BRONASTA KOLAJNA NA DROGU PO 21 LETIH Uspeh telovadca Lojzeta Kolmana in trenerja Jožeta Mešla na evropskem prvenstvu v športni gimnastiki Lelošnje evropsko prvenstvo je bilo v Švici v Laussannu 25. in 26. junija. Pomerili so se najboljši telovadci stare celine. Naši so udeležbo na njem dolgo načrtovali, že na prejšnjem evrop-skem prvenstvu so si postavili za cilj uvrstitev v finale. Vedeli so, da bo letos konkurenca v mno-goboju močnejša, ker se iz leta v leto evropske države s posamezniki približujejo samemu vrhu. Dejansko so načrtovali uvrstitev v finaie na naj-boljšem orodju Lojzeta - drogu. To mu je uspelo, nato pa še v finalnem delu osvojiti bronasto kolaj-no in s tem uresničiti svojo dolgoletno željo. Kolmana in Meška smo povabili na pogovor in ju po čestitkah zaprosili, da strneta nekaj vtisov o tekmovanju, organizaciji, sojenju in pomenu tega uspeha. LOJZE KOLMAN: Želel setn dospeti v finale, čeprav nisem bil samo optimist glede tega. Nisem pričakoval, da bo dobro izvedena vaja na drogu dovolj za finale, saj sem bil že večkrat nepravično ocenjen. Ko sem prišel v finale, sem bil zelo vesel, glavni cilj sem izpolnil, z medaljo pa se je izTpolnil še cilj, ki ni bil pričakovan na tem evropskem prvenstvu in tako sem naredil dva kokraka naprej. Zelo sem vesel, da sem dobil tudi naziv zaslužnega športni-ka, to je bil tudi moj končni motiv v karieri. Seveda pa to ne pomeni, da sem že vse dosegel, moje osebno zadovoljstvo je s tem izpolnjeno. Počitka po uspehu ni bilo veliko. Sedaj se s so-tovariši že pripravljam na državno prvenstvo v Kostolcu. JOŽE MEŠL: Rezultat Lojzeta pomeni še težjo obvezo za delo naprej. Seveda pa je to spodbuda telovadcem v Trnovem in drugod za še bolj priza-devno delo. Upam, da se bo na račun tega rezul-tata dvignil nivo moške gimnastike. Istočasno se s tem odpirajo materialne možnosti, izboljšanje pogojev treninga. Delamo republiški center v gimnastiki in mislim, da bo sedaj lažje dobiti sredstva in to uresničiti. Omembe vredno je, da si je Lojze s tem rezulta-tom že zagotovil uvrstitev na olimpijske igre leta 1992. Upam, da bo do olimpijskega leta dosegel še kakšen vzpodbuden rezultat. LOJZE KOLMAN: Organizacija tekmovanja je bila na nivoju, prevozi na treninge v redu. Z vidika našega športa so bili pogoji maksimalni. Dodatna dvorana za trening je bila dobro oprem-ljena. Sicer je bila ta dvorana v šotoru - balonu in je bilo preko dneva malo prevroče in neprezrače- no, čeprav so organizatorji platno strehe hladili z vodo. Za prehrano športnikov so organizirali popu-ste, vendar je bila za tako naporen šport premalo kalorična, če ne bi jedli še po restavracijah, bi bili bolj lačni. Organizator je pričakoval večji obisk gledalcev, na otvoritvi jih je biio bolj malo, na finalu pa že okrog 3.500. Zato pa so bile polne ceste avtomo-bilov, tudi Švicarji znajo namreč povezati prazni-ke in nedelje v podaljšan vikend. JOŽE MEŠL: Kar zadeva sojenje, je treba omeniti, da je pri ocenjevanju v športni gimnastiki na žalost le prisoten človeški faktor. V tem smi-slu, da se v finalu že ve, kdo naj bi bil nosilec kolajne. Lojze je bil nepričakovan nosilec kolajne na drogu, kar smo videli tudi na TV posnetkih. Po njegovem nastopu je prišlo do večjega zastoja pri dajanju ocene. Za njim so nastopali še trije tek-movalci, vsi interesantni za sodnike. Če bi Lojze-tu prisodili previsoko oceno ne bi imeli »rezerve« za domačega, švicarskega tekmovalca. Tako je Lojze dobil bron, skupaj z nemškim tekmoval-cem, čeprav bi zaslužil srebro. Realna slika njegovega znanja na drogu je še bolj ugodna, saj kot država v tem športu nismo poznani. Lojze je s tem rezultatom opozoril na svoje kvalitete v mednarodnem merilu tako, da ga bodo morali sodniki na prihodnjih tekmah upo-števati med možnimi kandidati za kolajne. Uspeh je močno odmeval v športnem in širšem okolju. Lojzeta Kolmana in Jožeta Mešla so ob vrnitvi pričakale številne brzojavke s čestitkami, pripravili so jima številne sprejeme. V osnovni organizaciji Partizan Trnovo, kjer Lojze trenira, so se tekmovalcu in trenerju v pri-sotnosti članov, članic in predstavnikov odbora zahvalili in se s ploskanjem pridružili čestitkam.