KRANJSKI ZVON ^**^ '____ — _ _ — mmm, mm m- m, — mm* mm m. mm mm mm m .»-». * M Mm. V W fm ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. A ^f\lidaj „ja: mestni župni urad v Kranju, i Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1937. Št. 8-9. Posamezna štev. 1 Din. Pavel Slapar: Vere zadeva in zahteva. m. Vera in izobrazba. Še bol j morda kot bogastvo, je veri sovražna da-"ašnja izobrazba. Povdar jam: današnja izobrazba. Svet na'areč živi vedno hitreje. Zato nima več časa za temeljito delo. Vse, kar dela, se opravi na hitro in po-Vrsno. V šoli, na raznih tečajih, pisanih in govorjenih, |§ Ponuja na hitro servirano znanje o vsem, česar si *°Vekova radovednost poželi. Radoznal človek dobi *e«el vpogled v vse predmete in vse stroke in polasti S° ?a mnenje, da nekaj ve. In vendar najvažnejšega pri Sv°jem učenju ni spoznal, ker ne ve, da se za resnično ZlllUvjc zahteva dolgoleten trud in delo, ki ga napravlja *eifi bolj ponižnega, čim več vpogleda dobiva v prodane in širne zaklade znanja. V življenju se uvrsti 'Ued najbolj pomilovanja vredne polinteligenete, ki o Se0l sodijo, ki hočejo vse vedeti in ki so nad vsemi ^ °bljinii vprašanji vzvišeni radi svoje nevednosti. In ^kušnja kaže, da nobena stvar človeka tako ne napi-11 Je kot malo površnega znanja; kakor na drugi strani j°bena stvar tako ne očiščuje in ponižuje kot teme-Wq, globoko in obsežno znanje. Polinteligent s svojo ■ ®?nalo-vseznalostjo izgubi smisel za vse, kar presega ^VeS'°ve majhne možgane. Njemu ni nobena stvar več rivnost. Čuti se vzvišenega in nedotakljivega. Nje-s°Vo polovično znanje, če je združeno s prevzetno za-Vestjo vseznalosti, ga spravi v pogubo, ker mu vzame U^r°" Vera je namreč nad vsakim ustvarjenim razlila in prav tega polinteligent ne more razumeti. An-* eski filozof Bacon je že pred 300 leti povedal globoko ^Sftico, ki velja danes še prav tako: Malo znanja nas oU odtujuje, več znanja nas Bogu približuje, francoski pisatelj Alfonz Gratry, ki je študiral v * nekem velikem matematiku in fiziku Ampere-ju in i . Pozneje postal duhovnik, navaja zanimiv ugovor, k ^a stavi nasprotnik proti razodeti resnici o treh 2jih osebah. Nasprotnik pravi: „Vi katoličani zahte-\x ve' naJ vernik vse računstvo na glavo postavi, ker °Cete, da naj prizna, da je 1 — 3 in 3 = 1. Kajti, tako pravi nasprotnik, vi trdite, da je Oče Bog, Sin Bog in sv. Duh tudi Bog in vendar hočete, da so vsi trije samo en Bog. Potemtakem zahtevate, da mora biti 1 in 1 in 1 =1." Gratrv pa mu v istem slogu prav lepo odgovori: „Ko sem bil še majhen in nisem poznal drugega kot seštevanje, sem tudi jaz tako mislil. Pozneje sem se naučil tudi množiti in tedaj sem videl, da lahko postavim 1. 1. t = 1. To me je potrdilo, da le polovično znanje vodi v dvome, dočim celo znanje vodi spet nazaj k Bogu. Takih predsodkov z navideznimi težavami je vse polno. Največ jih je pri površnem znanju. Zato opažamo, da je sorazmerno največ nevernih ljudi med tistimi, ki se ponašajo z izobrazbo, ki ni nikoli globoko prodrla v znanje. Navaden, preprost človek, ki pride s temeljito izobraženimi znanstveniki le težko v stike, je v svojem življenju odvisen le od povprečnih izobražencev. Zato sklepa iz njihovega obnašanja, da je vera samo za manj izobražene ljudi. V stremljenju, da ne bi zaostal, misli, da mora tudi sam odložiti vero, če hoče veljati za naprednega. Toda prav to sklepanje je popolnoma napačno. Nadvse poučno in koristno je povprašati velike učenjake, kako oni mislijo o veri. Le žal, da so veliki učenjaki tako skromni in molčeči o svoji vernosti, dočim napol izobraženi svoje nazore spretno in pogosto obešajo na veliki zvon. Robert de Flers iz francoske akademije znanosti je leta 1926. naslovil na svoje tovariše vprašanje o razmerju znanosti do vere. Odgovorili so veliki strokovnjaki v matematiki, geologi, kemiki, fiziki, botaniki, zoologiji, fiziologiji, in biologiji. Odgovor je bil enoglasen: Med vero in znanostjo ni nobenega nasprotja. Kemik le Chatelier pravi: „V modernem slovstvu se vedno zagotavlja, da sta znanost in vera nezdružljivi. Toda te trditve niso izrekli pravi učeujaki, ampak kvečjemu polizobraženci, ali pisarji, ki niti znanstvene izobrazbe nimajo." Kemik Moureu piše: „V mladosti sem bil materialist in mislil sem, da moram pojme o Bogu, nesmrtnosti duše zavreči, ker je kaj takega samo za preproste ljudi. Toda danes ne mislim več tako. Pod vtisom osebnega raziskavanja sem bil prisiljen vsa ta vprašanja na novo premisliti. Kmalu sem spoznal, da je stvar bolj zapletena in vzvišena, kakor sem si jo jaz Stran 28. KRANJSKI ZVON Štev. 8-9.: pri 251 h letih predstavljal." Podobno se glasijo drugi odgovori. Enake izjave nahajamo pri mnogih največjih učenjakih iz polpretekle dobe. O VVilliamu Thomsonu (Lord Kelvin f 1907) pravi učenjak Helmholtz: Vse učenjake, kar sem jih spoznal, prekaša, on v ostrini, jasnosti in gibčnosti duha. jaz sam se zdim v primeri z njim kot šušmar. Toda prav ta Thomson je bil navdušen borec za vero. Svojim dijakom pravi: „Ne sramujte se postati neodvisni, svobodno misleči možje. Če boste le temeljito razmišljali, vas bo znanost nujno pripeljala k veri." Največji poznavalec žuželk je Fabre t 1915. Spisal je okrog 100 knjig in brošur. Zbral je ogromno gradiva in ga uredil s čudovito ostrino duha. Ko so ga. vprašali, ali veruje v Boga, je odgovoril: „Ne morem reči, da verujem v Boga, jaz ga vidim. Brez njega ne bi mogel ničesar razumeti, brez njega bi bila zame sama tema. Lažje bi mi bilo kožo potegniti s telesa, kakor pa mi vzeti vero v Boga. Dennert, velik učenjak v naravoslovju, je preiskoval nazore 283 znanih naravoslovcev in matematikov. Od 48 ni mogel ničesar dognati, 220 pa je bilo vernih. Ugovor, da vera ni za izobraženega človeka, je star. V življenjepisu velikega fizika Volta beremo naslednji slučaj: Duhovnik Giacomo Ciceri je bil poklican k umirajočemu svobodomislecu. Ta ni hotel o veri nič slišati. Vera. je samo za navadno ljudstvo, izobraženi možje pa že tudi brez nje opravijo. To je bilo njegovo stališče. Ciceri ga je opozoril na Volta, ki vendar o znanosti tudi nekaj ve in je vendar globoko veren. To je napravilo na bolnika vtis. Če Voltova pobožnost ni samo hinavščina, potem si bo še enkrat premislil, pravi bolnik, Ker je Ciceri Volta poznal, ga je osebno prosil, naj umirajočemu sam odgovori. Volta je pisal naslednje pismo, čigar original je zgorel na veliki Volta razstavi v Co-mo 1. 1899 radi požara, ki je na razstavi nastal. Takole se glasi: „Ne razumem, kako more kdo nad mojo resnicoljubnostjo in stanovitnostjo v veri, h kateri pripadam in katera je katoliška, rimska in apostolska, dvomiti. To je vera, v kateri sem bil rojen in h kateri sem notranje in zunanje vedno spadal. Vem, da sem le prepogosto vršil premalo dobrih del, ki se za katoliškega kristjana, spodobijo in vem, da sem kriv mnogih grehov. Toda z milostjo Gospodovo, kolikor se zavedam, nikdar nisem grešil proti veri. Če bi bili moji grehi in moje nepopolnosti komu v povod, da bi pal na mojo nevero, potem izjavljam z namenom. aa popravim pred tem umirajočim in pred vsakim Štev. 8-9. KRANJSKI ZVON Stran 29. Noben katoliški narod ni svojim apostolom dolžan toliko hvaležnosti, kakor smo jo mi Slovani dolžni Ikojima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Razen Grkov bi Rimljanov ni dosegel noben narod te velike odlike, kakor edini Slovani, da se v našem jeziku opravlja daritev sv. maše, da se v našem jeziku izgovarjajo oesede posvećenja, ko se spreminjata kruh in vino v Najsvetejše Telo in kri Gospodovo. Da je postal naš jezik priviligiran, liturgičen jezik, se imamo zahvaliti edino le sv. sv. Cirilu in Metodu. Za to naj bo danes naša prva misel in molitev: iskrena zahvala apostoloma Slovanov. S cerkveno pesmijo Ju danes slavimo: Jm Luč slavna naše očetiijave, naklonjena slovanskim narodom, pozdravljena nam brata! Slave odmeva vama naj slovanski dom! Sv. Ciril in Metod sta še danes velika učitelja in vodnika slovanskim narodom. Njun nauk, njuno delo, Posebno pa njuna svetniška osebnost nam bo v vsej zgodovini svetla luč, ki bo kazala pot k resnici, pot v Cerkev, pot k edinosti v Cerkvi, pot k pravi kulturi. Naša duhovna očeta in evangelista nas predvsem učita, da je med vsemi duhovnimi dobrinami prva — nadnaravna — Kristusova vera. Največje dobro na zemlji za vse narode je milost sv. vere. Poglavitno, kar sta iskala in za kar sta se celo življenje borila sv. Ciril in Metod je bilo to, kar molimo v očenašu vsak dan: Pridi k nam Tvoje kralje stvo. Da bi prišlo med Slovane kraljestvo božje, kra Mestvo vere, upanja in ljubezni božje. V vsem svo jem delu sta najprej iskala božjega kraljestva in njegove pravice. In to je za nas prekrasen zgled; času Primeren, času potreben zgled. Po zgledu sv. Cirila in Metoda bodi tudi za nas Vse katoliške Slovence pri vsem našem verskem, oziroma prosvetnem in socialnem delu prvo in poglavitno da povsod iščemo Boga, kraljestva božjega in potencam bo vse drugo pridejano. Sv. Ciril in Metod nas pa tudi lepo učita, da le iz globoke vere izvira resnična kultura. Vera daje šele Pravo podlago za resnično duhovno in srčno kulturo Lepe so naše planine. Toda brez sonca so mračne in Puste. Kakor planina brez sonca, je kultura brez ver 8ke podlage. Prosvetno delo, mora ožarjati luč božja Potem šele prinaša prosveta res duhovnega napredka Srčne kulture in srčne sreče. Lepa je slovenska pesem. Toda k njeni lepoti spada dvoje — lepo besedilo ip lepa melodija. Če je pa samo melodija lepa, pa besedilo umazano, postane iz najlepše melodije — le navadna kvanta. Tako postane kultura brez vere, le civi-lizacija, ki tlači duha k tlom, ki razdvaja človeška Sl>ca in jih napolnjuje le z dvomi in zagrenenost jo, ki nd lnaži duš, ne prinaša sreče, ampak pogosto le gorje Kaj pomagajo človeku vse tehnične iznajdbe, če jih r&bi človeštvo le za morijo? Kaj pomaga človeštvu kultura, neka kultura — ki ne prinaša ne resnice, ne miru in ne sreče. Radi tega moramo katoličani odklanjati takozvano materialistično kulturo in prosvetno delo brez Boga in vere; in še bolj pa ono> prosveto, ki se bori naravnost proti vsaki nadnaravni veri. Kakor strašen orkan od vzhoda prihaja proti srednji Evropi nov Evangelij: evangelij tega sveta. Nauk, ki zanika vsako vero, ki taji Boga, ki celo ne priznava neuinrjočnosti duše. Fronta satana širi tudi med nami že ta evangelij. Apostoli tega sveta, apostoli lnaterializma in nevere skušajo z vso silo in na vse načine zastrupiti naš slovenski narod. Oni dan pa, ko bi se naš narod oprijel tega nauka, bo uničena naša slovenska kultura, končan pa tudi naš slovenski narod, ki bo izbrisan iz obličja zemlje. Evangelij teme skuša osvojiti vse panoge človeškega delovanja: Modroslovje, književnost, pesništvo, dramatiko, slikarstvo, kiparstvo, tehniko, vso človeško znanost. Vse panoge človeškega duhovnega in ročnega dela hoče vojvoda tega sveta vpreči sebi v službo. Vse naj služi brezbožni propagandi. Če sinovi teme tako delajo, ali naj mi kristjani spimo? Povsod Boga, to mora biti naše geslo. Povsod Boga, v umetnost, znanost, v vse javno delo. Vse naj služi božji resnici, vse naj dela za božje kraljestvo. Tako nas učita slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Danes je velik čas, ki potrebuje velikih ljudi, je rekel naš nepozabni, pokojni nadpastir dr. Jeglič. Velik čas -—potrebuje velikih ljudi; predvsem pa ljudi, ki bodo umevali znamenja časa. Prihaja in je že tu, ko se odloča, ali bo Evropa ostala krščanska, ali ne. Ali bo Evropa ostala kulturna ali pa se bo potopila v azijatski barbarizem, kjer bo vse utonilo v ognju in krvi. Dve fronti sta tu, kakor je izrekel v svojem zadnjem govoru škof Jeglič, tu ni mogoča nevtralnost. Na eni strani katoliška akcija, na drugi akcija brezbož-nikov. Motijo se oni krogi, ki mislijo, da morejo tu ob strani stati in le opazovati ta boj. Francoski prosvitl jeni kralji, francosko plemstvo in meščanstvo, takozvani napredni krogi so se smejali, ko so pisatelji smešili vero in cerkev. Pa so prišli strašni dnevi francoske revolucije, kjer se niso več smejali. Tako bo prišlo tudi nad nas, če bo velik del slovenske inteligence in slovenskega meščanstva smatral, da je to neke vrste klerikalizem: borba za živo krščanstvo* borba proti neveri, borba proti materializmu. Jeruzalem, Jeruzalem, ko bi tudi Ti spoznal, kaj je tebi v zveličan je in rešenje. Kultura brez Boga ustvarja revolucije, kri, gorje. Zato vsi dobro misleči v borbo za kulturo z Bogom, za krščansko kulturo po zgledu naših apostolov sv. Cirila in Metoda. In še v enem oziru sta za naš čas sv. Ciril in Metod bi rekel moderna svetnika. Še odmevajo po slo- Stran 30. KRANJSKI ZVON venski domovini velike besede pokojnega vladike: „Velik čas potrebuje velikih mož!" Možje pa so veliki le, če so zmožni žrtev za resnico in pravico. Pred kratkim1 je izrekel podobne besede sedanji sv. oče papež Pij XI.: ..Sedanji čas potrebuje junakov! Sedanji čas potrebuje tudi mučencev!" Sv. Ciril in Metod sta pustila vse, pa, sta šla za Gospodom. Odrekla sta se domovini in vsem njenim udobnostnim radi božjega kraljestva. Sv. Melod je moral v ječo radi svojega apostolskega dela, moral je v ječo za pravice slovenskega rodu. Ni bil Slovan, pa je trpel za Slovane, za slovansko pravdo. Ker je nosil v sebi sv. Duha moči, je postal zmožen velikih žrtev. Naj bi veliki zgled slovanskih apostolov rodil med katoliškimi Slovenci duha junaštva, duha, ki bi se žrtvoval za katoliško resnico in pravico, duha, ki bi se žrtvoval za katoliško življenje in katoliško prosveto. Živel je in živi ta duh v nas. Naši domovi, naše dvorane, naše delo, naš dan, vse to kaže o velikih žrtvah, ki jih je nosil slovenski katoličan za katoliško stvar, za katoliško prosveto, za narod. Sv. Ciril in Metod izprosita nam še več tega duha, da bomo vsi junaki, če treba tudi mučenci za sveto stvar. Vi vsi, ki ste se zbrali danes okrog oltarja, da praznujete dan katoliške p ros vete, pojdite danes v šolo k slovanskim apostolom. Naj njun zgled v tisočerih dušah slovenskih sinov danes pomnoži duha vere, duha ljubezni, duha moči in smisla za resnično krščansko kulturo. Končajmo s himno sv. Cerkve: In zdaj apostola Slovanov, postavljena v nebeški raj. Uslišita prošnje Zemljanov: Bogu ohranita naš rod na vekomaj! Amen. Razno OI> priliki 25 letnice mnšništvn so mi župljani darovali krasen duhovni dar in lepo šlolo. Za vsa voščila in darilu se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujem. Prav posebno pa se zahvaljujem g. županu K. Češnju in dr. I. Kalanu za voščila in pevskemu zboru zu podoknico. Cerkvena okna v prezbiterij u bodo kmalu dovršena. Prezbiterij v naši župni cerkvi je zelo vlažen in napravlja zelo slab vtis, da se vidijo pri tej lepi cerkvi umazane slene okrog oltarja, radi tega bomo ob tej priliki, ko se napravi ja j o nova cerkvena okna dali obložiti tudi prezbiterij z marmorjem. Radi barve oken bi pripomnil, da imajo stranska cerkvena okna isto ternel.jno barvo, kakor jo bodo imela nova okna, le da stranskih oken ni videti. Visok obisk v naši župni cerkvi. V petek, dne 21 junija je obiskal našo župno cerkev Nj. Vis. knez namestnik Pavel, ki se je zelo pohvalno izrazil o lepoti naše cerkve. O njegovem visokem obisku na prosvetnem taboru II. julija so pa drugi listi obširno poročali. Župnija Kranj OZNANILA ZA JULIJ: 2. Prvi petek v mesecu, ob f>. sv. maša z blagoslovom, 'S, VII. ned. po bink., ob 6. sv. maša z blagoslovom. II. VIII. ned. po bink., radi prosvetnega dne bodo ta tU1" sv. maše ob 1, 6., 7., ob 9. na Mestnem trgu, zadnju ob H-50, Popoldne ob 2, litanije Matere Božje. 18. IX. ned. po bink., služba božja po navadi. 19. Sv. Vinceneij Pavelski, ob 6. sv. maša za VincencijeV" d ni/lio. 22. Marija Magdalena, ob t), na Rupi sosesk i na sv. maŠu. 25. X. ned. po bink., Sv, Jakob, služba božju po nuvadi. Oh K), uri sv. maša na Rupi. 26. Sv. Ana, ob 6. sv. maša za žensko Marijino družbo 1» skupno sv. obhajilo. V Šmarinem pri Kranju ob 5.50 soseskina sv. maša za Mu je, ob 9. sv. maša v roženvenski cerkvi. 27. Sv. maša v Čirčičah, soseskina. OZNANILA ZA AVGUST: t. XI. ned. po bink., prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maš* pred izpostavljenim sv. R. T., mesečno sv. obhajilo za moške. Ob tO. sv. maša na Rnpi. Pop. shod za žensko M. IX 2. Porci junkulski odpustki se morejo prejeti od opoldan v nedeljo t. uvgusta do polnoči v ponedeljek 2. avgusta. Popol'1 odpustek se more prejeti vsakokrat, kadar kdo obišče župu" cerkev in tam moli šestkrat očonaš in zdrava Marija in tolikokrat čast bodi v namen sv. očetu papeža. 1 Obletnica za pok. župnika Ivana Šifrcrjn, ob 8. sv. mašo- 5. Sv. Ožbald, soseskina sv. maša v Čirčičah. 6. Prvi petek v mesecu, sv. mašu ob 6. pred Najsvetejšim-8. XII. ned. po bink., služba božja po navadi, ob 10. t"''1 v Čirčičah. II. Obletnica za pok. dekanom Koblarjem, ob 8. peta sv. m- 14. Vigilij« k prazniku Marijinega Vnebovzetja, strogi pfl?* 15. Praznik Marijinega Vnebovzetja, sv. maša ob 6. z oni"1 ob 10.50 peta z dvema blagoslovomu. Primskovo god cerkvene patrone, sv. maša ob 6.30 in ob zadnja z dvema blagoslovoma in peta. Darovanje zu cerkev Prl obeli sv. mašah. Popoldan so v župni cerkvi ob pol treh litanije presv. Srca Jezusovega, na to gre obljubljena procesija v rožen vensko cef' kev, kjer so slovesne pete litanije Matere Božje. 16. Sv. Rok. Ob 6. in sv. maša pred Najsvetejšim na Piiugnitu. 22. XIV. ned. po bink., služba božja doma po navadi, ob bo sv. muša na Hujali. Kakor je predvideno, se vrši ta da" kmečki tabor s sv. mašo na igrišču, v tem slučaju odpade sv. maša pri podružnici na Hujali. 2-t. Sv. Jernej, ob 6. sv. maša na Rupi. 29. XV. ned. po bink. služba božju po navadi. Ob 10. sV' maša nn Rupi. POROČENI PARI: Gašpirc Mihael, posestniku sin, Dvorje 3. Cerklje in Pogacar Ivana, posestnika hči, poročenu 6. junija. Prestov Janez, mesarski mojster, Primskovo 8| in Mravlje Bernarda, trg. pomočnica, poročena (i. junija. Ručigaj Jernej, sodavičar, Čirčiče 27 in Kani Marija, služkinja, poročena junija. Pavnna Adam, delavec, Primskovo 139 in Kordež Ana, delav-poročena 13. junija. Ropret Jane/, posestnika sin, Šenčur 70 in Kovač Pavla, žel. poročena 20. junija. Gnišič Jožef, posestnika sin, Primskovo 27 in Fajfar Marija, hči, poročena 27. junija. Mrzlikar Franc, delavec, Strahinj 46 in Peterčič Terezija, '"vka, poročena 27. junija. Kopriva Franc, hišnik. Kosovska 2 in Mavko Frančiška, poročena 28. junija. Cegnar Jožef, mesarski pomočnik. Kosovska in Brane Marija, '^tilja, poročena 28. junija. MRLIŠKA KRONIKA: Pleško Marija, vdova, Rupa 12, umrla v 76. letu. dne i. junija. Rozman Milan, grafični vajenec, samski, Primskovo 82, mrl Zu opeklinami v 18. letu starosti dne 10. junija. Crobath Marija, vdova, Kranj, Prešernova 17. umrla vsled '""'Kaiiskr kapi, v 68 letu dne 23. junija. I J«n Marija, zasebnica, Kranj. Na Skrlovcu l, umrla v 71. e'u stmosti dne 27. junija. Ipavec Frančiška, gospodinja, Primskovo 89, umrla za črev. fak<>m v 77. letu starosti dne 28. junija. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA JULIJ: <• Zvečer ob pol sedmi molitvena ura pred prvim petkom. 2. Obiskovanje Marije D. V Crngrobu obljubljena sv. maša s'iarsko rokodelstvo, v farni cerkvi sv. maša z blagoslovom ar ju Srca Jezusovega. 4- VII. ned. po bink. Božja služba po navadi v farni cerkvi. "• VIII. ned. po bink. Božja služIm po navadi v farni cerkvi. b '2. Sv. Marjeta, pri Sv. Joštu obljubljena procesija in masa " Stružišče. IH- IX. ned. po bink. Božja služba po navadi. 25- X. ned. po bink. Sv. Jakob. Božja služba po navadi. pri oh, ob Sv. Ana. Pri SV. Joštu romarski shod, sv. maša zjutraj 8 pridigo, druga sv. maša ob 9. OZNANILA ZA AVGUST: '• XI. ned. po bink., božja služba ob 6. in 9. v farni cerkvi. ■ Zvečer ob pol sedmi ura molitve. Prvi petek. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega. VSai ^' XII. ned. po bink., Porcijunkula za našo farno cerkev, '"lik k'''"1 i° opravil spoved in sprejel sv. obhajilo, zadobi ilvRi"''''' l'"l"den odpustek kolikokrat v času od sobote, 7. *>4k " °P°'^ne °-° nedelje opolnoči obišče farno cerkev in pri 1,1,1 obisku moli 6 krat Očenuš, Zdrava. Marija in Čast Bogu. Sv. Lovrencij. ned. po bink. Praznik vnebovzetja Marije D. Božja ^a °bukrat z blugoslovom, popoldne pete litanije Matere B. Cefkv"' ne^' po ^ink« božja služba zjutraj in ob 9. v farni J1- »b 9. tudi pri Sv. Joštu. ' ov- Jernej. Ob 8. sv. maša v Stružišču za sosesko. ' AV- ned. po bink. Božja služba po navadi. 13. junija Iludobivnik Janez, tov. delavec iz Luž in Valentina Androjna, hišarica v Zg. Bitnju. 20. junija. Benkovič Jurij, delavec iz Vivodine na Hrvatskem in Amalija Cimprič, tov. delavka iz Kočevja. 27. junija Celar Rok, tovarniški delavec v Stružišču in Gabrijela Krmelj, tovarniška delavka iz Preddvora. 27. junija Walland Josip pletilec v Naklem in Frančiška Šavs, tovarniška delavka iz Preddvora. 4. julija Kodrič Pavel, tovarniški delavec v Stražišču in Frančiška Mrak, tovarniška delavka iz Poljan nad Šk. Loko. 18. julija Gorjanc Ludvik, tovarniški delavec na Jesenicah in Jerica Krek, tovarniška delavka v Sred. Bitnju. MRLIŠKA KRONIKA: 8. junija Anton Ješe, posestnika sin iz Gor. Save, star 32 let. 11. junija Šinkar Martin, posestnik v Javomiku. star 78 let. 13. junija Kavčič Marija, delavca hči v Stružišču. 17. juniju Drakslar Jožef, tovarniški delavec v Drulovki star 32 let. 23. juniju Benedik Franc, tovarn, delavcu sin. star 1 mesec. 23. junija Enika Berta, tov. delavke hči, stara 9 mesecev. 30 juniju Uršula Stare, vdova, užitkarica na Bregu stara 72 1. 7. julija Vidmar Janez, hišar v Zg. Bitnju, star 78 let. 10. julija Katarina Gros, vdova, tovarniška delavka, stara 36 let, ponesrečila se na kolesu na Gaštejskem klancu. Kons. svet. POKORN: Kaplani v Kranju Andrej,37 beneficiat B. M. V. v karnerju (Eckherjev) v Kranju, obenem pa župnik v Ptuju na Štajerskem, je umrl in zadnjega dne meseca februarja leta 1511. prejme omenjeni beneficij Ihac de Chrainburch in ko je ta umrl, dobi isti beneficij Jurij Klierchel de Chrnvnbiirch dne 8. maja leta 1515. Prezentiral je oba Jurij de Eck, glavar v Gorici. — (Glej spredaj pod Jurij Heršel.) Matevž,38 dušni pastir v Zaspu, je bil leta 1518. imenovan za prvega kaplana roženvenske cerkve v Kranju, katero so ravno na novo zgradili in za katero je tudi daroval lepo vsoto denarja. Srenja kranjska ga je predlagala ljubljanskemu škofu Krištofu, kot pravemu pastirju kranjske župne cerkve dne 11. nov. Janez Pilentor,39 sin Štefana iz Kranja, dobi po smrti Urbana Wrnnitscha (Uranič), beneficij in kapla-nijo sv. Ane in sv. Uršule v župni cerkvi v Kranju dne 18. avgusta leta 1517. Podpisan tudi „Štefanko" je kupil leta 1518. hišo od Mihaela Šafrana v ulici pod farovžem za 21 funtov fenig. in 30 šilingov v Kranju. Andrej Cibanif0 (Ciballi = Cibaniz), kaplan oltarja sv. Jurja v župni cerkvi v Kranju do leta 1530., ko je meseca maja umrl. Bil je obenem župnik v Trbovljah (Trivual) 1511. do 1530. Poprej pa je bil vikar kranjski 1519. do 1521. — V soboto po sv. Juriju leta 1519. (po drugih leta 1526.) mu je Kranjčanka Zofija Schaiderin prodala svojo hišo ondi. POROČENI PARI: Junija Grnšič Aleš, hišar na Gor. Savi in Marija Zorman, °vč. 37 Knezoškofijski arhiv. 38 Letopis Mat. Slov., 1. 1870., str. 109. M Kapit. arhiv v Ljubljani. Filip Tomaž Stukrat41 je bil od mestnega starešinstva, kot zavetništva oltarja sv. Jurija v župni cerkvi kranjski, 24. maja leta 1530. izvoljen za kaplana ali beneficijata oltarja sv. Jurija, ter mu izročili vse dohodke, pravice in časti sklenjene s to službo. Poprej je bil rektor cerkve sv. Sebastijana v Pungartu. Bil je domačin, Kranjčan, že zgoraj omenjen »Tomaž Sto-kratlep" leta 1485. — V aktih kapiteljskega arhiva v Ljubljani pa je zapisan za „Filipa Strausa". (Exh. 24., fol. 126.) Valentin Slosser,42 (pravilno Stosser), izvoljen 24. maja leta 1530. rektorjem cerkve sv. Boštjana v Pungartu v Kranju, mesto odstopivšega Stukrata Tomaža. Oba sta bila predložena škofu Krištofu v potrditev. Stosser je bil Radovljičan ter obenem tudi župnik v Mošnjah. Christian Scherberg,42 rektor oltarja M. B. v župni cerkvi v Ahenu, je leta 1536. umrl in na njegovo mesto je bil dne 19. maja islega leta umeščen kot kaplan zak. mladenič Lambert Reitlinger. Aleš Rinkhar, 44 vi.ce kaplan sv. Lenarta v karner-ju v Kranju zamenja in proda dne 31. 12. 1553. hišo in dvor v Kranju s škofom Krištofom Rauber. — Pozneje 1. 1571. je bil še beneficiat bratovščine presv. R. T., pa ga je meščanstvo dne 17. 9. odstavilo. — L. 1549. je bil kaplan sv. Sebasi. v Pungrtu in oskrbnik bratovščine sv. R. T. v Kranju, odposlan med komisarje v Pod-brezje radi neke pravde. Ant. Koblar bral „Pinkhler" napačno. Krištof Tutt,4,i dobi dne 26. junija 1544. beneficij sv. Lenarta v kranjskem špitalu. Imel je starše pri sebi. I. Hieronim Krajnik 4,i (Krevmek) je bil kot časi i t-ljevi oče 14. sept. 1548. od Magnusa pl. Egk, ces. svet. Luki Bisanzio, vesoljnim namestniku oglejsk. očakov Ianeza Griman-ja, priporočen k šmarnem oltarju v kranjski župni cerkvi. Ril je poprej župnik kranjski. Imel je tudi beneficij RMV. v Karnerju do svoje smrti 1. 1553. Hanibal pl. de Egkli, 47 sin Bonaventure, klerik, prezent, l/t, beneficiat BMV. v karnerju v Kranju od L avgusta 1. 1548. dalje nekaj časa. Ta rodovina namreč je ustanovila imenovani beneficij. Kanibal je bil vitez „de Neuburg". L. 1553. o sv. Juriju pa je napo-minani beneficij dobil po smrti Krajnika duhovnik Valentin Gardina. Andrej Schorar, 48 (Schore Scherar) beneficiat sv. Jurija v župni cerkvi kranjski, je dal 1. 1570. reverz glede te službe: beneficija sv. Nikolaja 30. 5. — Poprej vikar v Križah pri Tržiču I. 1553. pozneje župnik v Šmartinu pri Šaleku 1. 1566., ko je potrdil 25. 7. dolguje škofu Petru 34 gld. Jakob Fellman, kaplan kranjski l. 1572., zapisan na steni za vel. oltarjem pri. sv. Joštu z opazko: „Homo proposit, Deus disponit!" Mihael Winter, 49 beneficijat cerkve sv. Boštjana v Pungertu v Kranju, reverzira 10. maja 1575. to shrZ' bo, ki so mu jo dali sodnik in mestni svetovalci Kn zavetniki. Takrat je bil vikar preddvorski (1569—"*' zaznamovan je tudi „Pintar". Anton Kilnr 50 (Khneller), kaplan sv. Jurija v iW ni cerkvi kranjski dal reverz zato dne 29. maja 15 ' Pavel Čebul j, 51 kaplan mestni že 1. 1579. in še 1$» Ril je Kranjec in je umrl kot župnik mošenjskl 1593. Ril je beneficiat sv. Uršule v Kranju obenem, pod j) i san „Khobel iu s". Matevž, 52 kaplan kranjski I. 1581. Ril je Loča°-tkalcev s priimkom „Brešar", ki je študiral pri Jezu'" v Ljubljani in bil potem pevec pri župni cerkvi sta rološki. Ambrož llanman, starološki župnik, ga je p1*1' poročil za više redove dne 12. septembra 1578. Janez Schef, kaplan kranjski 1. 1592., zapisan "a steni pri Sv. Joštu za vel. oltarjem. Erazem Harrer, 58 dijak, izvoljen od kranjske^'" mestnega senata za kaplana v mestni bolnici sv. ke narta, je bil v to potrjen od škofa Janeza 22. novel" bra 1593. s pogojem, da bode v 4 letih posvečen. Mes vikar Fran. Lapicida naj mu izroči vse dohodke te$* beneficija. Ako pa ne bode posvečen, povrne vse P dolžnosti. L. 1597. je Erazem Harrer prostovoljno 0 stopil in beneficij je bil izpraznjen. Janez Rozman, 54 kaplan sv. Nikolaja oltarja kranjski župni cerkvi, je bil 1. 1595. potrjen od »k 7,i\ ta beneficij. Doma je bil v Orehku šinartinske Ž"P nije, in sin zak. staršev, 24 let star. ko je bil na vC liko soboto 20. aprila 1. 1590. v mašnika posvečen ^ ti tel kranjske mestne kamere. V dušnem pasti rstvU je moral še vežbati pri svojem župniku. Dne t6. B$f J sta 1612. je resigniral na ta beneficij in prejel onfe. B. M. V., ki ga je užival do svoje smrti 1. 1620. — f 7 maja le. 1593. je dobil tudi beneficij sv. Uršule Kranju, po smrti mošenjskega župnika Pavla Kol> ki je prej imel ta beneficij. — L. 1598. dne 5. t--beneficij sv. Lenarta v Špitalu, ki je poravnal da po svojem predniku Matevžu Adamiču. 40 Ign. Orožen IV. 1).. str. 397. — Letopis Mat. Slov., 1. str. 110. — Ljubljanski kupit, arhiv. 41 Letopis Mat. Slov. tam. — Izvest j a muz. dr. XII, str. '- Letopis Mat. Slov. 1. C. — Kranjski mestni arhiv. 4:1 Kne/.oškofijski arhiv. — Kranjski mestni arhiv. , j[j 44 Ljubljan. kupit, arhiv in škof. arhiv Fr. 13. — Kr«1^ župni arhiv. 48 Kne/.oškofijski arhiv. .p<\ 411 Letopis Mat. Slov. I. 1870. str. M. — Glej spredaj žup"1 47 Knezoškofijski arhiv. 1 49 Kapit v arhiv, v Ljubljani (f. 133, 6) ukta škofa P"''8 škof. arhivu. 48 Letopis Mut. Slov. 1. 1870. str. 112. "° Glej župnike v Šentjurju! rff. 5' Izvestja muzejsk. društva XVII. str. 129. — Knezškof. af M Ravnotum in T IT. str. 187. • 53 Letopis Mut. Slov. I. 1870. str. 118. in 120. 14 Letopis: ravnotam. — Ordinac. zapisnik v škof. ar Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. škTroec, župnik v Kranju. • Tiskarna Tiskovnega društva K,anj