vajah in igranjih. Godbo Liboje, ki se je od leta 1959 do 1996 imenovala Godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje, so kot dirigenti, vključno z njeno predhodnico Sonnenbergovo godbo, vodili Leopold Planko, Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Jože Leskovšek, Fran Kovač, Anton Uplaznik, Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Albert Zaveršnik, Andrej Žgank in Damir Fajfar, od leta 2022 pa jih vodi Gašper Smisl. Predsedniki godbe pa so bili: Valentin Kolar, Leopold Rihter, Jožef Jančič, Bogdan Železnik, Tomislav Rus, Matjaž Krk, Rdeča nit jubilejnega koncerta so bili otroci in učiteljica. Med nagovorom predsednice sekcije Lidije Bobnič, ki je na odru z vsemi nastopajočimi, predstavnico JSKD Mijo Novak in predsednikom KS Karlom Borovnikom. plesa in petja ter skupna druženja, iz katerih se stkejo močna in tesna prijateljstva, tudi ljubezni. Folkloristi na Ponikvi plešemo, pojemo in igramo predano in s srcem.« Uradni začetki folklorne skupine segajo v leto 2000, medtem ko so na Ponikvi peli in plesali že leta prej. Ustanovila se je na pobudo Nade Jelen, ki je strokovno vodstvo kmalu predala dolgoletni gonilni sili folklorne skupine Majdi Kričej. Slednji se je Lidija Bobnič nato zahvalila s šopkom rož, Karel Borovnik. Maroltova priznanja so prejeli: bronasta za 5 let Jernej Jelen, Monika Jelen in Eva Kozman, srebrni za 10 let Blanka Klosternik in Tadeja Kovač, zlata za 15 let pa Lidija Bobnič, Suzana Gračner, Janja Habe, Peter Habe, Monika Koren in Mija Pečnik. Ob zaključku so vsi nastopajoči in občinstvo v dvorani skupaj zapeli pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki je bila rdeča nit celotne prireditve. Dom II. slovenskega tabora Žalec 14. 12. ob 19.30 BREZPLAČEN OGLAS ves čas prireditve; po Beli krajini je bila na vrsti Primorska, pa Prekmurje, za njim Dolenjska, Štajerska, Gorenjska in Koroška. Vsaka predstavitev pokrajin, ki je z igrivimi in humornimi vprašanji in odgovori aktivirala smejalne mišice slehernega obiskovalca, je prinesla tudi folklorne nastope, pesem in glasbo teh slovenskih pokrajin. Za to so poleg odrasle in otroške folklorne skupine poskrbeli še pevci Moškega pevskega zbora in vokalno-instrumentalna skupina Me in On, ki so – tako kot folkloristi – sekcija KD Ponikva. Članica še ene sekcije, Ljudskih pevk Ponikva, Tatjana Jezernik pa je nastopila v vlogi učiteljice. Slavnostna govornica jubilejnega koncerta je bila predsednica FS Lidija Bobnič, ki je med drugim povedala: »Folklorna skupina Ponikva nismo samo plesalci in plesalke, ampak se med nami iz vaje v vajo tkejo močna in trdna prijateljstva, zato naš čas niso samo tedenske vaje petja in plesa, pač pa se radi družimo tudi ob drugih priložnostih. Nam folklora predstavlja ljubezen do ljudskega Aleksander Menček in od 2020 dalje še sedanji predsednik Andrej Perger. Najdaljši predsedniški staž je imel Jožef Jančič, ki je v treh obdobjih bil predsednik kar 22 let. V letih svojega delovanja je godba preživljala različne preizkušnje, ki so njene temelje včasih malo zrahljali, vedno pa so godbeniki znali v pravem trenutku stopiti skupaj. Člane godbe povezuje ljubezen do glasbe, ki je preživela vse slabe čase in se ne prepušča toku političnih dogajanj. Godbenike povezuje nevidna nit, ki se imenuje kultura. Prav ljubezen do glasbe –igranje v Godbi Liboje in v Godbi veteranov pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec – pa je tista, ki tudi Feliksa Srebota ohranja vitalnega in izjemnega med svojimi glasbenimi kolegi vseh generacij. Knjiga, ki jo je oblikoval Jože Domjan, natisnila pa tiskarna Grenko, je razdeljena na tekstualni in fotografski del, ki je zagotovo zelo privlačen za vse, ki so kadarkoli igrali pri godbi, saj so najbrž vsi ujeti vsaj na eni fotografiji. Dodani so spomini članov, kronološki pregled vseh dirigentov in predsednikov, pa časopisni članki, ki so v preteklosti poročali o uspehih libojske godbe, med njimi tudi tisti iz Utripa ter njegovih predhodnikov. Svoje misli sta v knjigo dodala Janko Kos, župan Občine Žalec, in mag. Marko Repnik, poznavalec godbeništva na Slovenskem. Knjiga je velikega formata s trdimi platnicami in ima 256 strani, v njej so posebej izpostavljeni nekateri mejniki libojske godbe in njeni dosežki. Predstavljeni so tudi vsi priložnostni sestavi libojske godbe, tudi Savinjski trobilni kvintet, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo ob predstavitvi knjige. BREZPLAČEN OGLAS V soboto, 16. novembra zvečer, je v domači dvorani Zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu pripravila jubilejni koncert. Rdeča nit koncerta je bila pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Skozi dogajanje na odru so se preko pesmi, glasbe, plesov in duhovitih igranih odlomkov sprehodili skozi vse pokrajine Slovenije in odstirali njene lepote. Jubilejni koncert so folkloristi pričeli s plesom, imenovanim nemo kolo, iz Bele krajine. To lepo pokrajino, ki je znana po liku zelenem Juriju, so z duhovitim igralskim nastopom kot učenci in učiteljica odstirali občinstvu, ki je povsem napolnilo dvorano. Tako je bilo tudi Glavna akterja tokratne predstavitve delovanja Godbe Liboje, ki je zajeta v knjigi Godba Liboje in njenih 90 let. 20 ŠPORT ŠT. 11 I november 2024 Orientacisti balkanski prvaki T. T. PD POLZELA Planinci PD Polzela so osvojili dve prvi in eno drugo mesto, ekipa OŠ Petrovče – PD Žalec pa je bila tretja. T. T. Na Kreti v Grčiji je potekalo svetovno prvenstvo v ju-jitsuju, in sicer v kategorijah U16, U18 in U21. Na prvenstvu se je zbralo preko 1600 tekmovalcev iz 46 držav. Za reprezentanco Slovenije je v borbah nastopilo pet tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj. Zala Kostanjšek (kategorija U21, borbe – ženske do 63 kg), Špela Cizej (kategorija U21, borbe – ženske do 70 kg) in Uroš Cizej (kategorija U16, borbe – moški +77 kg) so osvojili bronasta odličja, Zala Miklavc (kategorija U18, borbe – ženske +70 kg) 5. mesto ter Luka Drofenik v svoji zelo številčni kategoriji (kategorija U16, borbe – moški +77 kg) 17. mesto. Ekipa OŠ Braslovče – državni prvaki Vse tri ekipe PD Polzela in vodstvo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje BMUMOC Rajac 2024, na katerem so bili zelo uspešni tudi spodnejsavinjski orientacisti, je potekalo na planoti Rajac v Srbiji od 8. do 11. novembra. Na tekmovanju je v štirih starostnih kategorijah sodelovalo 24 ekip tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Najprej je bila na sporedu nočna tekma, na kateri so tekmovalci morali premagati izrazito kraško progo v Tri bronasta odličja dolžini od 4 do 10 kilometrov, pri čemer so nastale odločilne razlike za končni uspeh. Naslednji dan je potekala daljša dnevna tekma, na kateri je poznavanje terena zelo prišlo do izraza in razlike z nočne tekme so se krepko zmanjšale, tako da sta na koncu odločala preizkus znanja planinske šole in orientacijsko vrisovanje kontrolnih točk na zemljevidu. Ekipa planincev SOKOLI – PD Polzela v sestavi Nace in Manca Jazbec, Jure Lešnik, Teodor Tominšek in Jakob Pepevnik je postala balkanska prvakinja v pionirski kategoriji. Ekipa planincev VOLUHARJI v sestavi Lev Podbregar, Martin Rafael Gulin, Julija Trobina, Bor Kunstelj in Jaka Kovše je postala prvakinja v najtežji članski kategoriji. Uspeh je dopolnila ekipa STEKLE LISICE v postavi Pavel Zapušek, Jakob Florjanc, Metod Pusovnik in Klemen Hudej, saj so bili drugi v mladinski kategoriji. Nastopila je tudi ekipa OŠ Petrovče – PD Žalec v kategoriji pionirjev in osvojila tretje mesto. Prvi na mivki T. T. Na Osnovni šoli Brestanica je sredi oktobra potekal finalni turnir v odbojki na mivki za osnovne šole. Braslovški osnovnošolci so postali državni prvaki. V finalu so Braslovčani z izjemno borbenostjo in vztrajnostjo v zelo zahtevnih pogojih za igro prema- gali OŠ Vrhovci, OŠ Žužemberk in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica ter zasluženo osvojili 1. mesto in naslov državnih prvakov v odbojki na mivki v šolskem letu 2024/2025. Medalje in nagrade jim je podelil Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva. Pripravili DP v powerliftingu T. T. ARHIV DRUŠTVA V športni dvorani na Polzeli je potekalo državno prvenstvo v powerliftingu 2024, ki ga je pripravil domači Powerlifting klub Polzela. Na njem je nastopilo kar 12 tekmovalcev in 10 tekmovalk domačega kluba, ki so poskrbeli za napete boje in odlične rezultate. Naslov državnih prvakinj so vsaka v svoji kategoriji osvojile Eva Fajs, Nuša Železnik in Katja Babič, druga mesta Daša Demšar, Kristina Potisek in Anita Černevšek, tretji pa sta bili Tjaša Vagaja in Leja Gubaš. V moški konkurenci je drugo mesto osvojil Nejc Rus, tretje pa Rudi Starc in Luka Černe. V sredini na sliki Eva Pori Pritekla na prvo mesto T. T. xxx OSEBNI ARHIV Iva Pori z Gomilskega, dijakinja 1. letnika gimnazije in članica Atletskega kluba Žalec, je s časom 6:46:45 že sredi septembra na Ptuju postala nova državna prvakinja v kategoriji do 16 let v teku na 2000 m. Osvojeni naslov državne prvakinje na Ptuju ji je prinesel tudi nastop za slovensko pionirsko reprezentanco, ki je Slovenijo zastopala na peteroboju v Zagrebu. Tam je slovenska reprezentanca z 264 točkami osvojila končno četrto mesto. ŠPORT ŠT. 11 I november 2024 21 Zlati na evropskem prvenstvu T. T. ARHIV COKAN V začetku novembra je v Turčiji (Antalya) potekalo evropsko klubsko prvenstvo v tenisu. Kot državni prvaki v kategoriji 30+ so se ga že tretje leto zapored udeležili igralci Cokan tenis akademije iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so tokrat združili moči z državnimi podprvaki Akademijo Gospod Lucy ob šahovnici na svetovnem prvenstvu, kjer je ena partija v povprečju trajala štiri Ficko. Po srebrni in bronasti ure, najdaljša pa kar pet ur in pol. medalji s preteklih dveh let se jim je tokrat uspelo povzpeti na sam vrh in v Slovenijo prinesti zlato medaljo. »Nastope v Turčiji smo skozi pretekla leta lepo stopnjevali in končno nam je uspelo stopiti na vrh Evrope. Zahvalil bi se rad igralcem iz ekipe GFTA, ki so se nam pridruD. NARAGLAV D. B. žili, da smo bili tokrat še močnejši. Vzdušje v ekipi je bilo fantastično in V brazilskem Florianopolisu je su. Kljub slabemu startu je z dobrimi rezultat je posledica vsega skupaj,« nam je povedal kapetan ekipe Robi med 28. oktobrom in 10. novem- pripravami in borbeno igro do zadnjih brom potekalo svetovno prvenstvo možnosti uspela nanizati šest zmag v Cokan. v šahu v kategorijah U14, U16 in 11 krogih, od tega v zaključku štiri U18 za dekleta in v odprti konku- zmage s črnimi figurami. Najdaljšo renci. Na tekmovanju je bilo 519 partijo je igrala kar 5,5 ure, v povpreudeležencev iz 62 držav. Slovenijo čju pa vsaj 4 ure vsak dan. V najmočje zastopalo osem šahistk in šahis- nejši skupini D18 je kot 45. nosilka tov, med njimi tudi članica Šaho- na koncu delila 17. mesto, po dodavskega kluba Žalec Lucy Brinovec tnih kriterijih pa je bila 24. Ob tem je iz Šempetra, ki je letos dosegla osvojila kar 96 novih rating točk, kar izjemne rezultate, kar jo je prvič je lep obet za naslednje leto, ko lahko pripeljalo tudi na evropsko in nato igra v isti kategoriji. še na svetovno prvenstvo. Lucy Brinovec, ki je hčerka predLucy Brinovec je v kategoriji do sednika Šahovskega kluba Žalec 18 let letos postala že mladinska Davida Brinovca, je 16-letna dijadržavna prvakinja v kategoriji hitro- kinja drugega letnika I. gimnazije poteznega šaha, pa tudi državna Celje. Poleg športnih rezultatov je prvakinja do 20 let. Tako je avgusta tudi odlična učenka. Ni naključje, prvič zastopala Slovenjo na evrop- da je tako uspešna v šahu, saj je tej skem prvenstvu v Pragi, nato pa še kraljevski igri, pri kateri je treba na svetovnem prvenstvu v Južni imeti veliko zbranosti, spomina in Ameriki v brazilskem Florianopoli- znanja, predana vsa družina. Lucy Brinovec izjemna šahistka Ekipo so zastopali (z leve zadaj) Matic Sotler, Žiga Deržič, Robi Cokan in Tjaš Ramšak, (z leve klečijo) Dejan Cokan, Grega Ficko in Nejc Marič. V Libojah 42 ekip v orientaciji T. T. ARHIV DRUŠTVA PD Zabukovica je v Libojah 17. novembra organiziralo drugo tekmovanje savinjske planinske orientacijske lige 2024/25. Na tekmovanju je nastopilo 42 ekip iz Savinjske doline in drugih krajev Slovenije. Najboljši v posameznih kategorijah so bili v kategoriji do vključno 6. razreda ekipa OŠ Petrovče, v kategoriji do vključno 9. razreda PD Zabukovica, v kategoriji mladih do 18 let PD Polzela, v kategoriji članov nad 18 let PD Velenje, v kategoriji članov nad 45 let PD Polzela, v kategoriji družin sta prvi mesti osvojili družini PD Zabukovica – Bikci in PD Polzela – Jazbeci, v kategoriji 0 (odprta kategorija) pa PD Žalec. Tekmovanje se je zaključilo s podelitvijo priznanj in pokalov za najboljše ekipe. Organizacija in izvedba tekmovanja sta bili uspešni zahvaljujoč prostovoljnemu delu članov PD Zabukovica, ki so vložili svoj čas in trud. ŠPORT NA KRATKO T. T. ODBOJKA V tekmi 10. kroga Sportklub prve odbojkarske lige za ženske sta se v ŠD Brinje Grosuplje pomerili ekipi Grosuplje in SIP Šempeter. Šempetranke so bile boljše in zmagale s 3 : 1. S šestimi zmagami in štirimi porazi so na prvenstveni lestvici po 10. krogu na četrtem mestu. Odbojkarji SIP Šempeter so v 10. krogu 1B. DOL gostovali v Šoštanju in s 3 : 1 premagali domačo ekipo Šoštanj Topolšica. Na lestvici so po 10. krogu na tretjem mestu. KOŠARKA Družini PD Zabukovica – Bikci in PD Polzela – Jazbeci UTRIPOVA PRAZNIČNA AKCIJA ZA NOVE OGLAŠEVALCE Oglašujte v časopisu Utrip Savinjske doline V nadaljevanju tekmovanja v II. SKL za člane so Hopsi s Polzele gostovali v Litiji in srečanje izgubili 95 : 71. Igralcu Dinu Muriću (Hopsi) so zaradi nešportnega vedenja in posledično vložene disciplinske prijave po tekmi v skladu z disciplinskimi določbami tekmovalnih propozicij izrekli kazen prepovedi opravljanja vseh dolžnosti v košarki na eni tekmi. Kazen se izvrši na tekmi 9. kola 2. SKL za člane (Hopsi Polzela – Slovan). NOGOMET Nogometaši NK Žalec so v 11. krogu medobčinske nogometne zveze Celje gostovali v Rogaški Slatini in srečanje izgubili 2 : 0. Na lestvici so po 1. krogu na četrtem mestu. 10 % popust za 1 OGLAS 20 % popust za 2 OGLASA Poleg prazničnih popustov vam nudimo še možnost brezplačnega oblikovanja vašega oglasa. Akcija velja za objavo oglasa v decembru in januarju. Na voljo so različne oblike oglaševanja: standardni BREZPLAČEN OGLAS oglasi, mali oglasi, križanka, PR članki Vaša ponudba bo zagotovo opažena! brezplačno oblikujemo vaš oglas Za vse informacije pišite na utrip@zkst-zalec.si ali nas pokličite na uredništvo 03 712 12 80. OBRATOVALNI ČAS ponedeljek-četrtek 15.00-20.00 petek 15.00-21.00 sobota 10.00-12.00 14.00-21.00 nedelja 10.00-12.00 14.00-20.00 Drsališče bo odprto od 5. 12. 2024 do 31. 1. 2025. Drsanje je brezplačno, izposoja drsalk 3 EUR. www.zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS več kot 11.200 izvodov HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA DECEMBER 2024 Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. OVEN Sonce v sorodnem znamenju vam v prvih treh tednih prinaša dobro vitalnost in počutje. Merkur, ki je zadolžen za delo, vam bo prav tako v oporo, vendar se boste v prvi polovici meseca ukvarjali z nerešenimi zadevami iz preteklega obdobja. V prvih dneh boste imeli za to še dovolj energije. Ko pa se bo 6. v mesecu vaš vladar Mars pričel upočasnjevati in bo nastopil t. i. retrogradno gibanje, boste pogosto občutili nemoč in veliko pomanjkanje energije. Potrpežljivost bo ključna beseda! BIK V prvem tednu zadnjega meseca v letu bo vaša vladarica v sorodnem znaku poskrbela, da boste uspešni na čustvenem in delovnem področju. Kasneje, s prestopom Venere, se za vas pričenja prednovoletno veseljačenje nekoliko prej kot po navadi. Družabno življenje bo zelo pestro, prijetno bo v marsikateri družbi. Nekaj več previdnosti se svetuje v sredini meseca, kajti v času polne lune, ki nastopi 15. 12., boste postali zelo zapravljivi! DVOJČKA V prvi polovici decembra bo vaš vladar Merkur še potoval retrogradno, v vam nasprotnem znaku, kar pomeni, da ste lahko izpostavljeni marsikateri dilemi. Zagotovo bodo v ospredju partnerski odnosi, ki bodo postavljeni na preizkušnjo. To velja še zlasti v sredini meseca, ko bo polna luna v vašem znaku! Svetuje se maksimalna previdnost, da si ne naredite škode! Zadnja tretjina decembra bo bistveno bolj prijazna, sprostili se boste. RAK V zadnjem mesecu leta se boste večkrat počutili precej negotove, vaša energija in pripravljenost za delo bosta močno nihali. Zagotovo je potrebno, da varčujete s svojimi močmi in si privoščite dovolj počitka. Še zlasti stresno obdobje se obeta v času okoli polne lune, ki nastopi v sredini meseca. Bodite previdni na vseh področjih. Bistveno boljše se boste pričeli počutiti v zadnjem delu decembra, tudi na zabavo ne boste pozabili. LEV Planeti v sorodnih ognjenih znakih vas podpirajo, odpirale se bodo tudi nove priložnosti. Ampak najprej bo potrebno, da opravite z vsem, kar je ostalo nerešeno v preteklem obdobju. V času okoli polne lune boste še posebej drastični v svojem delovanju. Retrogradni Merkur in Mars vam bosta pobirala moč in energijo. Zelo pomembno je, da se boste znali vedno znova in znova postaviti na noge in se boriti dalje! DEVICA Velik nemir vas bo spremljal v prvi polovici meseca, ko bo vaš vladar retrograden. V času polne lune na sredini meseca se bo postavil v direktno smer, kar bo sprostilo marsikatero blokirano situacijo in počutili se boste bistveno bolj suvereno. V zadnjem delu decembra boste tudi vi občutili prazničen utrip odhajajočega meseca in se veselili novega pričetka v novem letu 2025. Imeli boste velike načrte in ni razloga, da jih ne bi uresničili! TEHTNICA Pred vami je prijeten zaključek leta in decembra se lahko veselite, saj bo velikokrat zabavno. Že od 7. dalje, ko bo vaša vladarica Venera v ugodnem položaju, bo pričelo cveteti vaše družabno življenje. Partnersko in tudi delovno področje vam ne bosta predstavljala problema, oboje boste uspeli lepo usklajevati. Ko boste delali inventuro svojih uspehov v letu, ki se bo poslavljalo, boste ugotavljali, da ste zelo napredovali, vendar se s tem ne boste zadovoljili. Načrtovali boste prihodnje vzpone. ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton je končno v direktnem gibanju, vendar se 6. v mesecu prične upočasnjevati sovladar Mars. To bo vsekakor upočasnilo vaše delovanje, potrpežljivost boste morali gojiti načrtno. Vedno to ne bo enostavno, saj boste nagnjeni k skrajnostim. Vendar tokrat ne bo mogoče ubirati nobenih bližnjic! V prvi polovici meseca je treba imeti tudi kontrolo nad financami, denar vam lahko vse prehitro spolzi med prsti. STRELEC Že prvi dan v decembru bo nastopil lunin mlaj v vašem znaku, kar vam odpira marsikatera do sedaj zaprta vrata! Čas je odličen za načrtovanje, vendar s konkretnimi aktivnostmi počakajte do polne lune, ki bo 15. 12. Takrat se bo tudi Merkur postavil v direktno smer in marsikaj lahko ugledate v drugačni luči. Oboroženi z dodatnimi informacijami se boste lažje odločili in se izognili morebitnim napakam! KOZOROG V prvih šestih dneh decembra bo kraljica ljubezni in denarja Venera še potovala po vašem znaku. Vidno vas bo polepšala, čas za vse lepo je kot naročen. Izkoristite te dni. Kasneje, vse do sredine meseca, lahko pride do kakšne zmešnjave, zamude ali zastoja, kar bo povzročal Merkur s svojim retrogradnim gibanjem. Tik pred koncem leta, 30. 12., bo nastopil lunin mlaj v vašem znaku. Odličen čas za odločitve, kaj vse bo na prioritetni listi vaših zaobljub v letu 2025! VODNAR RIBI Od 7. 12. dalje bo Venera vse do konca meseca potovala po vašem znaku in vas razvajala na vse mogoče načine. Čeprav vaša vitalnost ne bo najboljša, se boste znali zabavati, družiti in imeti resnično lepo. December si boste zapomnili po tem, da je bilo večino časa zabavno in prijetno. Za pomembnejše odločitve in akcije mesec ni primeren, še zlasti ne v prvi polovici decembra. Počakajte, da bo vse bolj jasno! Zadnji mesec v letu bo v prvi polovici nekoliko stresen. Ne rinite z glavo skozi zid, saj vas Merkur ne bo podpiral. Prav obratno, zaradi njegovega upočasnjevanja lahko pričakujete zastoje in zamude. Pazite tudi na denar, še zlasti v sredini meseca ob polni luni. Ko boste delali inventuro iztekajočega se leta, boste ugotavljali, da je bilo leto zelo dinamično, polno sprememb, ki so se dogajale zlasti v vas. In ta proces se bo nadaljeval tudi v letu 2025. Horoskop je za vas pripravila astrologinja Dolores, ki je dosegljiva na 041 519 265 in na FB ASTRO DOLORES. ŠT. 11 I november 2024 Žarek upanja za otroški nasmeh BINA PLAZNIK Od leve proti desni: Branka Nerat, ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, županja Občine Vransko Nataša Juhart, ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl, predsednik Rotary kluba Žalec Dejan Pehar in voditeljica dobrodelnega koncerta Dragica Sternad Pražnikar V športni dvorani na Vranskem so v četrtek, 14. novembra, pripravili tradicionalni koncert Rotary kluba Žalec, ki nosi ime Žarek upanja za otroški nasmeh. Izkupiček dobrodelnega koncerta Rotary klub Žalec vsako leto nameni šolskemu skladu dveh osnovnih šol; letos sta donacijo prejeli OŠ Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Čeka z vrednostjo 3.500 evrov, torej skupaj 7.000 evrov zbranih sredstev, sta ravnateljicama šol podelila predsednik Rotary kluba Žalec Dejan Pehar in županja Občine Vransko Nataša Juhart, ki sta zbrane tudi nagovorila in se jim zahvalila za dobrodelnost. V bogatem glasbenem programu so tudi letos nastopili člani Policijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Boštjana Kmetiča. Z njimi so Nastop Irene Vrčkovnik s Policijskim orkestrom nastopili solisti Martin Skubin, Mia Guček, Maja Založnik in ponovno Irena Vrčkovnik. V drugem delu koncerta so nastopili Čuki, na odru pa so jih spremljali otroci, člani združenega pevskega zbora Osnovnih šol Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Pester program pred številnim občinstvom je povezovala Dragica Sternad Pražnikar. BREZPLAČEN OGLAS 22 MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si I 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Ugodno PRODAM ZAZIDLJIVO SONČNO ZEMLJIŠČE par.št.1078/2 k.o. Žalec, v izmeri 450 m2 ali 900 m2. Priključki na objektu: kanalizacija, elektro, telefon, plin. Info.: 041 211 287 CVIČEK – mlado vino, vrhunski letnik, nižjih kislin, rubinasto rdeče barve, nežnega okusa in vonja. UGODNO PRODAM. Možna dostava. Info.: 031 301 013 (Lojze) Nudim INŠTRUKCIJE NEMŠKEGA JEZIKA za vse starostne skupine in simultano prevajanje za podjetja. Sem naravni govorec. Info.: 051 238 258 (Marija) MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 11 I november 2024 23 Sprejel zlata maturanta T. TAVČAR Župan Tomaž Žohar z zlatima maturantoma Injo Rampre in Binetom Bedjaničem Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je v petek, 15. novembra, pripravil sprejem za dijake, ki so se ob zaključku srednješolskega izobraževanja v šolskem letu 2023/2024 še posebej izkazali z doseženim rezultatom na maturi. Na podlagi prejetih podatkov sta bila na sprejem povabljena dva dijaka, ki sta bila zlata na splošni maturi, Inja Rampre in Bine Bedjanič. »Skozi življenje stopajta trdno. Glede na podporo, ki jo imata s strani staršev in jo bosta zagotovo imela še naprej, bo vajina pot lažja. Zagotovo pa bo še lažja, če ne bosta hodila sama, ampak v skupini,« je v svojem nagovoru med drugim dejal obema, sedaj že študentoma, župan Tomaž Žohar. Zahvalil se je tudi staršem za vso podporo, ki jo nudijo svojim otrokom. Župan je zlatima maturantoma izročil praktično darilo in jima zaželel veliko uspeha na življenjski poti. Na Mini paleti tetka jesen in botra zima T. TAVČAR Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela je letos že šestič organizirala Mini paleto 2024, ki je prvenstveno namenjena kreativnemu in likovnemu spodbujanju osnovnošolskih otrok. Tudi letos je idejna vodja projekta in predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar s pomočjo članic Likovne sekcije Polzela projekt uspešno izpeljala. Klavdija Sitar je ob odprtju razstave del mladih ustvarjalcev dejala, da jo neizmerno veseli, da mladim umetnikom pomagajo odstirati svet likovnega ustvarjanja. Ob tem se je zahvalila ne le mladim ustvarjalcem, ki so pri projektu sodelovali, temveč vsem, ki jih pri tem spodbujajo in vodijo, tako staršem, babicam in dedkom kot likovnim mentorjem v osnovnih šolah in likovnih delavnicah. Mini paleta je projekt, ki se je v šestih letih razvil v izredno lep dogodek, na katerega se otroci iz več krajev Slovenije z veseljem prijavljajo. Odvija se v mesecu oktobru. Udeležba je bila tudi letos odlična, saj se je Mini palete udeležilo 25 otrok iz vse Slovenije, ki so skupaj na ogled postavili 28 likovnih del. Letos sta bili ustvarjalni temi tetka jesen in botra zima. Med vsemi prejetimi likovnimi deli je tri nagrajena dela letos izbrala oblikovalka vizualnih komunikacij in ilustratorka Nea Likar, ki je imela zelo zahtevno delo. Ob tem je povedala, da je izjemno težko izbrati nagrajence, ker ima vsako likovno delo svojo likovno vrednost in interpretacijo. Zlato mini paleto 2024 je BREZPLAČEN OGLAS DOBRODELNA DEBATA “Moč preizkušenj“ petek, 29. november ob 18. uri Narodni dom Celje Petrovški sedmošolci smo obiskali žalsko knjižnico. Sedmošolci rastemo s knjigo SIMON GAŠPERŠIČ, 7. A, OŠ PETROVČE Sedmošolci Osnovne šole Petrovče smo se v okviru projekta Rastem s knjigo v torek, 15. oktobra, podali v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, kjer smo po predstavitvi knjige avtorice Mateje Gomboc Sposojena babica Štefi to dobili v dar. Nato smo se odpravili v žalski zeliščni vrt, kjer smo pojedli malico in druge priboljške, ki smo jih učenci imeli s seboj. Nekateri so se že lotili tudi branja nove knjige. Sedmošolci smo si ogledali tudi ARHIV OŠ PETROVČE kip hmeljarja in rojstno hišo Rista Savina, kjer smo lahko videli vse od vojaških do glasbenih priznanj in tudi slike žalskih umetnikov. Naša zadnja postaja je bil Ekomuzej Žalec, kjer smo si ogledali Kukčevo sušilnico hmelja in dokumentarni film o ročnem obiranju hmelja. Vodička je razložila tudi potek priprave piva. Nato smo se učenci odpravili nazaj proti šoli in tam pojedli kosilo. Tako se je končal naš kulturni dan. Prešeren ni izgubil sodbe BLAŽKA BELTRAM, 8. A, OŠ PETROVČE V torek, 8. oktobra, smo osmošolci OŠ Petrovče odšli na ekskurzijo na Gorenjsko. Obiskali smo hišo, v kateri je France Prešeren bival zadnja tri leta pred smrtjo, sprehodili smo se po kranjskih rovih ter si ogledali hišo Matije Čopa. V Kranju smo izvedeli, da je bil Prešeren pravnik in da ni izgubil nobene sodbe. Visok je bil 170 cm. Prav tako so nam povedali, da so ljudje takrat spali v napol sedečem položaju, saj so se bali, da bi jih »vzela« smrt. Ogledali smo si tudi kranjske rove, ki so sprva služili kot zaklonišče, nato pa kot mestno zbirališče ter odlagališče nekaterih odpadkov. Kot zadnjo znamenitost smo obiskali še hišo Matije Čopa, v kateri so nam predstavili predmete, ki so jih včasih uporabljali, hkrati pa so nam še malo več povedali o Francetu Prešernu. Preden smo se napotili domov, smo se ustavili še v restavraciji s hitro prehrano. Ekskurzija mi je bila zanimiva, saj smo se kar veliko naučili. Prve tri dobitnice mini palet, Nea Likar in Klavdija Sitar prejela Sara Planinšek iz Ustvarjalnice Odsev svetlobe, srebrno Tija Strojanšek Marovt, članica Likovne sekcije Polzela, in bronasto Ema Kač iz Šempetra. Priznanja in palete jim je podelila Klavdija Sitar, ki se je v svojem nagovoru vsem sodelujočim zahvalila za sodelovanje in pri tem povedala, da kultura kali in ustvarja narod ter tako gradi narodno identiteto in elito naroda. Tako nanjo ne smemo pozabiti ter se do nje mačehovsko obnašati, temveč jo spodbujati in razvijati. Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje KUD Polzela, darilno vrečko, polno zanimivih darilc, in slikarsko platno za nadaljnje ustvarjanje. Namen terapije za otroke z avtizmom v zavodu CPOS Žalec Gostje TINKARA FORTUNA DORIS KUKOVIČIČ MATEJ TURK BOŠTJAN DERMOL ALJOŠA BAGOLA moderatorka dogodka mag. Marijana Kolenko organizator: POT POGLEDA MLADI AVTORJI Jesenski ples Kostanjev listek še na veji spi, ko vsi kostanjčki so že odšli. Sprašuje se že celo leto, s kom odplesal bo vetrno valeto. Nadene si vse barve kričeče: od rumene pa do rdeče; a na koncu izbere pravo, ki obarvala ga bo v rjavo. Gleda in išče plesalko bodočo, ko zagleda jo na bukvi plapojočo. Hitro si obleče izbrano opravo in čaka na vetrno pojavo. Ko mimo lepotico z bukve prinese, še njega k njej nemudoma odnese. Zaplešeta na čudoviti vetrni valeti, dokler ju snežna odeja ne preseneti. Objeta bosta do pomladi čakala, da bosta v pomladnem plesu znova zaplesala. Blažka Končina, Taja Merkač, Eva Žuža, vse sedmošolke I. OŠ Žalec Sedmošolci na Barju Na Ljubljanskem barju in v Bistri TEJA AVSEC, 7. B, OŠ PETROVČE OŠ PETROVČE V torek, 8. 10. 2024, smo sedmošolci odšli na ekskurzijo. Ob osmih zjutraj smo se zbrali pred šolo in kmalu po tem smo se vkrcali na avtobus. Do naše prve destinacije, muzeja v Bistri, smo se peljali približno uro in pol. V Tehniškem muzeju Slovenije smo videli nekaj zelo starih avtomobilov, med njimi tudi Titovo zbirko. Nato smo si v muzeju ogledali stara kolesa, motorje, tudi letala, traktorje, avtobuse, tramvaje in veliko nagačenih živali. Po uri in pol sprehajanja po muzeju smo se odpravili na pot proti Ljubljanskem barju. Pred ogledom smo pojedli še drugo malico in takoj zatem je sledil ogled hiše »narave« – Ljubljanskega barja. Odpravili smo se tudi do koliščarskega naselja. Hodili smo približno 2 km in med hojo smo preizkušali, kako je barje stabilno. Nekateri smo stali, drugi so skočili in tla so se zatresla. Prispeli smo na cilj in si ogledali hiše na kolih. Potem smo se ponovno okrepčali, se vrnili na avtobus in sledila je pot proti domu. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2024 Tehniško-etnološki raj za ljubitelje zgodovine BINA PLAZNIK Večino eksponatov je Bojan Pečnik restavriral sam, v domači zbirki v Galiciji pa je vse od starodobnih vozil in koles do starih šivalnih strojev. Nedotaknjen motor, poimenovan Flexer, ki si ga je Bojan kupil ob zaprtju tovarne Tomos. Vsi deli so originalni, nikoli vožen. Na letošnjem izboru Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024 v Žalcu sta posebno nagrado zlata kobula, ki jo podelijo za izjemne dosežke na področju urejenosti in prispev- ka k trajnostnemu razvoju, prejela Bojan in Stanka Pečnik za svojo tehniško-etnološko zbirko v Galiciji. Leta 2020 sta ob družinski hiši postavila objekt, namenjen zbirki, ki obsega več kot 500 predmetov. Ob odprtju letos poleti smo o zbirki že pisali. Tokrat smo ponovno obiskali lastnika, ki sta podrobneje predstavila svojo zbirko. Bojan Pečnik se že vse življenje navdušuje nad avtomobili, kolesi, motorji in drugimi stroji, ki jim še danes posveča skoraj ves svoj prosti čas. Žena Stanka je povedala, da ga je ob pogosti odsotnosti skupaj z otroki pogrešala, vendar razume njegovo strast, zato mu že vso skupno pot z veseljem stoji ob strani in ga podpira. Vsa vozila iz Bojanove zbirke so delujoča in v voznem stanju. Na polici med pokali sta častno mesto odmerila tudi za prejeto nagrado zlata kobula. Ob obisku sta z veseljem predstavila zgodbe, povezane z različnimi predmeti. Traktor Steyr, popolnoma obnovljen z originalnimi deli – Bojan prikazuje žico za poteg zavesice. Tudi voznik starodobnikov Najstarejše vozilo v zbirki je kolo znamke Durkorpp iz leta 1924. Z njim se včasih popelje na kakšnem srečanju starodobnih koles. Najstarejši motor pa je Puchov iz leta 1957, s katerim Bojan vsako leto dirka na Ljubelju, na tekmovanju starodobnih motorjev. Gre za t. i. memorial. Motor na tem tekmovanju naredi do 30 kilometrov. Bojan pove: »Ta dirka poteka v hrib, po makadamu. Gre za tekmovanje v spretnosti in moči. Če imaš slab motor, se ti ne bo uspelo pripeljati do cilja. Motor je 'sfriziran' oziroma prirejen. Vsako leto dobim pokal. Trudim se, da lovim zlato sredino, da nisem ne prepočasen ne prehiter. S takšnim odnosom sem na različnih rallyjih dosegel tudi že prva mesta.« Od bolšjih sejmov do oglasov Bojan predmete zbira tudi tako, da obiskuje najrazličnejše bolšje sejme doma in v tujini. Pogosto kupi tudi kaj prek oglasov ali pa ga kdo obvesti, da ve za kakšen poseben predmet. Vojaški džip, letnik 1943, je Bojan pripeljal k hiši leta 1980: »Natančno, kupil sem ga ob Titovi smrti. Takrat sem ga restavriral in ga imam vseskozi pri hiši. Z njim se vozim na srečanja, zelo veliko ga uporabljam.« Bojan ima v lasti tudi traktor Steyr T-84, letnik 1956, ki ga je temeljito obnovil, ohranil in dokupil pa je vse originalne dele. Obnovil je celo zavesico, spredaj pred hladilnikom. Pri potegu vrvice se rolo zvije pod ohišje. Lahko pa hladilnik s to zavesico zastreš, da ne hladi preveč. Pove, da najbrž nihče več nima te zavesice, saj se ta uniči prva in tega nihče ne popravlja. Najstarejši predmet etnološke Zakonca Pečnik sta oba navdušena nad starinami in rada delita zgodbe o posameznih predmetih. zbirke, ki se nahaja v nadstropju, je paradna pipa avstro-ogrskega vojaka iz leta 1912. V tem delu so razstavljeni tudi stare razglednice, gospodinjski pripomočki, smuči, pisalni stroj, drobna kmetijska orodja, star denar, orožje, šivalni stroj, drobna plastika, okrasni dekor, pohištvo, stare dragocene preproge, ročne vezenine, slike, ure, gramofoni, telefoni, radijski sprejemniki ipd. Tudi te predmete je Bojan sam restavriral in jim povrnil prvotni sijaj in uporabnost. Del zbirke so tudi predmeti, ki jih je uporabljala in izdelala njegova mati Silva, ki je bila izjemna šivilja ter zelo spretna pri ustvarjanju in oblikovanju vezenin, katerih velika oboževalka je Stanka. Bojan predmete zbira že petdeset let. Povesta, da je ogled zbirke namenjen širši javnosti in za vse generacije. Za ogled se lahko dogovorite osebno z lastnikoma. Utrinek iz kmečkega življenja – mlinčki za kavo, modelčki za kolačke in maslo … S Hospicem v svoji žalosti niste sami D. NARAGLAV Razstava o 25-letnem delu celjske območne enote Hospica je bila novembra na ogled tudi v preboldski občinski knjižnici, kjer so pripravili tudi pogovor z Jonom Kanjirjem iz mozirske enote Hospica in s Petrom Čepinom Tovornikom, ki ga je Slovenska filantropija nagradila z nazivom »naj mentor prostovoljec 2022«. V Sloveniji že skoraj 30 let deluje Slovensko društvo Hospic, ki ima več odborov po Sloveniji. Registrirano je bilo 6. junija 1995, ustanovila pa ga je zdravnica onkologinja Metka Klevišar. Delo z onkološkimi bolniki in njihovimi svojci ji je bilo v spodbudo za širjenje te zamisli. Tako je že leta 1992 v okviru Škofijske Karitas Ljubljana zbrala skupino somišljenikov, s katero si je prizadevala, da bi ljudje živeli in umirali s človeškim dostojanstvom. Z odmevnimi seminarji so se uveljavili v javnosti, s tem pa so idejo hospica tudi razširili po vsej Sloveniji. Četrt stoletja tako deluje tudi Območni odbor Celje, ki je svojo obletnico delovanja obeležil 10. oktobra v Splošni bolnišnici Celje. Svoje 25-letno delo in sodelovanje predstavljajo tudi s potujočo fotografsko razstavo »25 let dodajamo življenje« in s predstavitvami na pogovornih dogodkih. Ta razstava je bila ves november na ogled v prebol- dski občinski knjižnici, kjer je bil en večer tudi pogovor z Jonom Kanjirjem iz mozirske enote Hospica, ki je predstavil delovanje Hospica, osebno motivacijo za prostovoljsko delo v tem društvu, pomen tabora Levjesrčnih … Pogovor pa je tekel tudi o življenju in smrti, pokopu in pomenu pogovora o željah in načinu pokopa, sprejemanju bolezni in kako biti sočuten prijatelj bolniku. Razstavo, za katero je fotografije posnel Matija Tomc, je na tem večeru, imenovanem Hospickafe, predstavil Peter Čepin Tovornik, ki ga je Slovenska filantropija nagradila z nazivom »naj mentor prostovoljec 2022«. Peter Čepin Tovornik namreč vodi prostovoljce znotraj Slovenskega društva Hospic, je tudi večkratni prejemnik naziva »naj prostovoljec Mestne občine Celje«. Prostovoljci Slovenskega društva Hospic prinašajo novo razsežnost o spremljanju umirajočih in žalujočih, saj s svojo prisotnostjo, posluhom in bližino uporabnikom bogatijo preos- tali čas življenja. Pred pričetkom opravljanja prostovoljskega dela vsi prostovoljci društva opravijo začetno usposabljanje z 12 srečanji, kar pomeni skupaj 36 ur. Potujoča razstava prikazuje različna občutja in aktivnosti udeležencev začetnega usposabljanja za prostovoljce, s katerim ti pridobijo strokovno podlago za vključenost v programe društva. S pomočjo usposabljanja prostovoljci pridobijo teoretično znanje s področja nege bolnika, odnosa do smrti, umiranja, žalovanja, duhovnosti in sočutne komunikacije z uporabniki. S to razstavo želi SD Hospic poudariti pomen in vlogo prostovoljcev ter spodbujati prostovoljce k opravljanju sočutnega dela za ljudi v življenjski stiski. Slovensko društvo Hospic s svojim predanim delom in sočutnim pristopom dokazuje, da nihče ne bi smel biti sam v najtežjih trenutkih življenja. Kot je povedal predavatelj, je letošnje leto bilo polno pomembnih trenutkov: od tabora Levjesrčni za Hospickafe z glavnima akterjema predstavitve njihovega delovanja Janom Kanjirjem in Petrom Čepinom Tovornikom žalujoče otroke do več kot 60 Hospickafejev ter od odprtja Parka življenja v Mozirskem gaju do umetniških projektov, ki razbijajo tabuje o smrti. Če sklenemo, Slovensko društvo Hospic in njihovi odbori ponujajo celostno oskrbo za neozdravljivo bolne in njihove družine, vključno s hospic paliativno oskrbo na domu, svetovanjem za svojce in podporo v procesu žalovanja. Njihove ekipe prostovoljcev in strokovnjakov zagotavljajo varen prostor, kjer ljudje čutijo podporo, da niso sami in da lahko dostojanstveno preživijo svoje zadnje dni. POPRAVEK V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo na 24. strani v članku z naslovom Pod štiristoletno lipo avtorice Lucije Grobler napačno zapisali priimek aktualnega gospodarja na domačiji Ramšak. Vse prisotne je s prijazno besedo dobrodošlice na domačiji nagovoril gospodar Jani Mak (in ne Lopan), mož Magde. Damjan Lopan in Nina Mak pa sta par mladih gospodarjev, ki nadaljujeta tradicijo domačije Ramšak. Za neljubi lapsus se opravičujemo. UREDNIŠTVO SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2024 25 Ples do nebes za 35 let delovanja BINA PLAZNIK Začetki skupine Dominik segajo v pozna 80. leta, ko so se razvili iz srečanj mladinskega verouka pod okriljem bratov dominikancev v Žalcu. Ob treh desetletjih in pol delovanja je skupina Dominik 23. novembra v Domu II. slovenskega tabora Žalec organizirala koncert, ki so ga naslovili Ples do nebes. Na nastopu so predstavili nekatere pesmi s svojega istoimenskega novega albuma in zaigrali tudi svoje najlepše melodije s prejšnjih zgoščenk. Večer je povezoval Franci Podbrežnik, ki je med drugim z glavnima protagonistoma Janjo in Boštjanom Čuvanom skozi sproščen in zabaven klepet osvetlil glasbeno zgodovino skupine Dominik. Srčno ustvarjanje Skupino zaznamujejo dobro razpoloženje, srčno ustvarjanje glasbe in veliko udejstvovanj na različnih dogodkih – cerkvenih in ostalih v Dominik segajo v pozna 80. leta, ko smo se razvili iz srečanj mladinskega verouka pod okriljem bratov dominikancev v Žalcu. Takrat smo se tam mladi zbirali na glasbenih večerih, pogovorih in debatnih skupinah. Naš duhovni vodja je bil pater Vanči Arzenšek. Tako smo takrat Boštjan, Janja, Ožbalt, Jerneja, Boris in Tatjana našli skupno ljubezen do glasbe in vere, kar nas je pripeljalo do ideje o ustanovitvi glasbene skupine. Ime smo si nadeli po zavetniku patrov dominikancev svetem Dominiku.« Danes skupina Dominik šteje 12 članov in je večgeneracijska. Sestavljena je iz članov različnih starosti in poklicev, med katerimi so vokalisti in instrumentalisti. Janja pove: »Večina nas prihaja iz Savinjske Aktualni člani in ustvarjanje Sedanji člani skupine Dominik so: Boštjan Čuvan, vokal, klaviature in vodja skupine, Janja Čuvan, vokal, Bogdan Vošnjak, električna kitara in vokal, Primož Vasle, bobni, tolkala, Tomaž Jezernik, bas kitara, Špela Štrajhar, klaviature, vokal, Mojca Božič Milhar, vokal, Barbara Cijan, vokal, Jan Palčnik, bas kitara, Samo Pungartnik, akustična kitara, Lara Tanšek, vokal, Barbara Bosnar, vokal. »Z ustvarjanjem avtorske glasbe smo pričeli že zelo kmalu ob ustanovitvi skupine Dominik leta 1989. Besedila naših prvih pesmi sta prispevala člana skupine, žal že pokojna pevka Tatjana Matek in Ožbalt Podpečan, medtem ko je glasbo v večini prispeval Boštjan Čuvan. Z udeležbami na raznih festivalih sodobne krščanske Boštjan in Janja Čuvan sta del skupine Dominik že vseh 35 let. prazniku so leta 2007 iz rok župana Občine Žalec prejeli Savinovo priznanje za dosežke na področju kulture. Leta 2007 so na Marijafestu na Ptujski Gori s pesmijo Auxiliadora prejeli 1. nagrado za tujejezično Več kot ustvarjanje Glasbena pot skupine Dominika je več kot le ustvarjanje in nastopanje – je način življenja, ki združuje vero, glasbo in ljubezen do skupnosti. Skupina ohranja svoje poslanstvo služenja pri bogoslužjih in sodelovanja pri dobrodelnih koncertih. »To nam je vsem v veselje,« nadaljuje Janja: »Postali smo že prava glasbena družina. Med seboj se podpiramo, kadar je kdo v težavah, in se ob tem dodatno povezujemo. Vsi se strinjamo, da druženje ni le posledica skupne ljubezni do glasbe, ampak je glasba le del tega širšega prijateljstva. Velikokrat praznujemo skupaj z vsemi družinskimi člani. Tako nas je skupaj kar precej! Sedemo za isto mizo, vzamemo kitaro in prepevamo. Skratka, imamo se fajn! Velik del podpore pride tudi iz lokalne skupnosti in župnije. Pri nas so to bili v dolgih letih patri dominikanci, sedaj je to vlogo prevzel župnik Vlado Bizjak, ki nas še naprej spodbuja in tesno sodeluje z nami.« V prihodnost s predanostjo glasbi Njihov večdesetletni trud je bil poplačan z napolnjeno dvorano. Občini Žalec ter tudi izven njenih meja. Janja Čuvan, ki je vokalistka v skupini, nam je postregla z odgovori o tem, kako je minil ta čas. Njena prva misel je, da je hitro minilo: »Nekateri člani so odhajali, drugi prihajali, kot se dogaja v življenju. Vseh 35 let pa sva skupini Dominik ostala zvesta zakonca Janja in Boštjan Čuvan. Najina skupna pot se je pričela prav v tej skupini in naslednje leto bova praznovala že 30 let poroke. Naši začetki skupine doline, en član pa celo iz Višnje Gore. V zadnjih sedmih letih smo pritegnili tudi mlade glasbenike iz okolice Gomilskega in okolice Žalca, kar je okrepilo našo glasbeno ekipo in ustvarilo priložnost za večje nastope. Redno vadimo dvakrat na teden v domači glasbeni sobi – bodisi ločeno kot instrumentalisti in vokalisti bodisi skupaj, ko pripravljamo večje projekte, kot je jubilejni koncert ob naši 35-letnici.« glasbe, kot so Marijafest, Vox festival, Rače fest, Ritem duha in drugi, pa smo dobili zagon za ustvarjanje, saj smo občutili podporo ljudi in njihovo veselje do naše glasbe. Avtorica mnogih naših tudi nagrajenih besedil je Jana Kvas, sodelovali pa smo tudi z mnogimi glasbeniki, kot so Božidar A. Kolerič, Franci Podbrežnik, David Toman in Tomaž Kozovinc. V zadnjem času pa je pisec besedil naših pesmi naš bobnar, slovenist Primož Vasle iz Višnje Gore. Ustvarjanja glasbe in priredb za nov album Ples do nebes smo se pravzaprav lotili skupaj – vsak član je prispeval del svoje ustvarjalnosti. Album, ki je izšel ob našem jubileju, je že šesti po vrsti in je plod dela celotne skupine,« pove Janja. skladbo. Leta 2008 so za skladbo Marijin blagoslov prejeli nagrado za najboljše besedilo. Leta 2010 je njihova pesem K Mariji na Goro postala najlepša Marijina pesem. Do letošnjega leta so izdali približno 30 avtorskih skladb in pet albumov: Dominik, 1991, Kličem te, 2003, Sejalec luči, 2011, Nasmeh petrovške Marije, 2016, in Svet je isti, 2019. Lansko leto so se udeležili območnega srečanja odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Pozdrav pomladi 2023 v Taboru, zborovodkinja pa je bila njihova nekdanja članica skupine Dominik Katja Florjančič; uvrstili so se na regijski nivo. Letos so izdali svoj šesti album Ples do nebes z dvanajstimi skladbami. Janja se v prihodnost ozre z optimizmom: »Mi bomo z izkušnjami in zrelostjo še naprej ohranjali svojo predanost glasbi ter načrtovali nove projekte, s katerimi bomo še naprej bogatili slovensko krščansko glasbeno sceno. Naš glavni cilj pa je že od vsega začetka sodelovati pri svetih mašah in s tem približati svojo vero poslušalcem. To počnemo že 35 let vsako prvo nedeljo v mesecu v Žalcu, pa tudi drugod po Sloveniji. Na to smo zelo ponosni. Kadar prepevamo, prepevamo Bogu v čast in ljudem v veselje, kar nas polni z zadovoljstvom in notranjim mirom.« Kot so si zaželeli, je bila dvorana ta večer napolnjena do zadnjega kotička. V avli so pripravili razstavo retrospektive delovanja skupine Dominik ter po koncertu pogostitev, sledilo pa je še neformalno druženje. SILVESTRSKA PREDSTAVA Glasbeni uspehi MIHA ŠALEHAR NOTRANJI PIR, monokomedija 31. decembra ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice že v prodaji v TIC-u Žalec in na spletni strani zkst-zalec.kupikarto.si BREZPLAČEN OGLAS Z razstave retrospektive v besedi in sliki Skupina Dominik je od leta 1989 do danes požela že kar nekaj uspehov: leta 1996 so sodelovali ob uradnem obisku papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, leta 2004 so v Mariboru na Ritmu duha prejeli nagrado za najboljše besedilo s skladbo Himna milosti, leta 2005 so prejeli kar dve nagradi: nagrado za najboljše besedilo in 3. nagrado strokovne žirije, predstavili pa so se s pesmijo Krmar ljubezni. Ob državnem kulturnem NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 11 I november 2024 Zdravnik, po katerem nosi ime ZD Žalec D. NARAGLAV Dr. Josip Jože Potrata je bil Primorec in zaveden Slovenec, ki je pribežal v Savinjsko dolino in tu do smrti sledil svojemu poslanstvu zdravnika. čeprav je deloval v Zabukovici. S to knjigo, ki je svojstveno raziskovalno in zavzeto delo avtorja, bo vedenje o njem približano širšemu krogu Savinjčanov. Prihodnje leto bo že 125 let od rojstva tega pomembnega moža s Hipokratovo prisego, o katerem je sicer že pred 24 leti pisal tudi nekdanji Utripov sodelavec in kronist Franci Ježovnik iz Griž, ki je zapustil pomembno dediščino podatkov o dr. Potrati. Njegovi zapisi in tudi podatki ljubiteljskega zgodovinarja dr. Ivana Dolinarja so bili v veliko pomoč Edvinu Planinšku pri pisanju knjige. Življenjska pot dr. Potrate Dr. Jože Potrata O nekdanjem zdravniku dr. Josipu Jožetu Potrati je znanega bolj malo, Dr. Jože Potrata je zelo rad hodil v hribe. Sokola. Znano je njegovo strokovno delo. Sodeloval je pri Goriški matici, pisal je poljudno-znanstvene knjige, kot je bila Prva pomoč v nezgodah, sodeloval pri raznih strokovnih revijah in bil vsestransko angažiran pri svojem humanem poklicu. Pred vojno je zdravil zabukovške knape in njihove družine v zabukovški ambulanti. Po okupaciji Slovenije je takoj začel pomagati prvim partizanom. Kot partizanski zdravnik je pokazal izredno nesebično požrtvovalnost in neustrašnost. Sicer pa je v času vojne pomagal vsakemu človeku, ne glede na to, ali je bil partizan, komunist ali okupator. Zdravil je vse, ki so mu bili dosegljivi po hišah, po gozdovih in pri njemu doma. Bil je človek z velikim srcem, publicist in velik domoljub. A bil je izdan in 7. novembra 1941 je bil prvič aretiran, češ da zdravi bolne in ranjene partizane. Tega mu niso mogli dokazati, zato so ga izpustili. Kmalu je sledila druga aretacija. Bil je na seznamu domačinov, ki so pomagali partizanom. Seznam je bil pretihotapljen iz Starega piskra in dr. Potrata je bil opozorjen, da je izdan. Vendar je izjavil, da mora kot zdravnik pomagati in da ne bo zbežal, je kasneje povedala Cilka Begovič. Bil je aretiran in rešitve ni bilo več. V Mariboru so ga kot talca ustrelili 11. aprila 1942. Na isti dan je bila aretirana njegova žena Dora. Doma je pustila tri sinove: Boruta, Marka in Andreja. Istega leta, 30. avgusta, je bila iz Maribora odpeljana v taborišče. Dobila je številko 18718 in naslednje leto, 28. marca, je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Dr. Josip Jože Potrata je bil zdravnik, ki je do konca ostal zvest sebi in svojemu poslanstvu. Njegovo življenje in delo sta pustila globok pečat v naši dolini, ki odmeva še danes, saj zdravstveni dom v Žalcu nosi njegovo ime – Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. Prireditev ob izdaji knjige sta organizirali predsednica KuD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič in Lidija Tamše v sodelovanju z Gledališko skupino Pika na i. Vezno besedo je oblikovala Tanja Kastelic, za spremljevalni program pa so poskrbeli Alenka Drevenšek, Ubrane strune in Zabukovčani ter za ozvočenje Matevž Čadej. Prireditev so s svojim obiskom počastili župan Janko Kos, podžupan Roman Virant, direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, predsednica KS Griže Olga Markovič, številni krajani in ostali gostje. Vabljeni na odprtje razstave TAKTILIJE Blanka Pantner in Edvin Planinšek med predstavitvijo knjige Koncert PRAZNIČNA ZGODBA avtoric: Polone Demšar, Demšar Paole Korošec, Korošec Mojce Smerdu in Dani Žbontar. 28. novembra 2024 ob 18.00 Savinov likovni salon Žalec Razstava bo na ogled do 4. januarja 2025. Vstop je prost. Matjaž Kumelj z gostjama Nušo Derenda in Alenko Godec, 12-članskim orkestrom in vokalnim triom Ladybugz BREZPLAČEN OGLAS V Kulturnem domu Svoboda v Grižah je bila zadnji oktobrski petek predstavitev knjige o dr. Josipu Jožetu Potrati, zdravniku, po katerem se imenuje tudi Zdravstveni dom Žalec. Avtor knjige je Edvin Planinšek, ki dela v ZD Žalec kot medicinski tehnik v ambulanti družinske medicine. V knjigi so zbrana pričevanja ljudi, ki so dr. Potrato poznali osebno, zgodovinski dokumenti in fotografije, ki bralcu ne omogočajo samo poglobljenega vpogleda v življenje dr. Potrate, ampak mu pomagajo razumeti širši kontekst časa, v katerem je deloval. Z avtorjem knjige Edvinom Planinškom, ki ga poznamo kot bolnikom prijaznega in predanega medicinskega tehnika v ambulanti družinske medicine, se je pogovarjala Blanka Pantner. Zdravnik Josip Jože Potrata se je rodil na prelomu stoletja, leta 1900 v Trstu, v družini očeta Jožeta, pristaniškega delavca, strojnika v tržaški luki, in mame Apolonije, roj. Jamšek, iz Loža pri Vipavi. Osnovo šolo je obiskoval v Trstu, srednjo v Idriji in Kranju, kjer je maturiral. Medicino je študiral v Zagrebu, v Ljubljani, končal pa v Padovi. Bil je zaveden Slovenec. Kot člana ilegalne organizacije TIGR so ga fašisti preganjali, zato je skupaj z ženo Doro, materjo in sestro Zorko pobegnil v Jugoslavijo, v našo Savinjsko dolino, v Zabukovico, kjer je leta 1932 postal zdravnik Bratovske skladnice rudnika Zabukovica in njegovih rudarjev. Kot človek s proletarskim poreklom si je hitro pridobil spoštovanje in zaupanje zabukovških knapov. V njem so videli sposobnega, neutrudnega in požrtvovalnega zdravnika. Takoj se je vživel v okolje, v katerem je živel. Z ženo sta bila tudi ustanovitelja 8. decembra 2024 ob 19.30 Več info na: www.zkst-zalec.si Vstopnice: TIC Žalec in na zkst-zalec.kupikarto.si IZBERITE IZVIRNO DARILO S PRIDIHOM HMELJA ZA VAŠE POSLOVNE PARTNERJE, PRIJATELJE ALI NAJDRAŽJE Darilni bon je možno koristiti za nakup vstopnic in izdelkov iz naše ponudbe. Prodajna mesta: TIC Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, spletna stran zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS BREZPLAČEN OGLAS Dom II. slovenskega tabora Žalec KRIŽANKA ŠT. 11 I november 2024 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v novembru je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (GESLO) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 9. 12. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. SLANDROV TRG 5. 12. 6. 12. 13. 12. 17. 12. 31. 12. Odprtje drsališča, prižig lučk in odprtje Čarobnega kotička, prihod Miklavža Koncert: Rock Partyzani Božični koncert GŠ Pop Music Center: Slovenska pravljica Božičkov nabiralnik: pisanje pisem z Zimsko vilo in palčki Prihod Božička s spremljevalnim programom Silvestrovanje na prostem s skupino Power Band Nagrajenci oktobrske križanke (geslo: HIŠA SADEŽI DRUŽBE ŽALEC) pa so: Zvonka Arsović, Malteška cesta 50, 3313 Polzela; Pavla Slokan, Kaplja vas 54, 3312 Prebold; Mirko Šarlah, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Izžrebanci bodo glede prevzema nagrade obveščeni po pošti. DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZALEC 8. 12. 14. 12. 20. 12. 27.-30. 12. 31. 12. Koncert Praznična zgodba: Matjaž Kumelj, Nuša Derenda in Alenka Godec Koncert: Ditka in Feri Lainšček Koncert opernih arij: Maria Callas Hommage Praznične predstave za otroke Otroško silvestrovanje s predstavo Snežinkina dogodivščina Silvestrska predstava Mihe Šaleharja: Notranji pir Več o prazničnem dogajanju: BREZPLAČEN OGLAS www.zkst-zalec.si 27 28 INFORMACIJE ŠT. 11 I november 2024 Planet generacij v Žalcu PROMOCIJSKO BESEDILO ARHIV HIŠE SADEŽI DRUŽBE ŽALEC Hiša Sadeži družbe Žalec od septembra znova aktivna sooblikovalka partnerskega projekta Večgeneracijski center Planet generacij+ Hiša Sadeži družbe Žalec, ki v Žalcu že deset let uspešno opravlja poslanstvo medgeneracijskega skupnostnega centra z namenom povezovanja generacij, je z letošnjim letom ponovno vključena v projekt Večgeneracijski center Planet generacij+, ki zagotavlja podporo pri izboljšanju kakovosti uporabnikovega življenja, širjenju njegove socialne mreže in pomoči pri vključenosti v delo ter življenje v skupnosti. Kaj projekt prinaša naši lokalni skupnosti? Projekt zagotavlja podporo pri izboljšanju kakovosti uporabnikovega življenja, širjenju njegove socialne mreže in pomoči pri vključevanju v delo in življenje v skupnosti. Spodbuja intenzivnejše medgeneracijsko in medkulturno povezovanje in sodelovanje ter prenos znanja, skupne aktivnosti pa spodbujajo dialog in aktivno učenje v vseh življenj- Utrinek iz počitniškega tabora Projekt je bil izbran na javnem razpisu za sofinanciranje večgeneracijskih centrov+, ki ga je razpisalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer za izvajanje aktivnosti v savinjski (A) regiji za obdobje 2024–2029. Projekt so oblikovali prijavitelj AZ Ljudska univerza Velenje in partnerja UPI Ljudska univerza Žalec ter Slovenska filantropija – Hiša Sadeži družbe Žalec. V sklopu projekta se izvaja široka paleta brezplačnih aktivnosti tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami (13 sodelujočih občin, Center za socialno delo in 14 drugih podpornih organizacij), ki doprinašajo k uspešni izvedbi projekta in vključevanju najširšega dela lokalnih skupnosti. skih obdobjih. Planet generacij+ krepi medgeneracijsko prostovoljstvo ter ponuja programe za kvalitetno preživljanje prostega časa in druženje, z neformalnimi oblikami pomoči pa zmanjšuje dejanska oziroma potencialna nesorazmerja v družinskih odnosih ter z njimi povezane socialne stiske in težave v družbenem in socialnem okolju. Naš center vabi k obisku vsebin in aktivnosti, ki so namenjene različnim generacijam, predvsem ranljivim ciljnim skupinam (starejšim, otrokom, invalidom, mladostnikom, brezposelnim, priseljencem …) – in to povsem brezplačno. Program vsebuje predavanja, izobraževalne in praktične delavnice, pogovorna srečanja, počitniške aktivnosti, učno pomoč, skupine za samopomoč, športne aktivnosti in individualne vsebine za vse generacije. Ponudba Hiše Sadeži družbe Žalec, ki je bila pred desetimi leti ustanovljena z namenom medgeneracijskega povezovanja prebivalcev ožje in širše lokalne skupnosti in ob veliki podpori Občine Žalec, je pestra od samega začetka delovanja. Obiskovalci hiše prihajajo iz celotne Spodnje Savinjske doline in tudi drugih regij. Obiskovalci hiše že od njene ustanovitve lahko obiskujejo Udeleženci skupine za samopomoč Mavrica z voditeljicami različne brezplačne dejavnosti in vsebine, ki so zasnovane tako, da nagovarjajo ljudi vseh generacij, ver in prepričanj. Prva delavnica, ki smo jo izvedli v naših prostorih, je bila kuharska delavnica z naslovom »Dobrote iz hmelja«, ki sta jo izvedla gostinca, prostovoljca Marjana in Jože Glinšek, ki sta z nami že vseh deset let. Od vsega začetka je z nami tudi vaditeljica joge, prostovoljka Jasna Mikola. Med vsebinami, ki jih hiša ponuja in jih izvajajo prostovoljci ter zunanji sodelavci, lahko najdete različne vadbe za krepitev telesa (zumba, joga, fit vadba, telovadba za hrbtenico), učenje tujih jezikov (angleščina, nemščina), petkov Seniorski klub, v katerem seniorji izmenjujejo svoja mnenja in krepijo svoje kuharske veščine, učenje različnih tehnik pletenja, kvačkanja, šivanja in izdelovanja nakita, učno pomoč za učence osnovne šole, pomoč pri uporabi pametnih telefonov in družabništvo za starejše na terenu. Organiziramo tudi vrsto predavanj z zanimivi temami in predavatelji, ki prihajajo iz naših, prostovoljskih vrst ali pa so priznani strokovnjaki, popotniki. V sodelovanju s krovno organizacijo Slovensko filantropijo in ob pomoči drugih društev v občini organiziramo usposabljanja za bodoče prostovoljce, Festival migrantskega filma, Nacionalni teden prostovoljstva, Dan za spremembe… V času šolskih počitnic se Hiša spremeni v pravi kreativni laboratorij, v katerem se otroci preizkušajo v različnih veščinah: kuhanju, slikanju, telovadbi … V Hiši Sadeži družbe Žalec resnič- Če želite sodelovati v programih Hiše Sadeži družbe Žalec, vabljeni, da nas obiščete in spoznate. Veseli bomo vašega obiska. Naš naslov: Hmeljarska ul. 3, 3310 Žalec Kdaj nas lahko obiščete? Od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure. Kam nam lahko pišete ali nam telefonirate? e-pošta: hisa-zalec@filantropija.org mobilni telefon: 051 669 714 Naše aktivnosti lahko spremljate na našem FB profilu Hiša Sadeži Družbe Žalec ter na spletnih straneh Slovenske filantropije. Projekte Hiše Sadeži družbe Žalec delno sofinancirata ministrstvo ter EU, in sicer iz ESS+. Projekti se sofinancirajo iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«. Delovanje Hiše Sadeži družbe Žalec podpira tudi Občina Žalec. Kuharske delavnice nas povezujejo in združujejo. no velja, da vse aktivnosti vodijo srčni, usposobljeni posamezniki različnih generacij, ki jih združujeta vera v pomembnost prostovoljskega delovanja ter prepričanje, da s tovrstnim delovanjem prispevajo h krepitvi človekove osebnostne rasti in socialne sprejetosti v družbi. Ste v stiski, potrebujete pogovor ali zgolj prostor, v katerem se boste počutili sprejeti? Hiša Sadeži družbe Žalec in Društvo Most vabita k obisku skupine za samopomoč. V sodelovanju z Društvom Most Žalec z letošnjim septembrom vabimo vse starejše nad 65 let, ki morebiti potrebujete pomoč (ste v stiski, osamljeni …), da se pridružite novo nastali skupini za samopomoč Mavrica, ki združuje mlajšo, srednjo in starejšo generacijo. Skupina se srečuje vsak torek od 16.30 do 17.30 v prostorih Hiše Sadeži družbe Žalec. Voditeljice srečanja so strokovno usposobljene posameznice, ki so zaključile 120-urni program »Usposabljanje in izobraževanje prostovoljk in prostovoljcev za vodenje skupin za ljudi za samopomoč«, ki ga izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. Srečanja, ki se odvijajo na sedežu Hiše Sadeži družbe Žalec in so za obiskovalce brezplačna, vodijo dr. Barbara Lužar, strokovna vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, Helena Gruden in Fani Robič. ŠT. 11 I november 2024 INFORMACIJE SPOZNAJTE ZMAGOVALCA NAGRADE ZA OKOLJU PRIJAZEN IZDELEK KRONOTERMOV ADAPTMAX! Ste pripravljeni na ogrevanje, ki spreminja pravila igre? ADAPTMAX je prejel prestižno nagrado za okolju prijazen izdelek leta, ker združuje vrhunsko učinkovitost, naravno hladivo in izjemno tiho delovanje. To je več kot le toplotna črpalka – je odgovor na potrebe današnjega časa, kjer udobje in skrb za planet hodita z roko v roki. Izberite ogrevanje, ki vaš dom naredi toplejši, vašo prihodnost pa svetlejšo! Obiščite www.kronoterm.com, pišite na info@kronoterm.com Naročnik oglasa: Kronoterm, d.o.o., Trnava 5 e, 3303 Gomilsko ali pokličite na 03 703 16 20. 29 PO DOLINI / KRONIKA 30 ŠT. 11 I november 2024 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Pri osrednjem spomeniku v Preboldu sta s venca pred položila Boža Verdev in mag. Marko Repnik Med nagovorom podžupana Igorja Pungartnika Ob dnevu spomina Zgodbe Tistega dne D. NARAGLAV Pred dnevom spomina na mrtve so povsod po Sloveniji potekale spominske slovesnosti v počastitev spomina na žrtve II. svetovne vojne. Te so potekale tudi v vseh spodnjesavinjskih občinah. Dve imajo vsako leto v Občini Prebold. Eno pri centralnem spomeniku žrtvam nacizma in fašizma, kjer je na ploščah zapisanih kar 172 imen žrtev z območja sedanje Občine Prebold, drugo pa v Mariji Reki ob cesti za Trbovlje, kjer je postavljeno spominsko obeležje žrtvam povojnih pobojev. Pri osrednjem spomeniku v Preboldu sta spominska venca pred spomenik položila župan mag. Marko Repnik in predsednica KO Zveze združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB Prebold Boža Verdev, ki je tokrat tudi imela spominski nagovor. V njem je poudarila pomen sodelovanja in spoštovanja drug drugega ter ohranjanje spomina na vse tiste, ki so dali svoja življenja, da lahko danes živimo v svobodni in samostojni državi. Ob tem je povedala tudi, da so kmalu po začetku II. svetovne vojne v okolici Prebolda bili formirani vaški odbori Osvobodilne fronte. Na območju današnje Občine Prebold je bilo med vojno ubitih kar 172 borcev, internirancev in talcev. V Spodnji Savinjski dolini pa je v borbi z okupatorjem padlo več kot 1.200 partizanov in aktivistov. Spominska slovesnost v Mariji Reki ob obeležju, spominskem križu, ki so ga postavili leta 1995 v spomin na žrtve povojnih pobojev na tem območju, pa je potekala dva dni kasneje, v nedeljo, 27. oktobra, ob 16. uri po sveti maši v marijareški cerkvi. Spominski obred sta opravila preboldski in trboveljski župnik. POPRAVEK V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo na 30. strani v poročilu z naslovom O Viktorijini skrivnosti avtorice Bine Plaznik pomotoma zapisali, da je avtorica knjige Viktorijina skrivnost Nataša Meznarič Preboldčanka. Nataša Meznarič namreč že 47 let živi v Žalcu. Za pomoto se opravičujemo. UREDNIŠTVO Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov T. TAVČAR Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je Občina Polzela tudi letos 18. novembra pripravila spominsko slovesnost ob edinem obeležju v spomin žrtvam prometnih nesreč v Spodnji Savinjski dolini, na pokopališču na Polzeli. Številne, ki so se zbrali na slovesnosti, je najprej nagovoril podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, nato pa še predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Spodnje Savinjske doline Anton Pečnik. Geslo tega svetovnega dne je bilo: »Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo.« Letošnja rdeča nit aktivnosti pa je Tisti dan – dan, ko se je žrtvam za vedno ustavil ali spremenil tok življenja. Slovenske ceste so od leta 1991 do 2024 zahtevale 7.885 življenj, približno 329.758 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. V programu, ki je sledil, so nastopili otroci Vrtca Polzela, člani ZŠAM Spodnje Savinjske doline s predsednikom Milanom Pečnikom, predstavniki OŠ Polzela z ravnateljico mag. Bernardko Sopčič in ostali prisotni pa so se s prižigom sveč poklonili žrtvam prometnih nesreč. Zapel je zvon tebi v slovo … Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … ZAHVALA Z lepimi spomini v srcu in pogledom v nebo, kjer je zdaj naš ata, smo se poslovili od ADOLFA COKANA iz Velike Pirešice (27. 1. 1943–18. 10. 2024) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, za izkazano sočutje in pomoč. Hvala ZD Žalec, dr. Grmovi, sestrama Cvetki in Milici. Zahvaljujemo se gospodu župniku Dragu, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Milica, hčeri Alenka in Mojca z družinama Izdelava nagrobnih spomenikov in ostalih izdelkov iz kamna. KAMEN CELJE, NAZAJ K NARAVI Preverite našo pestro ponudbo na www.kamencelje.si KAMEN CELJE d. o. o. Medlog 7a, 3000 Celje 03 492 11 70 prodaja@kamencelje.si Med nami ljubljen bil si iz srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer zdaj tvoj večni je dom. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, partnerja, dedka, brata, tasta in strica ZAHVALA ob izgubi očeta, dedija, tasta in strica ANDREJA KUNSTA - Gregurjevega Drejca iz Grajske vasi (30.11.1937–11.11.2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podporo v težkih trenutkih, darove za domačo cerkev ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnici dr. Pavli Rode Zalokar, osebju Splošne bolnišnice Celje, g. župniku Martinu Cirarju za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi Gregurjevi BORISA ARNČNIKA (26. 10. 1962–24. 10. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečene besede sožalja, tople stiske rok, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Zahvaljujemo se tudi patronažnima sestrama Martini in Jelki, gospodu župniku Srečku Hrenu in pogrebni službi Ropotar. Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre … Le daleč, daleč je … Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi V SPOMIN *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja, označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 30. novembra bo minilo eno leto, odkar si odšel, dragi mož, oče, dedi ANTON GERM (25. 3. 1932–30. 11. 2023) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 9. decembra oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si, osebno na uredništvu in po telefonu 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 11 I november 2024 Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. 31 Tudi čez tisoč let tu bom stal, sonce bo moje srce, ena od tisoč zvezd mi bo prav, nosil bom njeno ime. (V. Kreslin) Ljubezen je najmočnejša sila na zemlji. (L. Potter) ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina in strica Ob izgubi našega očija, ata, dedija, Mičota, Fekija ROBERTA KOŠCA iz Podvina (21. 5. 1961–11. 10. 2024) MILANA FEKONJE Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, varovancem VDC Žalec za izrečena sožalja, za darovane sveče in cvetje. Hvala pevcem kvarteta Oljka, govorniku g. Bojanu za lepe besede slovesa, pogrebni službi Morana in JKP Žalec za pogrebne storitve. Prav prisrčna hvala spoštovanima župnikoma g. Vladu Bizjaku in g. Vikiju Košcu za prijazne besede in opravljen svečan pogrebni obred. In hvala prav vsem, ki ste spremili Roberta na njegovi zadnji poti. se iz srca in s spoštovanjem zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za besede sočutja, stiske rok, objeme in tolažbo v teh težkih trenutkih. Za darovane sveče, cvetje, za moralno in finančno oporo. Hvala tudi kolektivom Mercatorja Levec, Vrtca Vransko–Tabor in Avtoprevozništva Skok. Z globokim spoštovanjem se zahvaljujemo vsem bivšim in sedanjim sodelavcem, privatnikom, podjetjem za izrečeno sožalje in tople besede, za moralno in finančno oporo ob prerani izgubi. Zahvaljujemo se vsem društvom, športnikom, kartašem in vsem drugim, ki ste z njim delili mnoge trenutke v njegovem življenju. Hvala lastnikom posestva Hribernik. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana za spodbudne besede ter veliko spoštovanje na njegovi poslednji poti. Žalujoča mati Stanislava in njegova nečaka Ines in Mitja z družino (27. 6. 1957–10. 10. 2024) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina SEBASTJANA MORINCA iz Žalca, Ulica Rista Savina 15 (17. 6. 1986–5. 11. 2024) Iskrena hvala vsem, ki nama ob tem težkem trenutku stojite ob strani. Žalujoča mami in ati ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka FRANCA BREZNIKARJA iz Studenc pri Žalcu (1927–2024) se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom za izrečene besede sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Nini za poslovilne besede ob slovesu. Vsi, ki ste ga spoštovali, ga ohranite v lepem spominu. Vsi njegovi Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar je odšel od nas ljubi mož, skrben oče, dedek in pradedek JOŽE JELEN iz Šempetra (1941–2023) Vsem tistim, ki ga ohranjate v mislih in molitvi, postojite ob njegovem zadnjem počivališču, mu prižigate sveče v trajen spomin, se iskreno zahvaljujemo. Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (D. Alighieri) Žalujoči vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete JOŽICE ZAGOŽEN, roj. KUPEC, Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) Hvala, da ste ga pospremili, mu izkazali čast in bili del našega skupnega žalovanja. Matke 11, Prebold (11. 2. 1958–24. 10. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi g. Miranu Cestniku za podarjeno krsto, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN ZAHVALA V 87. letu se je od nas za vedno poslovil MARJAN ZAGOŽEN Podvin 20, Žalec (30. 1. 1938–24. 10. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu izkazali spoštovanje, in vsem, ki ste nam na različne načine izrazili vaše sožalje. Hvaležni smo vam. Dragi Marjan, mož, očka, dedi, pradedi, tast, sorodnik in prijatelj …, se srečamo tam nekje za mavrico … Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila ... Vsi njegovi ANDREJ KRAJNC (21. 6. 1979–25. 11. 2021) Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zagorijo ... 25. novembra so minila tri leta, odkar te ni več med nami. Naše misli so vedno s teboj. Počivaj v miru. Vsi tvoji Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 96. letu zapustila naša dobra stara mama, prababica, tašča in teta LJUDMILA - LIDA MLAKAR iz Šempetra, Šolska ulica 29 V SPOMIN Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, posebno sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, tople besede tolažbe, podarjene sveče in svete maše. Hvala patronažni službi Žalec – sestri Poloni, Martini in drugim ter seveda dr. Alenki Kobar za dolgoletno zdravstveno podporo naši mami. Hvala tudi sosedi Mileni, njenima prijateljicama Nadi in Štefki. Zahvala župniku g. Škofleku, govorniku, pevcema in pogrebni službi Ropotar. ZORANU VENGUSTU iz Hramš (1938–2023) Leto dni je minilo, odkar našega dragega moža, atija in dedija ni več med nami, zelo ga pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali se ga spomnite v mislih in srcu. Naj mirno počiva visoko nad zvezdami. Žena Jožica, sinova Marijan in Martin z družino ZAHVALA 15 % gotovinskega popusta Žalujoči: vnuka Damjan z Brino, Lukasom, Liamom in Laro, vnukinja Andreja z Amirjem, Kevinom, Timijem, Adonisom, snaha Milena in nečaki ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 11 I november 2024 Snega vsaj za snežaka L. G. T. T. Za vikend sredi novembra nas je malo za pokušino razveselilo nebo, ki je dostavilo prvo pošiljko snega. Najbolj so ga bili veseli otroci, ki so pohiteli z ustvarjanjem snežakov, preden jih je dva dni kasneje vzela odjuga. Enote za urejanje naših ulic in pločnikov so imele nekaj dela, mnogi pa smo ob kratkem intervalu bele pravljice pomislili, da bi bila dobrodošla tudi ob božiču in novem letu. Upanje ostaja, če ne bo snega, pa si naredimo vsaj pravljico. Odstranitev drevesa pri zdravstvenem domu ... Otroci so izkoristili prve snežinke. Kako izdelati burek D. N. ARHIV DRUŠTVA Društvo žena in deklet Občine Tabor je minuli mesec organiziralo kuharsko delavnico, na kateri so se učili pripravljati burek, tudi pri nas zelo priljubljeno balkansko specialiteto. Medse so povabile mojstra tovrstnih in drugih balkanskih dobrot Tomčeta Arsova. Delavnico so pričeli s pripravo vlečenega testa, ki ga sicer članice pogosto uporabljajo pri peki svojih izdelkov. Čeprav imajo izkušnje, so se lahko ob mojstru, kot je Tomče Arsov, ki jim je pokazal, kako se testo optimalno razvleče, veliko naučile. Tomče je poudaril, da je pomembno, če je testo čim bolj tanko in dobro namaščeno. Kot so dejale udeleženke, je bila delavnica prekratka, da bi usvojile tehniko raztegovanja testa, kot jo je demonstriral Tomče. Lotile so se tudi polnjenja burekov. Pripravile so različne nadeve: mesnega, sirovega, sirovega s špinačo, porom, zeljnega, krompirjevega, jabolčnega in še kakšnega. Veliko pa je tudi tehnik zlaganja polnjenih burekov pred peko, so povedale. Ob koncu delavnice je sledila degustacija pripravljenih dobrot. Eden od burekov z delavnice ... in postavitev na Šlandrovem trgu. Odstranjena smreka za praznično okrasitev D. N. Uprizoritev branja sredi Žalca BINA PLAZNIK Knjižnjični flashmob v Žalcu Od 18. do 22. novembra praznujemo teden slovenskih splošnih knjižnic. V teh dneh se po Sloveniji zvrstijo različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjajo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti in ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi. Praznovanju se je pridružila tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec in 19. novembra organizirala Knjižnični flashmob v Žalcu. Flashmob [flêš môp] je dogodek, pri katerem skupina ljudi na javnem kraju nenapovedano izvede, uprizori kaj za mimoidoče nepričakova- nega, presenetljivega. Tokrat so nas presenetili knjižničarke in knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki so na Mestnem trgu v Žalcu uprizorili branje na ulici. Letošnji slogan praznovanja je namreč (Z) berimo (se) v knjižnici. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom opozarjajo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostora za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost. Več kot uspešno so pomen branja uprizorili tudi žalski knjižničarji. nim domom. To so morali odstraniti zaradi adaptacije zdravstvenega doma. Zaradi omejenega prostora sta posek in premestitev na Šlandrov trg predstavljala kar zahteven zalogaj. Že kar pravi podvig, ki pa je bil opravljen strokovno in z ustrezno mehanizacijo. Kot je ob tem povedal predsednik MS Žalec Rado Gašparič, jim letos smreke ni bilo treba pripeljati od kod drugod, ampak so lahko uporabili kar svojo ter ji še nekoliko podaljšali »življenje« s praznično okrasitvijo. od 5. do 31. decembra Več o prazničnem dogajanju preveri na: www.zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS Udeleženke delavnice z mojstrom Tomčetom Arsovom Pred nami je veseli december, ko kar tekmujemo, kdo bo lepše okrasil svoj dom, ulico, trg, mesto … Marsikje so z okraševanjem pričeli že zelo zgoodaj. Tudi v Žalcu je že skoraj vse nared za slovesen prižig luči. Opravljenega je bilo veliko dela, prav posebno in zanimivo pa je bilo v soboto, 16. novembra zjutraj, pred Zdravstvenim domom dr. Jožeta Potrate in nato na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu. Tega bo namreč krasila odstranjena smreka, ki je rasla pred zdravstve-