Paftnlna platana v gotovim.	Letna naročnina 20 Din.
Glasilo Pokrajinske zveze družtev hlinili posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
■shaja 8 krat letno. • Uredništvo In upravnlitvo Ja v Salendrovl ulici Stav. 6. ■ Telefon Štev. 428?. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih.
Štev. 4.
Ljubljana, 7. junija 1939
Leto XIX
Narodni obrambni sklad
V členu 19. finančnega zakona za leto 1939./40. je ustanovljen posebni fond z nazivom »narodni obrambni sklad« (specijalni prispevek). Dotični člen finančnega zakona se glasi:
§ 19.
L
Pri ministrstvu za vojsko in mornarico se ustanavlja poseben sklad, z nazivom »narodni obrambni sklad« (»Fond narodne odbrane«). Način upravljanja tega sklada se predpiše z uredbo ministrskega sveta, izdano na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance.
II.
1.	Radi ostvarjanja sredstev, ki naj se stekajo v nar. obrambni sklad kakor tudi radi delnega pokritja službe po 6% nem državnem posojilu za javna dela in držav-ilo obrambo odmerja in pobira od 1. julija 1939. dalje poseben prispevek za dobo 10 (desetih) let, t. j. do 30. junija 1949.
2.	Za osnovo odmeri tega prispevka služi skupni predpis neposrednih davkov, ki se vknjižujejo sumarno v glavni davčni knjigi ene občine (mestnega okraja) pravnim in fizičnim osebam v predhodnem davčnem letu. V ta skupni davčni predpis (osnovo) pa se ne vnašajo: davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica.
3.	Kljub določbi prednjega odstavka služi za osnovo odmeri posebnega prispevka davčni predpis v tekočem davčnem letu:
a)	pri osebah, ki se jim prvič predpiše davek, spadajoč po prednjem odstavku v osnovo posebnega prispevka (novi davčni zavezanci); b) pri osebah, zavezanih pri-dobnini, s katero se ne obremenjujejo v davčni glavni knjigi; c) pri osebah, zavezanih davku na dividende in davku na rente, ki se pobirata z odtegovanjem, in č) pri osebah, katerim se predpiše davek od prejemkov iz službenega razmerja. V teh primerih se odmeri in pobere posebni prispevek obenem z zadevnim rednim davkom.
4.	Posebni prispevek se odmerja in pobira po naslednjih stopnjah, osnovah in povprečnih zneskih:
1	2	3
	Višina davčnega predpisa	Pavšalni znesek
.si	(osnove za posebni prispe-	posebnega
o" c/5	vek) v dinarjih	prispevka v dinarjih
1 nad		do	10.—	1.50
2 nad	10.—	do	25,—	4.50
3 nad	25.—	do	50,—	10,-
4 nad	50.—	do	75.—	15,-
5 nad	75,—	do	100,—	20,-
6 nad	100,—	do	150,—	30,-
7 nad	150,—	do	200,—	40,—
8 nad	200,—	do	300.—	60,-
1	2				3
Stopnja		Višina davčnega predpisa (osnove za poseben prispevek) v dinarjih			Pavšalni znesek posebnega prispevka v dinarjih
9	nad	300,—	do	400.-	80,-
10	nad	400,—	do	500,-	100.-
11	nad	500,—	do	600,-	126,—
12	nad	600,—	do	700-	147.—
13	nad	700,—	do	800,-	168.-
14	nad	800,—	do	900,-	189,—
15	nad	900,—	do	1.000,-	210,—
16	nad	1.000.—	do	1.200.-	252,—
17	nad	1.200.—	do	1.400,-	294,-
18	nad	1.400,—	do	1.600,-	336.—
19	nad	1.600,—	do	1.800,-	378,-
20	nad	1.800.—	do	2.000,-	420,—
21	nad	2.000,—	do	2.500,-	550,—
22	nad	2.500.—	do	3.000,-	660,-
23	nad	3.000,—	do	3.500,-	770,—
24	nad	3.500.—	do	4.000,-	880,—
25	nad	4.000,—	do	5.000,-	1.100,—
26	nad	5.000,—	do	6.000,-	1.320,—
27	nad	6.000,—	do	7.000,-	1.540,-
28	nad	7.000,—	do	8.000,-	1.760,—
29	nad	8.000.—	do	9.000,-	1.980,-
30	nad	9.000,—	do	10.000,-	2.200.-
31	nad	10.000,—	do	12.000,-	2.760,—
32	nad	12.000,—	do	14.000,-	3.220,—
33	nad	14.000.—	do	16.000,-	3.680,—
34	nad	16.000,—	do	18.000,-	4.140.—
35	nad	18.000.—	do	20.000,-	4.600,—
36	nad	20.000,—	do	25.000,-	5.750,—
37	nad	25.000,—	do	30.000,-	6.900,—
38	nad	30.000,—	do	35.000,-	8.050.—
39	nad	35.000.—	do	40.000.-	9.200,—
40	nad	40.000,—	do	45.000,-	10.800,—
41	nad	45.000,—	do	50.000.-	12.000,—
42	nad	50.000,—	do	60.000,-	14.400,—
43	nad	60.000,—	do	70.000,—	16.800.—
44	nad	70.000,—	do	80.000,—	19.200.—
45	nad	80.000,—	do	90.000.—	21.600,—
46	nad	90.000.—	do	100.000,-	24.000,—
47	nad	100.000,—	do	125.000,-	30.000,—
48	nad	125.000,—	do	150.000.—	36.000,-
49	nad	150.000,—	do	175.000,-	43.750,-
50	nad	175.000,—	do	200.000,-	50.000,—
51	nad	200.000.—	do	250.000,—	62.500,-
52	nad	250.000,—	do	300.000,—	75.000,—
53	nad	300.000,—	do	350.000,-	87.500,—
54	nad	350.000,—	do	400.000,—	100.000,-
55	nad	400.000.—	do	450.000.—	112.500,-
56	nad	450.000,—	do	500.000,—	125.000,-
57	nad	500.000.—	do	600.000,-	150.000,—
58	nad	600.000,—	do	800.000,-	200.000.-
59	nad	800.000,—	do	1,000.000.—	250.000,-
60	nad	1,000.000,—	do	1,500.000,—	375.000.—
61	nad	1,500.000,—	do	2,000.000.—	500.000,—
62	nad	2,000.000.—	do	4,000.000.—	1,000.000.-
63	nad	4,000.000,—	do	6,000.000,-	1,500.000,-
64	nad	6,000.000,—	do	8,000.000.—	2,000.000.-
65	nad	8,000.000,—	do	10.000.000,—	2,500.000,—
66	nad	10,000.000,—	do	15,000.000,—	3,750.000,—
67	nad	15,000.000,—		in več	25%
5.	Pri uporabi višje stopnje ne sme biti posebni prispevek večji od prispevka po najbližji nižji stopnji, povečani za razliko davčnega predpisa (osnove), zaradi katerega se uporablja višja stopnja.
6.	Pri izračunu davčnega predpisa (osnove prispevka) za posamezno osebo se trajna oprostitev od davka po katerem koli zakonu upošteva, t. j. se ne vnaša v davčni predpis (osnovo prispevka). Nasprotno se pa začasne davčne oprostitve (olajšave) ne upoštevajo, marveč se v davčni predpis (osnovo prispevka) vnese zadevni idealno odmerjeni davek.
7.	Spremembe v višini davčnega predpisa (osnove prispevka), ki nastanejo morda pozneje zaradi pritožbe itd., se takoj uradno upoštevajo in se odmerjeni posebni prispevek po tem s pripisom ali odpisom popravi.
8.	Od oseb, ki imajo 3 ali 4 zakonske žive mladoletne otroke, se pobira posebni prispevek po nabližji nižji stopnji, torej za eno stopnjo niže; od oseb pa, ki imajo 5 ali več zakonskih živih nedoletnih otrok, se pobira prispevek po nadaljnji nasledn ji nižji stopnji, torej za dve stopnji niže od redne stopnje, v katero bi take osebe po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadale.
9.	Od oseb nad 30 let starosti, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok, se pobira posebni prispevek po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji, v katero bi taka oseba po višini svojega davčnega predpisa (osnove prispevka) spadala.
10.	Na davek od prejemkov iz službenega razmerja se pobira posebni prispevek s polovico zadevnega povprečnega zneska prispevka.
11.	Na posebni prispevek se ne sme nalagati nobena ne državna ne samoupravna doklada in se prispevek tudi ne more upoštevati za davčni cenzus kot merilo pri pridobivanju ali izgubi kakšnih pravic zavezancev.
12.	Glede vknjiževanja, odmere, dospelosti, kazenskega postopka in izvršilne izterjave posebnega prispevka kakor tudi v vsem ostalem veljajo obstoječe določbe o neposrednih davkih.
13.	Natančnejša navodila in pojasnila za izvrševanje prednjih določb predpiše minister za finance.
14.	Od pobranih vsot posebnega prispevka po tem zakonskem predpisu se steka v narodni obrambni sklad, ki se ustanovi z uredbo ministrskega sveta, vsako leto znesek din 350,000.000.—; ostanek pa se steka v državno blagajno za delno pokritje službe po 6% državnem posojilu za javna dela in državno obrambo.
15.	Od zbranih sredstev narodnega obrambnega sklada v proračunskem letu 1939./40. se uporabi znesek din 150,000000 za pokritje proračunskih materialnih raz-hodkov v razdelku ministrstva za vojsko in mornarico.
Navodila za izvrševanje odredb § 19. flnaninega zakona za leto 1939-40 (broj 2498-1V) od 12. maja 1839. o predmetu specijalnoga prispevka
Na osnovi točke 13, § 19. finančnega zakona za leto 1939/40 je predpisal finančni minister navodila za izvrševanje odredb § 19. finančnega zakona o predmetu spe-cijalnega prispevka.
Ćlon 1. V smislu točke 2/II, § 19. finančnega zakona za leto 1939/40 spada v osnovo za odmero specijalnoga prispevka praviloma skupna obremenitev preteklega davčnega leta, pravnih in fizičnih oseb, z neposrednimi davki (osnovni, dopolnilni, minimalni in posebni davčni dodatek), ki se sumarno knjižijo v glavni davčni knjigi ene občine ozir. ene davčne uprave, če jih je več na področju ene občine (mesta) in to sledečih davčnih oblik:	zemljanna,
zgradarina, pridobnina, društvenega davka, rentnina po razporedu ter davka na samce. V to osnovo pa ne spada davek na poslovni promet (obči ali skupni), luksuzni davek in vojnica.
Čl. 2 (1) Izjemno od pravila po čl. 1, a v smislu točke 3 (pod II. § 19. finančnega zakona za leto 1939/40 služi kot osnova specijalnoga prispevka tekoča obremenitev v sledečih primerih:
1.	Pri osebah, ki so prvikrat obremenjene s kako davčno obliko po čl. 127 zakona o neposrednih davkih (t. j. novi davčni zavezanci) se izvrši odmera specijalnoga prispevka istočasno z odmero te davčne oblike. Če se smatra tako izvedena odmera rednega davka kot dokončna, tedaj velja to tudi za specijalni prispevek. Če pa se taka odmera v smislu čl. 127 zakona o neposrednih davkih vrši začasno, tedaj se odmerjeni specijalni prispevek mora popraviti, obenem s končno odmero rednega davka.
2.	Pri osebah, ki podležejo pridobnini, ko se ne obremenjuje v glavnih davčnih knjigah, kot so:
a)	trgovski potniki in potujoči agenti,
b)	obrti in druge grupe tč. 3, čl. 42 zakona o neposrednih davkih (potujoče obrti),
c)	agenti zavarovalnih društev, ki so izven službenega odnosa,
d)	prodajalci srečk državne razredne loterije.
Specijalni prispevek se plačuje tu obenem s pridobnino. Pri osebah pod d) služi za osnovo specijalnoga prispevka plačani davek pod čl. 59 zakona o neposrednih davkih po odbitku onega, ki pripada občini in banovini.
3.	Pri osebah, ki podležejo davku na dividende, se odmerja specijalni prispevek in tudi plačuje obenem z davkom na dividende.
4.	Pri davkih na rente, ko se po čl. 71 zakona o neporednih davkih plačuje obenem z rednim davkom.
5.	Pri osebah, ki plačajo uslužbenski davek na pripadkih iz službenega odnosa:
a)	pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, se odmerja in plačuje specijalni prispevek obenem in na isti način kot uslužbenski davek,
b)	pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v znamkah, se plača specijalni prispevek obenem z uslužbenskim davkom. Službodajalci so dolžni obenem z uslužbenskim davkom pri izplačilu odbiti tudi specijalni prispevek, ter ga v gotovini predati koncem vsakega meseca pristojni davčni upravi,
c)	ob priliki izdajanja davčnih kart uslužbenskega davka za hišno služinčad, se plačuje specijalni prispevek v gotovini z zabeležko na hrbtu karte.
(2)	1% izredni prispevek vstopa rav-notako v osnovo specijalnega prispevka, enako tudi davek na samce, odmerjen poleg uslužbenskega davka.
(3)	Specijalni prispevek za uslužbenski davek se bo plačeval v polovici odnosnega pavšalnega iznosa.
Čl. 3. Pri upotrebi višje stopnje specijalni prispevek ne more biti večji od prispevka po najbližji nižji stopnji, predanega po razliki osnove, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
N. pr. Na osnovi od Din 5.100 bi posebni prispevek po 26. stopnji (glej davčni ključ na prvi strani) znašal Din 1320.—. Ker pa ne more biti večji od prispevka po 25. stopnji (1.100 dinarjev) povečanega z razliko Din 100.— (Din 5.100,— manj Din 5000.—), za kar se uporablja 26. stopnja, se mora zato v tem primeru na osnovi od Din 5.100.— odmeriti specijalni prispevek v vsoti od Din 1200.— (Din 1.100.— + Din 100.—).
Pri osnovi preko 15 milijonov dinarjev se ta omejitev ne more vzeti v obzir.
Čl. 4. (1) Pri preračunavanju skupne obremenitve (osnove prispevka) ene osebe je vzeto v obzir vse trajne osvoboditve po katerikolem zakonu, t. j. da se ne vnese v obremenitev (n. pr. stalna osvoboditev od plačila zemljarine po čl. 10, zgradarine po čl. 32, pridobnine po čl. 46, davka na rente po čl. 63, društvenega davka po čl. 76 zakona o neposrednih davkih, kot tudi eventualne trajne osvoboditve po specijalnih zakonih).
(2) Nasprotno se začasne osvoboditve (olajšave) ne jemljejo v obzir, temveč se v obremenitev (v osnovo prispevka) vnosi idealno predpisani davek (n. pr. začasne osvoboditve od plačila zemljarine po čl-11, zgradarine no čl. 37/11, pridobnine po čl. 47, davka na rente po čl. 64, društvenega davka po čl. 97 zakona o neposrednih davkih kot tudi eventuelne začasne osvoboditve in olajšave po specijalnih zakonih).
Čl. 5. Spremembe v višini obremenitve (osnove specijalnega prispevka), ki nastanejo naknadno ob priliki pritožbenega postopanja ali na kakšen drugi način (odpis zaradi pomanjkanja davčnega objekta ali zaradi spremembe davčnega subjekta itd.) uvažuje se takoj uradoma in se zaradi tega izvrši pooravek že odmerjenega specijalnega prispevka z odpisom ali pripisom.
Odpisi oz. pripisi na specijalnom prispevku se vrše potom mesečnih pregledov sprememb povsem po predpisih, ki veljajo za neposredne davke.
Da bi se mogla doprinesti pravilna odločitev v pogledu uporabe višje ozir. nižje stopnje pavšalnega iznosa specijalnega prispevka v smislu točke 8 (odnosno 9) § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. naj se postopa na sledeči način:
a)	z občim javnim oglasom (potom lokalnih dnevnikov, afiširanjem, bobnanjem itd.) naj davčne uprave opozore davčne obveznike, da — kolikor smatrajo, da se tudi nanje raztegnejo odredbe iz točke 8, § 19. cit. zakona — pri vsaki pristojni davčni upravi vsakega leta do konca meseca januarja prijavijo podatke o številu zakonitih, živih mladoletnih otrok. Da bi se mogli davčni zavezanci koristiti z ugodnostjo iz točke 8) § 19. citiranega zakona tudi za leto 1939, pozovejo davčne uprave takoj z občim javnim oglasom, da te podatke prijavijo v odrejenem roku;
b)	podatke o tem, kateri so davčni obvezniki preko 30 leta starosti, a neoženjeni, odnosno kateri so oženjeni ali vdovci brez otrok, bo pribavila davčna uprava pravočasno od občin.
(2) V času, ko se bodo zbirali podatki iz točke a) in b) prednjega odstavka (1)
za leto 1939, bodo davčne uprave v glavnih davčnih knjigah našle osnovo specijalnoga doprinosa pri vsakem pojedinem davčnem obvezniku in bodo pristopile vnešenju podatkov iz glavne davčne knjige v razporede.
(3) Potem ko se vnesejo v razporede vsi potrebni podatki, se pristopi k odmeri specijalnega doprinosa.
Čl. 7. Odmero specijalnega prispevka po točki 2) pod II § 19. finančnega zakona za leto 1930./40. bodo vršile davčne uprave v posebnem razporedu, katerega obrazec je sestavil oddelek davkov, ki bo oskrbel tudi tiskanje in ga dostavil finančnim direkcijam. Obrajec tega razporeda je sestavljen tako, da služi za dobo, za katero služijo glavne davčne knjige. Ker od tekoče dobe leta 1938./40. ostanejo še dve leti (1939. in 1940.), tedaj se bo prvi razpored specijalnega pjrispevka uporabil samo za ti dve leti. V njega se davčni zavezanci — ki se obremenjujejo z neposrednimi davki po glavnih davčnih knjigah — ne bodo vnašali poimensko, temveč samo po številu njih davčnega računa. Razporedi se bodo sestavljali po občinah (kvar-tih).
(2)	Za izračunavanje in vpisovanje osnove specijalnega prispevka za one davčne zavezance, ki so obremenjeni z neposrednimi davki, se bo v glavnih davčnih knjigah uporabljalo razne rubrike 3 in 4 glavne davčne knjige tako, da se bo v rubriko 3 ispod teksta »društveni davek in posebni davčni dodatek« vpisalo sledeče besedilo: »Osnova specijalnega prispevka«, v rubriko 4 vsota osnove. Obremenitev specijalnega prispevka se bo izvršila v eni od prostih rubrik odrejenih za samoupravne doklade, enako tudi plačilo.
(3)	Ker se mora po odredbi toč. 1) pod II, 8 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. specijalni prispevek odmerjati in plačevati počenši od 1. julija 1939. leta, tedaj se bo ta za 1. 1939. zadolžil v polovici pavšalnih iznosov, odmerjenih na osnovi iz točke 2) § 19. citiranega zakona za celo leto.
(4)	Potem, ko davčna uprava izvrši odmero specijalnega prispevka, napravi rekapitulacijo razporedu, opremi z za ostale razporede predpisano klavzulo, pečatom in podpisi in ga predloži finančni direkciji na pregled in odobrenje.
Cl. 8. (1) Preko dneva vplačani specijalni prispevek se mora vsakega dne v skupnem iznosu iz davčnega dnevnika preknjižiti v depozitni dnevnik. V parti-zalniku depozita se stvori posebna partija »ispecijalen prispevek za fond narodne obrambe«.
(2)	Vplačane zneske specijalnega doprinosa se pošlje koncem vsakega meseca državni hipotekarni banki za »fond narodne obrambe« povsem po predpisih uredbe o fondu narodne obrambe N. s. br. 393/39 in pravilnika za blagajniško-računsko poslovanje davčnih uprav.
(3)	Občinske uprave, ki jim je poverjeno knjiženje in plačilo neposrednih davkov, bodo vplačane zneske specijalnega prispevka predajale petnajstdnevno, obenem z ostalimi davki pristojni davčni upravi, ki bo te zneske sprejela v depozitni dnevnik in dalje postopala kot je rečeno v predhodnem odstavku.
Čl. 9. V pogledu odmere knjiženja, dospelosti, kazenskega postopanja in eksekucije plačila specijalnega prispevka, kot tudi v vsem ostalem, veljajo obstoječe odredbe zakona o neposrednih davkih.
Čl. 10. Priporoča se finančnim direkcijam, da obenem s svojimi uradniki (revirskimi inšpektorji) dobro proučijo tako odredbe § 19. finančnega zakona za leto 1939./40., 'kot tudi ta navodila, da bi mogli podrejenim davčnim upravam dati po potrebi detajlna navodila. Če pa bi se pri
proučavanju ali uporabi teh odredb naletelo na nejasnosti ali potrebo detajlnega objašnjenja kakega vprašanja, naj se finančni direktorji obrnejo na oddelek za davke.
Ko prouče finančni direktorji omenjene odredbe, naj pristopijo k ^organizaciji poslov pri davčnih napravah glede odmere specijalnega prispevka. Odredijo naj davčnim upravam roke, v katerih morajo izvršiti gotova dela in v splošnem urediti vse tako, da bo odmera specijalnega prispevka za leto 1939 izvršena pri vseh davčnih upravah najkasneje do konca meseca junija, da se bo meseca julija moglo že pristopiti k plačevanju.
Čl. 11. To navodilo stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«. (Objavljeno dne 19. V. 1939.)
Prijave za znižanje narodnoobrambnega fondu in za samce (samice) izgotavlja pravilno in brezplačno Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, ki daje tudi tozadevno potrebna pojasnila. Istotam se dobe informacije o novem regulačnem načrtu za mesto Ljubljano, zlasti glede zaščitenih pasov. Graditelji novih hiš naj se pravočasno zglase v naši pisarni radi prošenj za davčne olajšave, ki jih marsikdo prepozno vloži in je s tem oškodovan.
Vložitev prijav za znižanje pri-spevka za narodni obrambni fond
(Prijava samcev samic)
Davčne uprave so izdale naslednji poziv k vložitvi prijav za znižanje odnosno zvišanje stopnje prispevka za fond narodne obrambe, ki se ima pobirati v smislu § 19. finančnega zakona za 1939/1940, počenši s 1. julijem 1939.
Po § 19. finančnega zakona za 1939/40 se mora počenši s 1. julijem 1939 pobirati posebni prispevek za fond narodne obrambe v višini, določeni v lestvici, ki jo vsebuje ta paragraf, a po osnovi skupne obremenitve v preteklem letu na davkih, ki se sumarno knjižijo na področju ene občine. V to osnovnico za odmero prispevka spada osnovni, dopolnilni, minimalni davek in posebni davčni dodatek zemljarine, zgra-darine, pridobnine, družbenega davka, nadalje rentnina, odmerjena po razporedu, ter davek za samce.
V	smislu § 19/11, točka 8. in 9. finančnega zakona za 1930/40 pa se mora pri-spevek, določen v lestvici tega paragrafa, znižati vsem davčnim zavezancem, ki imajo 3 do 4 zakonske žive, mladoletne otroke, t. j. izpod 14 let, za eno stopnjo, a onim davčnim zavezancem, ki imajo 5 ali več zakonskih mladoletnih živih otrok, za dve stopnji.
Da bo mogla davčna uprava postopati v smislu teh zakonskih določil, se pozivajo davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu najkasneje do 15. junija t. 1. prijavijo davčni upravi, kjer imajo predpis kakega davka, stanje rodbinskih članov z navedbo imena, poklica in rojstnega datuma živih otrok na dan prijave. Te prijave, ki iso takse proste, naj kot pravilne potrdijo pred izročitvijo občinski uradi.
Prijave je vložiti neposredno pri davčni upravi. Prijave, vložene po 15. juniju, se pri odmeri tega prispevka ne bodo upoštevale.
V	istem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let stari davčni zavezanci, ki so samci, ali pa so oženjeni ali vdovci (vdove) brez otrok, zaradi odmere tega prispevka po višji stopnji,
kakor to predvideva čl. § 19/11, točka 9 finančnega zakona za 1939/40.
Netočne prijave imajo za posledico kaznovanje zaradi utajbe davka po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.
Redni občni zbor društva hišnih posestnikov v Llubliani
(Konec.)
Prav nepričakovano je prišel nov državni sanitetni fond za vzdrževanje bolnišnic, ki pomeni 3% doklado na vse direktne davke. Vrhu tega bodo težko prizadeti vsi letoviški in zdraviliški in celo turistični kraji, ko bodo posestniki teh krajev morali v hotelih, penzijonih plačevati do 10% doklado na skupno dnevno oskrbnino. Ker so že sedaj zdraviliške in tujske takse v teh krajih zelo visoke, bi pomenilo uveljavljenje tega fonda, ki je menda sedaj že 105 državni centralni fond, tako škodo za letoviške in druge navedene kraje, da je ne bi prenesli in bi lahko rekli, da bo to zanje katastrofa. Težko nam je ponovno poudarjati, da bi ne smatral kdo za našo samohvalo, če zopet omenimo, da je bila zopet naša Zveza prva, ki je takoj opozorila našo glavno zvezo v Zagrebu. Naša društva v Kranjski gori in na Bledu, kateri kraji bodo najbolj oškodovani, so pričeli vsi prizadeti veliko akcijo, da se sanitetni fond glede pristojbin v letoviških krajih nikakor ne uveljavi. Ker ima pobiranje teh doklad in pristojbin predpisati še finančni minister, je upanje, da se navedeni sanitetni fond ne bo uveljavil, odnosno, da bomo lahko še dalje intervenirali in dokazovali, da ne moremo za vsako gospodarsko panogo ustanavljati posebnih centralnih fondov s sedežem v Beogradu. Omenjamo pa, da ima tudi banovina pravico za svoje banovinske bolnišnice, ki vse spadajo, razen ljubljanske, v poseben banovinski fond za vzdrževanje banovinskih bolnišnic.
Ker bo nova doklada na direktne davke stopila v veljavo šele 1. julija 1939 in tudi novi sanintetni fond končno še ni uveljavljen, naj bodo naši davkoplačevalci prepričani, da bo naša organizacija pri merodajnih faktorjih tozadevno vse potrebno podvzela, ida se prvotna določila ublaže in morebiti najdejo viri drugje za navedena kritja. Če bi kateri od navzočih naših posestnikov imel kak tozadevni predlog, naj ga nam pismeno sporoči pisarni, seveda samo s podpisom, ker anonimnih pisem in predlogov ne moremo obravnavati in se mora z njimi enkrat za vselej prenehati.
Ker pa ne more biti nobenega dvoma, da bo tekoče leto prineslo od najmerodaj-nejših strani obljubljeno decentralizacijo in uveljavljenje novih samouprav, nas čaka v tem letu veliko dela, veliko pozornosti, nešteto intervencij, da se bodo tudi davčne obremenitve morale pri tej priliki postaviti na edino pravično in po ustavi zajamčeno pravico, da se davčna bremena pravično razdele po posameznih banovinah in samoupravah. Upamo, da bomo tudi pri navedeni novi uzakonjeni obremenitvi pri ureditvi samoupravnih financ dosegli olajšave. Popolnoma napačno je naziranje nekaterih gospodov, da bi z državnega proračuna prišle na samouprave samo dohodki okrog 2 milijardi, vse drugo pa naj krijemo s svojimi sredstvi. Izvesti se mora finančna decentralizacija in pri tem velja najstrožji princip, kolikor se v eni banovini plača, se mora tudi v tej porabiti.
Nato je predsednik obširneje poročal o akciji za podaljšanje davčne olajšave od 10 na 20 let in o neokusnih napadih na našo organizacijo v glasilu zveze posestnikov novih hiš »Posestnik«, o čemer smo poročali v prejšnji številki našega glasila.
Banovinske davščine in doklade so ostale v prihodnjem proračunu za leto 1939/40 neizpremenjene. Trudili smo se pa tudi v tem letu, da bi od poviška poslovnega davka, ki je namenjen za banovino in ga plača .Slovenija nad 32 milijonov, dobili več kakor samo Din 2,900.000.—, ki nam jih sedaj država plačuje. Od skupnih banovinskih trošarin, ki jih naša banovina plača nad 20 milijonov dinarjev, pa dobimo Din 9,500.000.—, tedaj od skupnih 52 milijonov dobimo samo Din 12,400.000.—. Prosili smo gg. poslance, da se zavzamejo za pravičnejšo razdelitev teh skupnih trošarin in poslovnega davka. S tem bi se lahko banovinske doklade primemo znižale, ki so najvišje v vsej državi, in več kot za 100% višje kot v drugih banovinah. Zopet ugotavljamo, da se je ta akcija pričela edino od naše strani in da se je v zadnjem času v tem smislu pričelo delovati tudi od drugih gospodarskih organizacij, ki so sicer stale samo ob strani.
Glede banovinskih davščin je sigurno pričakovati važnih sprememb v tekočem letu z ustanovitvijo samouprav.
Sedaj preidem na občinske davščine in občinski proračun za leto 1939/40. V zadnji številki »Mojega doma« smo natisnili pripombe, ki smo jih vložili po našem odborniku k mestnemu proračunu za leto 1939/40 in tam stvarno dokazujemo na podlagi sigurnih štatističnih podatkov, da bodo faktično dohodki znašali več, okroglo 2 milijona dinarjev kot pa je v proračunu predvideno. Nadalje bi se dalo pri posameznih postavkah še precej prihraniti, da bi se na občinskem gospodarstvu proračun znižal za Din 2,500.000.— in s tem lahko doklada znižala od 60 na 50% in vodarina, kakor gostaščina in kanalska pristojbina za 1%. — Ko je sedanja občinska uprava leta 1935 prevzela občinsko gospodarstvo in pri proračunu za leto 1936/37 izdatno povišala doklade in mestne hišne davščine, je zagotavljala, da bo to povišanje ostalo samo eno ali dve leti, v katerem času bodo poravnani neplačani računi in to zlasti iz inkorporiranih novih občin. To znižanje pa se še do danes ni izvršilo, dasiravno so bile naše pripombe in domneve glede občinskih dohodkov vsako leto popolnoma upravičene, ker računski zaključki za leto 1936/37 in 1937/38 izkazujejo vsak nad 2 milijona prihrankov, iz česar je jasno dokazano, da bi se bile lahko doklade in davščine primerno znižale. Toda občina se ravna kakor vsak privatnik, da ji je ljubši več dohodkov in da lažje izhaja is sigurnimi dohodki, kakor pa s pičlimi prejemki in končno, ko pride obračun za dotično leto, ko napravi bilanco, pa je zadovoljen, ko so izkazani prihranki, kateri pa gredo na račun težke obremenitve ljubljanskega prebivalstva. Zopet ponavljamo naš opomin, da moramo paziti na obdačitve davkoplačevalcev, če ne nas bodo začela zapuščati industrijska in druga velika podjetja, kakor se je to že pričelo v Mariboru ravno radi previsoke obdačitve tega mesta.
K občinskemu gospodarstvu spadajo tudi razne druge zadeve, ki se vrše v Mestni občini ljubljanski, zlasti še v gradbenem oziru. Mestna občina je po svojem gradbenem odboru napravila nešteto zaščitenih pasov, katera zemljišča bodo ostala skoro brez vsake vrednosti, če se ne bodo smela zazidati. Med tem ko bo v okoliških občinah vsako parcelo vsakdo lahko dobro prodal in jo zazidal, bo v mestu Ljubljani ostalo nešteto zemljišč — pasov, ki so zaščiteni in ki bodo ostali prazni. Naravno je, da morajo ostati parki, drevoredi ali predaleč se v tem smislu nikakor ne sme segati, ker vzdrževanje takih praznih prostorov ogromno istane občino, privatniki pa bi jih skušali za vsako ceno prodati, bodisi občini ali privatnikom. Banska uprava je vse dotične pasove dosedaj raz-
veljavila kot nezakonite, na podlagi vloženih pritožb. Upravno sodišče pa se je glede poslovanja gradbenega odbora oziroma mestne občine ljubljanske postavilo na stališče, da je v veljavi še vedno stari regulacijski načrt, ker novi še ni bil izdelan, za kar ni še niti potrebnih predpriprav ih osnov ni izdanih. Pred kratkim je mestna občina sklenila program za izdelavo regu-lačnega načrta za mesto Ljubljana ter uredbo za njega izvajanje. Če bo ostal ta program v veljavi, bo lice Ljubljane po-popolnoma spremenjeno in se bo mnogo, na stotine hiš popolnoma razvrednotilo. Ta program bi bil moral biti vsemu prebivalstvu na vpogled, kar pa se ni zgodilo, zato vabimo vse hišne posestnike, če so naši člani ali ne, da se zglasijo v naši društveni pisarni, da jim bomo dali potrebne informacije, kako bo po tem programu urejena cesta, ulica, park itd. v kraju, kjer se nahaja njegova hiša. Da ne bo prišlo do neprijetnih sporov, naj se vsakdo, če misli zemljišče kupiti ali prodati, oglasi v naši pisarni za potrebne nasvete in informacije. Glede plačila stroškov za hodnike je tudi zadeva popolnoma predrugačena in spremenjena po razsodbi državnega sveta in tudi upravnega sodišča, banske uprave in smo v neštetih primerih uspeli z našimi pritožbami na naše člane.
Ko smo že pri poglavju glede stavbnih zadev, ne smemo prezreti naših svoječas-nih nasvetov, da tako zvani brizg — špric — za stare hiše ni priporočljiv in ker se posestniki starih hiš niso ravnali po našem nasvetu, so vrgli sto in sto tisoč dinarjev preč, ker se ta špric ni obnesel in v par letih popolnoma razpade in hiša pokaže slabše in grše lice kakor jo je imela poprej. So slučaji, ko je tak špric v enem ali pol letu popolnoma razpadel. Še enkrat ponavljam, da za stare hiše špric ni in da se je treba povrniti zopet k staremu beljenju fasad, kakor smo to delali pred vojno. Kdo se je ta špric zmislil in napravil posestnikom tako ogromno škodo, ne bomo preiskovali. Ravno tako se je lice Ljubljane kvarilo z onimi nesrečnimi črnimi barvami, ki se je pričelo z mestno hišo in zašlo tako v razne ulice, tako da bi bila Ljubljana polagoma popolnoma temna, zato pusta in dolgočasna. Ugotavljamo, da so te barve pričele izginjati.
Kako je z znižanjem obrestne mere pri posameznih denarnih zavodih, smo tudi pojasnili v zadnji številki »Mojega doma«. Kdor namerava prenesti dolg na drug denarni zavod, naj prej vpraša pri našem društvu, da ne bo zapadel v kake neprijetnosti in v velike stroške, ki nastanejo pri vsakem prenosu. To pojasnjujemo v vednost, da ni tako lahko znižati obrestne mere na 6%.
Glavno društveno delo pa je koncentrirano v društveni pisarni, v kateri dobe naši člani vse potrebne informacije popol-noiha brezplačno. V naši društveni pisarni, ki je gotovo najbolje urejena, kakor nobena druga pri društvu hišnih posestnikov, dobe hišni posestniki zanesljiva in točna pojasnila o raznih davčnih, gradbeno-tehničnih, pravnih, kakor tudi o vseh drugih zadevah glede hišne posesti. V Zagrebu imajo za vsako od navedenih panog posebnega strokovnjaka, ki daje pojasnila samo gotove ure in samo par dni v tednu, medtem ko je naša pisarna odprta vsem članom od 9. do 13. ure vsak delavnik in se delo izvršuje z navečjo točnostjo in vestnostjo in to samo z dvema osebama. Stroški, ki jih s tem članom prihranimo, gredo visoko v tisočake. Brezplačno delamo vse prošnje, davčne prijave za zgra-darino, rentnino, večkrat pridobnino, dalje razne pritožbe na prve in druge in-štance ter mnogobrojne razne vloge. Tudi na upravno sodišče smo napravili precej pritožb glede ocenitve lastnih stanovanj in lokalov in nismo s temi pritožbami niti
v enem slučaju propadli.
Vsakemu radi ustrežemo tudi z napravo pritožbe, če smo prepričani, da bo imela uspeh. Pritožb pa ne delamo kar tja v en dan in čeprav je morda kak posestnik nezadovoljen, ker ne moremo napraviti pritožbe, če že vnaprej vemo, da ne bo imela uspeha. Za eksperimente nismo na razpolago, ker taki posestnikom povzročajo le stroške.
Z listom »Moj dom« so težave, ker je pri izbiri gradiva treba biti skrajno previden, na drugi strani pa naš list mnogo stane, a brez njega ne moremo biti, ker bi hišni posestniki večkrat ne dobili potrebnih pojasnil in novih predpisov uredb in zakonov, in bi bili brez tega glasila gotovo zelo oškodovani.
Iz naših poročil ste, cenjeni zborovalci, razvideli, da naša organizacija dela vsestransko in da želimo in stremimo za zboljšanje našega položaja. Če pa nismo zjadovoljni s sedanjimi položajem, smo v veliki meri sami krivi, ker nimamo toliko uvidevnosti, da bi se združili v eno, enotno skupno organizacijo, zakar od naše strani ni prav nobene zapreke. Če jo pa drugi nočejo in zavlečujejo, je krivda na vseh onih hišnih posestnikih, ki ne delujejo za skupnost, temveč gredo celo na nasprotno stran. Hišni posestniki, napravite v tem oziru red in vsak je zavezan, da vsaj toliko kot more, doprinese k temu, da bomo vsi združeni v eni skupni organizaciji, ker le takrat bomo imeli uspeh, ker drugače smo že z razcepljenostjo obsojeni na neuspehe ali pa na neznatne uspehe. Da se na nasprotni strani noče delati na združitev, je žalostno dejstvo in se nas celo napada s trditvami, kakor smo jih navedli že glede podaljšanja davčne olajšave. Naj vsakdo pomisli, kako slabo vpliva na oblastva in merodajne faktorje, če se smeši koristno delo naše organizacije, ki gre vsa leta po svoji začrtani poti, iz katere še ni nikoli krenilo in tudi v prihodnje ne bo!
Tajnikovo poročilo in pripombe predsednika so bile soglasno z velikim odobravanjem sprejete.
Nato je podal blagajnik g. Klarman Viktor blagajniško poročilo za leto 1938, ki izkazuje Din 72.285.— dohodkov in 70.456.— izdatkov. Skoro enak je tudi proračun za tekoče leto. Blagajniško poročilo kakor tudi proračun sta bila soglasno odobrena. Članarina za leto 1940. ostane ne-izpremenjena.
Nato je bil soglasno izvoljen dosedanji društveni odbor s predsednikom Frelihom na čelu. Na predlog društvenega odbora sta bila izvoljena za častna člana gosp. vladni svetnik dr. Požar Lovro, ki je društveni član že 32 let, odbornik društva pa 17. let. Nadalje g. kanonik Sušnik Ivan, ki je društveni član že 22 let in odbornik društva 16 let. Predsednik utemeljuje predlog z naslednjim izvajanjem:
Oba gospoda sta neutrudno in požrtvovalno delala za procvit in napredek našega društva in se vedno in pri vsaki priliki zavzemala za koristi hišnih posestnikov. Udeleževala sta se marljivo vseh od-borovih sej, zlasti v času stanovanjske zaščite, ko je imel društv. odbor ogromno dela. Zato je dolžnost društva, da se obema gospodoma ob priliki 40-letnice naše organizacije zahvalimo za njih trud in požrtvovalnost ter ju počastimo s tem, da ju imenujemo za častna društvena člana.
Gosp. dr. Požar se toplo zahvaljuje in poroča: To imenovanje mi je prišlo tako nepričakovano, da sem naravnost iznenađen. Res je, kakor je g. predsednik na-glašal, da sem toliko let član in odbornik društva, toda take časti nisem pričakoval, da je stavljen tak predlog. Ker pa se mi je izkazala ta izredna čast, ne morem drugega, kakor da se prav iskreno zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. Izrecno pa
moram poudariti, da so tudi drugi odborniki s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pripomogli, da se je naše društvo tako lepo razvilo in se povzdignilo do take višine, kakor je danes. Pri društvenem delu sem vršil samo svojo dolžnost in pomagal po svojih skromnih močeh. Naj samo s par besedami omenim, kako ogromno delo je moral izvršiti prvi društveni odbor, ko je bila Ljubljana po nesrečnem potresu leta 1895 skoro popolnoma porušena. Država je takrat naklonila Ljubljani izdatno podporo, ki pa je bila radi velikih potreb kmalu izčrpana. Potem je dovolila brezobrestno posojilo in ko tudi to ni zadostovalo za obnovo Ljubljane, še 3% potresno posojilo, s katerim so bili hišni posestniki popravljali svoje poškodovane hiše in zidali nove, ker je bil» mnogo hiš tako poškodovanih, da so se morale podreti in postaviti nove. S 3% potresnim posojilom je bilo hišnim posestnikom precej pomagano, toda prišel je čas, ko je bilo treba to posojilo vračati, česar pa hišni posestniki niso zmogli, kajti 3% posojilo ni zadostovalo za obnovo poškodovanih hiš in za zidavo novih ter so se morali zaradi tega zadolžiti še pri denarnih zavodih. Takrat se je društvo hišnih posestnikov zavzelo za to, da je država odpisala obresti in v posameznih, ozira vrednih slučajih tudi posojilo. Vse to je društvo doseglo s svojim delom in velikim naporom. — Da me vsako poročilo v časopisih o majhnih potresnih sunkih navdaja s strahom, je razumljivo in se niti spomniti ne smem na katastrofo iz leta 1895., na katero je večina Ljubljančanov danes že pozabila, oziroma jo mlajši rod niti ne pozna. Zato naj nas Bog varuje pred potresom, kakršnega je leta 1895 doživela Ljubljana.
Pod predsedstvom sedanjega g. predsednika pa je prišla druga velika gospodarska težava in to je bila stanovanjska zaščita, ki je pomenila za hišne posestnike hud udarec in še večje breme kot 3% potresno posojilo. Takrat smo prirejali ne-številne shode in zborovanja, na katerih smo se posvetovali, kako bi zamogli omiliti in ublažiti to stanovanjsko zaščito. Ne vem, če se kdo tako dobro spominja kot g. predsednik in jaz, kako je bilo na teh zborovanjih. Gospoda moja, takrat so bili društveni shodi tako obiskani, da se je vse trlo in da smo komaj prišli do svojih sedežev. Takrat so ženske jokale in s solzami v očeh pripovedovale, kako se godi hišnim posestnikom. Vsak, ki hoče biti odkritosrčen, mora priznati, da je bil v tistih težkih časih naš sedanji gospod predsednik res mož, na svojem mestu. Koliko je on delal in se boril za odpravo nesrečnega stanovanjskega zakona, ve le tisti, ki je z njim sodeloval. Vedno se je osebno udeleževal vseh skupnih zborovanj, ki so se prirejala tudi v Beogradu, Zagrebu, Splitu in po drugih mestih in je tam z njemu lastno energijo govoril in delal za odpravo stanovanjskega zakona. ,
Odprava stanovanjskega zakona je takoj pokazala ugodne posledice. Dokler so bili najemniki zaščiteni, ni hotel nihče zidati, ker je vsak stanoval skoro zastonj. Ko pa je bila odpravljena stanovanjska zaščita, so nastala z zidavo hiš cela nova predmestja, od česar ima tudi država veliko koristi. Vsak hišni posestnik se mora zavedati, da je naše društvo ena, zanj najvažnejših organizacij, da je tudi v sedanjih težkih gospodarskih časih nujno potrebna močna organizacija.
Želim društvu k njegovi 40 letnici vse najboljše in se še enkrat najiskrenejše zahvaljujem v svojem in v imenu gospoda kanonika Sušnika za počastitev, ki ste jo nama izkazali z imenovanjem za častnega člana Prvega društva ljubljanskih hišnih posestnikov. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Konec ob 20. uri.